Seremo Seo se Tlago sa ‘Puku ya
Dintwa tša Jehofa’
“Go boletšwe pukung ya dintwa tša Jehofa.”—NUMERI 21:14, “Phetolelo ya Kgale.”
1, 2. Ke tiragalong efe ya bogologolo yeo Jehofa a ilego a bontšha ba-Egipita gore ke yena Modimo wa tlhabano, gomme o ile a dira se bjang?
BATHO ba lehono le gatee ga ba lemoge gore Modimo wa Beibele, e lego Jehofa, ke mohlabani, ke monna wa tlhabano. Therešo ye e ile ya diragatšwa ge a be a ntšha batho ba gagwe ba mehleng ya bogologolo kgatelelong kua Egipita. Farao o be a hlohleleditšwe ke lenaba le le sa bonagalego la batho bao, e lego Sathane Diabolo, go leka go ba bolaiša modiro. Bjale, ge Farao le madira a gagwe ba lemoga seo ba bego ba lahlegelwa ke sona ka go lokolla ba-Isiraele, ba ile ba ba hlomara.
2 Lega go le bjalo, Farao ga se a lemoga gore Modimo wa ba-Isiraele o be a ka ba Modimo wa mohlabani e le gore a phološe batho ba Gagwe. Ge madira a ba-Egipita a dutše a kgeregela ka bontši go phatša lefelo le le omilego la Lewatle le Lehwibidu ba ba hlomere gore ba itefeletše, Modimo wa ba-Isiraele bao ba bego ba le kotsing, o ile a gata mogato gomme a nweletša banamedi ba dikoloi le dipere, ka go dira gore meetse ao a kgobokeditšwego a tswalele tsela ya go ngwega yeo e bego e buletšwe ba-Isiraele ka mohlolo.—Ekisodo 14:14, 24-28.
3. Košeng ya bona ya phenyo, ba-Isira-ele ba ile ba hlalosa Jehofa e le Modi-mo wa mohuta mang, eupja ke therešo efe ye ditšhaba tša le-hono di e hlokomologago?
3 Ba-Isiraele ba ba thabilego, ba šireletšegile ka lebopong la ka bohlabela la Lewatle le Lehwibidu, ba ile ba opela koša ya phenyo, ba tumiša Molopolodi wa legodimong, ba re: “Ke tlo opelela Jehofa; gobane o godišitšwe gagolo; dipere le banamedi ba tšona o di ušeditše lewatleng. Jehofa ke matla a-ka, le kopelo ya-ka, gomme o bile poloko ya-ka. Ke yena Modimo wa-ka, ke tlo mo tumiša; ke Modimo wa tate, ke tlo mo godiša. Jehofa ke monna wa tlhabano, Jehofa ke leina la gagwe. Koloi tša Farao le dira tša gagwe o di lahletše lewatleng, gomme bahlabani ba ba kgethilwego ba gagwe ba tekišitšwe lewatleng la mahlaka.” (Ekisodo 15:1-4, Phetolelo ya Kgale) Gona moo Lewatleng le Lehwibidu, Jehofa o ile a ipontšha e le mohlabani yo a kgonago go dira matete. Ditšhaba tša lefase di hlokomologile therešo ye.
4, 5. Meloko e 12 yeo e bego e thabile ya Isiraele e tšwa go rakgolo-khukhu ofe o tee, gomme yena e bile mogwera wa mang gomme ka baka la seka sefe?
4 Moporofeta Moše, yo a ilego a etelela pele go opelweng ga koša ye ye e buduletšwego, o boletše ka Jehofa e le “Modimo wa tate.” Mo-Hebere Aborahama e bile rakgolo-khukhu o mogolo wa setšhaba sa Isiraele. Go yena, ka Isaka le Jakobo le barwa ba 12 ba Jakobo, go tšwile meloko e 12 ya Isiraele. Aborahama o itlhatsetše e le morapedi yo a beilego mohlala wa Jehofa Modimo. E be e le monna wa tumelo e matla kudu moo e lego gore ge Jehofa a be a mmitša gore a tlogele legae la gagwe kua Uri ya Kaladea, ka ntle le tika-tiko o ile a leba nageng yeo Jehofa a bego a tla mmontšha yona, a holofetše gore Modimo o tla phethagatša kholofetšo ya Gagwe ya go mo nea yona gotee le ditlogolo tša gagwe.
5 Ka baka la tumelo ya Aborahama e kgolo, Jehofa o ile a holofetša go mo nea “peu,” goba ngwana, yoo malapa ka moka a lefaseng, go akaretša le malapa a lehono, a tlago go itšhegofatša ka yena. (Genesi 12:2, 3; 22:17, 18) Aborahama o ile a tlišwa tswalanong e bjalo ya kgaufsi le Modimo wa gagwe moo a ilego a tsebja e le “mogwera wa Modimo,” yena Modimo ka noši a bitša mopatriareka yo a botegago “mogwera wa-ka.”—Jakobo 2:23, Phetolelo ya Kgale; Jesaya 41:8, NW.
6. Gaešita lege e be e le mofaladi yo a nago le khutšo Nageng ya Kholofetšo, Aborahama o ile a itlhatsela bjang e le mohlabani yo a holofelago Jehofa?
6 Gaešita lege a be a dutše bjalo ka mofaladi Nageng ya Kholofetšo, Aborahama o ile a itlhatsela gore a ka dira e le mohlabani. Lebakeng le lengwe dikgoši tše nne go tšwa ka ntle di ile tša hlasela Naga ya Kholofetšo gomme tša tšhaba le motlologolo wa Aborahama Lota gotee le lapa la gagwe. Aborahama, a tutuetšwa ke lela la gore mmetla ’šapo la tlala o betla a lebišitše go wa gabo, o ile a hlama badiredi ba gagwe ba banna ba 318 gotee le thekgo e tšwago go bagwera ba gagwe ba lefelong leo, e lego Anere, Esikolo le Mamure, gomme ba hlomara bathopi. Aborahama le sehlopha sa gagwe ba ile ba fenya bahlasedi ka go ba hlasela ba se ba letela e le bošego, gaešita lege bona e be e le sehlopha se segolo kudu sa madira. “Go bolawa ga dikgoši” go ile gwa direga. (Ba-Hebere 7:1, NW; Genesi 14:13-17) Aborahama o ile a namolela Lota le lapa la gagwe gomme a buša le dilo ka moka tšeo di bego di utswitšwe.
7-9. (a) Aborahama o ile a etela moperisita ofe, gomme o ile a hwetša tšhegofatšo efe? (b) Aborahama o ile a bontšha bjang gore o be a nyaka go humišwa feela ke Modimo yo Godimo-dimo? (c) Go etša ge go ile gwa tiišetšwa ke Melekitsedeke, ke mang yo a ilego a nea Aborahama phenyo ntweng?
7 Aborahama o ile a lemoga gore tiro ya gagwe ya bonatla ya bohlabani e atlegile feela ka thušo ya Jehofa Modimo, gomme leetong la gagwe la phenyo la go leba gae, o ile a kgona go tsebatša phatlalatša therešo yeo. O be a tseba gore moperisita yo amogelegago wa Modimo o be a tla hwetšwa motseng wa Salema. Ka gona o ile a lebantšha motseng woo. Karolo ya mafelelo ya Genesi kgaolo 14 e re tsebiša seo se ilego sa direga ka nako yeo:
8 “Melekitsedeke kxoši ya Salêma a tliša senkxwa le beine; yêna e be e le moperisita wa Modimo wa xodimo-dimo. Yêna ó šexofaditše Aborama a re: Aborama ó šexofaditšwe ke Modimo yo xodimo-dimo, Mohlodi wa lexodimo le lefase. A xo tumišwê Modimo yo xodimo-dimo, e a xafetšexo manaba a xaxo diatleng tša xaxo. ’Me Aborama a mmexêla ka sa-lesome sa tšohle. Byale kxoši ya Sodoma ya bolêla le Aborama ya re: Nna nneêlê batho; wêna O tšeê maruô. Aborama a fetola a re: Ke êna ka Morêna Modimo yo xodimo-dimo, Mohlodi wa lexodimo le lefase. Nka se kê ka tšea le lenti, le xe e le lerala la seêta, le xe e le eng le eng se e lexo sa xaxo; xore O se tlo re: Ke humišitše Aborama. Xe e se tše di llwexo ke masoxana, le karolô ya banna bao ba ba ilexo le nna, Anere le Esikolo le Mamure; bôná a ba tšeê karolo ya bôná.”—Genesi 14:18-24.
9 Bjalo ka ge ditemana tše di bontšha, Melekitsedeke, kgoši yeo gape e bego e le Moperisita ya motse wa Salema, o ile a tiišetša go kgodišega ga Aborahama gore ke Modimo yo Godimo-dimo yo a ilego a mo lwela gotee le madira a gagwe a bahlabani le go mo nea phenyo. Kgoši yeo gape e bego e le Moperisita Melekitsedeke ga se ya tlogela karolo ya Jehofa tabeng ye.
Puku ya Dintwa tša Jehofa
10. Go bolelwa ga ntwa ya pele ka Beibeleng ke gofe, gomme ke ka baka la’ng e be e fo ba feela mathomo a dintwa tša phenyo tša Jehofa?
10 Tlhaloso e lego go Genesi 14 ya go hlaselwa ga Naga ya Kholofetšo le ya go fenya ga Aborahama bahlasedi ba itlhamilego ke go bolelwa ga pele ga ntwa Mangwalong a Makgethwa. Ka go rialo, mo nywaga-kgolong e fetago e mene pele ga tiro ya gagwe ya bonatla Lewatleng le Lehwibidu, Jehofa o ile a ipontšha e le mohlabani, “monna wa tlhabano.” Eupja, tšeo e be e fo ba dinyane. Diphenyo tše kgolo kudu le tše boifišago kudu di be di tla latela, go akaretša le ya mafelelo ‘bofelong bja tshepedišo ye ya dilo.’—Mateo 24:3.
11. ‘Puku ya dintwa tša Jehofa’ ke efe, eupja ke kae mo gongwe mo go nago le dipego tše dintši ka ditiro tša gagwe tša phenyo ntweng?
11 Go ya ka seo se bolelwago go Numeri 21:14, (Phetolelo ya Kgale) ‘puku ya dintwa tša Jehofa’ e ile ya ngwalwa. Pego goba histori ye e botegago ya dintwa tša Modimo bakeng sa batho ba gagwe, mohlomongwe e ile ya thoma ntweng ye ya go lwela Aborahama yo a botegago. Moše o be a tseba ka puku ye, feela ga a re nee ditaba tše oketšegilego ka yona. Ka go rialo, ga re hwetše tsebišo ya ditsela ka moka tšeo ka tšona Jehofa a ipontšhitšego e le mohlabani ya lebakeng ka moka leo le akaretšwago pukung yeo ya Dintwa tša Jehofa. Lega go le bjalo, go tloga mola puku ye e bolelwago, karolo e kgolo ya Beibele e Kgethwa e ile ya ngwalwa, gomme e re nea dipego tše dintši tša katlego ya Jehofa ge a be a hlabana.
Melekitsedeke o Mogolo—Mohlabani
12. Melekitsedeke o ile a swantšhetša Moemedi ofe o mogolo wa Modimo yo Godimo-dimo, gomme ke Psalme efe yeo e hlamilwego ke Dafida ye e šupago motho yo e le moperisita le mohlabani?
12 Ka morago ga ge Aborahama a fentše Kedorolaomere gotee le sehlopha sa gagwe sa dikgoši tša bahlanogi, Melekitsedeke o ile a mo šegofatša. Kgoši yeo e bilego e le Moperisita Melekitsedeke e ile ya swantšhetša ka tsela ya boporofeta Yo e bego e tla ba Moperisita o Mogolo wa Modimo yo Godimo-dimo gomme le gona e be mohlabani yo matla yo a thekgwago ke Modimo yo a Phagamego. Psalme 110, yeo e hlamilwego ka tlase ga pudulelo ke mohlabani yo gape e bego e le kgoši, e lego Dafida, e lebišwa go Yo e lego o mogolo go feta Melekitsedeke wa Salema ge e re: “Morêna ó tlo roma molamo wa matla a xaxo à le Tsione. Buša xare xa manaba ’axo. Morêna ó enne, a ka se šexame; Moperisita wa neng le neng ké Wêna ka mokxwa wa Melekitsedeke. Mong’a-bohle ó êma le Wene; ’me ka ’tšatši la boxale by’axwe o tlo thubaka maxoši.”—Psalme 110:2, 4, 5.
13. Go Ba-Hebere kgaolo 7 le 8, Yo e lego o mogolo go feta Melekitsedeke wa bogologolo o hlaolwa e le mang, gomme Yena yo o ile a tsena lefelong lefe le le phagamego gomme ka sehlabelo sa mohuta mang?
13 Mongwadi yo a buduletšwego wa puku ya Ba-Hebere o ile a utolla Yo mantšu a a bego a lebišwa go yena e le ka kgonthe ge a be a re: ‘Jesu, moeta-pele o tsene ka baka la rena, yena e a tlilego a ba moperisita e mogolo wa neng le neng ka mokgwa wa Melekitsedeke.’ (Ba-Hebere 6:20) Kgaolong e latelago ya Ba-Hebere, bogolo bja Melekitsedeke wa bogologolo bo a hlaloswa. Lega go le bjalo, bogolo bja boperisita bja gagwe bo fetwa ke bja Yo a ilego a mo swantšhetšha, e lego Jesu Kriste yo a tsošitšwego, yo a tagafaditšwego, yo a ilego a tsena sekgethweng moo Jehofa Modimo ka noši a lego gona ka mohola wa sehlabelo se segolo kudu go feta sehlabelo lege e le sefe seo Kgoši yeo gape e lego Moperisita Melekitsedeke wa Salema a ka bago a ile a se neela.—Ba-Hebere 7:1–8:2.
14. Na Melekitsedeke o Mogolo o neile baruti ba Bojakane matla a go ba le karolo ditiragalong tša dintwa tša ditšhaba tšeo di bitšwago tša Bakriste?
14 Kgoši ye e bilego e le Moperisita Melekitsedeke o ile a šegofatša Aborahama, mohlabani yo a bego a fentše. Eupja go thwe’ng ka Melekitsedeke o Mogolo, e lego Mothei wa Bokriste bja therešo? Baruti ba Bojakane ba bolela gore ba emela Jesu Kriste ka go šegofatša le go rapelela ditšhaba tšeo di bitšwago tša Bokriste. Eupja na Moperisita o Mogolo wa Jehofa wa legodimong o ile a thekga baruti ba Bojakane go se? Ka go rialo na o ile a amogela boikarabelo bakeng sa go tšhollwa ga madi ka moka mo go ilego gwa tšwela pele go direga nakong ya seo se bitšwago Mehla ya Bokriste, go akaretša le madi a tšholotšwego nakong ya Ntwa ya I le ya II ya Lefase? Ka kgonthe ga go bjalo! Le ka mohla ga se a ka a nea barutiwa ba gagwe matla a gore ba itire karolo ya lefase le gomme ba kopanele dintweng tša lona tša go tšholla madi.
Modimo wa Mohlabani o Itirela Leina le Lebotse
15, 16. Jehofa o ile a itirela eng ge a lwela batho ba gagwe gore a ba phološe Egipita?
15 Nehemia 9:10 (Phetolelo ya Kgale) e šupa go go phološa ga Jehofa meloko e 12 ya Isiraele go tšwa Egipita, ge e re: “O dirile dipontšho le mehlolo go Farao le go bahlanka ba gagwe ka moka, le go setšhaba ka moka sa naga ya gabo, gobane o tsebile kamoo ba bego ba dira go bona [ba-Isiraele] ka boikgogomošo, gomme wa itirela leina, bjalo ka ge go dutše bjalo lehono.”—Bapiša le Ekisodo 14:18.
16 Moporofeta Jesaya o šupa bogolo bja leina le ge a bolela ka Jehofa e le “E a romilexo letsoxo l’axwe la borêna la sepela le Moše le bapetše le yêna; e a naxo a fatola meetse pele xa bôná, a itirela ’ina, ya ba la neng le neng.” Ge a bolela le Jehofa, o re: “’Thšaba sa xaxo O se eteditše ka mokxwa o byalo, wa itirêla ’ina le le tumilexo.” (Jesaya 63:12-14) Daniele ge a kgopela gore Jehofa a gate mogato bakeng sa batho ba gagwe, o ile a mmolela e le “wêna O kilexo wa nthša sethšaba sa xaxo naxeng ya Egipita ka seatla se matla, wa retiša ’ina l’axo le nankhono!”—Daniele 9:15; Jeremia 32:20.
17. Jehofa o tla roma mang gore a tle a lwele leina la gagwe, gomme ka go rialo o tla bontšha ditšhaba ka moka tša lehono eng?
17 Ka nako e swanetšego, Jehofa Modimo o tla romela Jesu Kriste, Melekitsedeke o Mogolo, e le mohlabani yo matla. Ka yena, Jehofa o tla itirela leina le le fetago selo lege e le sefe sa nako e fetilego go etša ge se hlaloswa pukung ya Dintwa tša Jehofa goba Mangwalong a Sehebere a Beibele e Kgethwa. Kgaolong ya mafelelo ya puku ye e tlago pele ga ya mafelelo ya Mangwalo a Sehebere, tlhaselo ya lefase ka moka malebana le Jerusalema e bolelwa e sa le pele. Ka gona, go ya ka Sakaria 14:3, “Morêna ó tlo tšwêla ’thšaba tšeo dirá ka mokxwa wa xaxwe wa xo tsêna ntwa mohla wa thlabanô.” Ka tsela ye Modimo wa Beibele o tla bontšha ditšhaba ka moka tša mehleng yeno gore o sa dutše e le Modimo wa mohlabani yo e bego e le yena mehleng ya Isiraele ya bogologolo.
18, 19. Ke Jerusalema efe e tlago go hlaselwa ke ditšhaba ka tlhaselo e kgolo?
18 Ye ke tebelelo yeo e sa dutšego e le pele ga rena. Eupja ke Jerusalema efe, e tlago go welwa ke tlhaselo e bjalo e kgolo kudu? Boporofeta bjo ga se bja phethagatšwa godimo ga Jerusalema ya mehleng ya Sakaria. Motse wo o ile wa senywa ke madira a Roma ka 70 C.E. Lega go le bjalo, Jerusalema e ile ya agwa lefsa gomme lehono e lebelelwa ke Bojakane gotee le setšhaba sa Isiraele ya nama e le e kgethwa. Ntweng ya matšatši a tshelelago ya 1967, Isiraele ya nama e ile ya tšea Jerusalema ka moka ya lefaseng yeo e agilwego lefsa. Lega go le bjalo, ga go na bohlatse le bjo bonyenyane bja gore Jehofa o ile a tšea karolo ntweng ya nakong yeo. Kgoši ya gagwe yeo e beilwego sedulong, e lego Jesu Kriste, ga a buše Jerusalema ya lefaseng, gomme ga e sa hlwa e le “motse wa Yêna kxoši e kxolo,” ke gore, wa Jehofa.—Mateo 5:35.
19 Aowa, motse mošate wo o tsebjago e le setho sa Ditšhaba tše Kopanego wa ba-Juda ga se Jerusalema e boletšwego boporofeteng bja Sakaria. Go e na le moo, Sakaria o šupa Jerusalema yeo re balago ka yona pukung ya Ba-Hebere. Moo, Paulo o bolela le batlotšwa ba Bakriste gomme o re: “Le tlile thabeng ya Tsione, motseng wa Modimo e a phelaxo, Jerusalêma wa lexodimong, le monyanyeng wa diketekete tša Barongwa.” (Ba-Hebere 12:22) Jerusalema ye ya legodimong ga se e nngwe ge e se Mmušo wa Modimo wa Mesia, wo o emelwago lefaseng lehono ke sehlopha se senyenyane sa Bakriste ba tloditšwego bao ba dulago ba bolokile kholofelo ya go ba babuši-gotee le Jesu Kriste Mmušong woo dipelong. Ba ke bona bao ba tlago go welwa ke tlhaselo yeo e porofetilwego.
20. Ke mantšu afe ao Kgoši Hiskia a ilego a a botša batho ba gagwe ba ba tšhogilego, gomme ke mantšu a Kgoši efe e kgolo go feta Hiskia Dihlatse tša Jehofa lehono di swanetšego go ikhomotša ka ona?
20 Lega go le bjalo, ba goba lešaba le legolo la Bakriste bao ba nago le kholofelo ya lefaseng bao ba tšwago ditšhabeng ka moka gore ba kopanele le bona borapeding bjo bo sekilego ga se ba swanela go boifa mafelelo a tlago go tlišwa ke tlhaselo ye. Ge madira a boifišago a Sanheribe, kgoši ya Asiria, a be a e-tla go lwa le Jerusalema nakong ya pušo ya Kgoši Hiskia, ba-Isiraele bao ba bego ba le kotsing ba ile ba newa pono e thobago pelo ya boemo ge Kgoši Hiskia a ba botša gore: “Letsôxô la xaxwe ké la nama; xomme rena re na le Morêna Modimo wa rena wa xo re lwêla le xo hlabana dithlabanô tša rena.” Mafelelo e bile gore “setšhaba sa ikholofetša ka mantšu a Hiskia kxoši ya Juda.” (2 Koronika 32:8) Dihlatse tša Jehofa lehono, ge di tšhošetšwa ke madira a ditšhaba tša tshepedišo ya lefase le ya dilo, di ka ikhomotša ka mantšu a swanago go tšwa go kgoši e kgolo go feta Hiskia, e lego Jesu Kriste.
21. (a) Ke ka baka la’ng mantšu a Jehasiele a tla gopolwa nakong ya tlhaselo e tlago go Jerusalema wa legodimong? (b) Mafelelo a ntwa yeo e tlago go lwewa e tla ba afe?
21 Ka nako yeo, mantšu ao a hlohleletšago tumelo a Jehasiele mo-Lefi a tla gopolwa: “Xa se lena Le tl’o xo hlabana fao. Le batamêlê Le êmê, Le bônê xe Morêna a phološa, à na le lena, Juda le Jerusalêma. Le se kê la boifa; Le se kê la ba thšoxa. Ka moswana Le ba tšwêlê; Morêna ó tlo ba le lena.” (2 Koronika 20:17) Ee, nakong yeo ka moka e kotsi, Jehofa o tla ba le batho ba gagwe. Go šireletšega ga bona le phološo ya bona di tla ithekga ka go ba lwela ga gagwe. Ge e le go lwa o tlo lwa ka kgoši ya gagwe ya mohlabani, e lego Jesu Kriste! Ka mafelelo afe? Ka go fedišetšwa ruri ga phuthego e bonagalago ya Diabolo lefaseng.—Kutollo 19:11-21.
22. (a) Ke mafelelo afe a phenyo ao a tlago go ngwalwa pukung ya Dintwa tša Jehofa, gomme ka seo Jehofa o tlo itirela eng? (b) Barati ba leina la Jehofa ba tlo tutueletšwa go dira’ng ka phenyo ya gagwe?
22 Ka phenyo e boifišago ‘ntweng ye ya mohla-mogolo wa Modimo ra-matla-ohle’ Haramagedone, Modimo o tlo itirela leina le le botse gakaakang! (Kutollo 16:14, 16) Re ka re kgaolo e mpsha e tla tlaleletšwa pukung ya Dintwa tša Jehofa. E tla ba mafelelo a phenyo, seremo se segolo ge e le mabapi le tshepedišo ye ya dilo. Puku ye ka moka e tla bontšha gore Modimo ra-matla-ohle le ka mohla ga se a ka a fenywa ntweng. Barati ba leina la Jehofa ka mekgolokwane ba tla mo tumiša gakaakang ka morago ga moo! Bjale, ka kgonthe temana ya mafelelo ya puku ya Dipsalme e tla phethagatšwa ka tekanyo e kgolo: “Tšohle tše di bušago moya, retang Jehofa! Haleluya!”—Psalme 150:6, Phetolelo ya Kgale.
◻ Batho ba lehono le gatee ga ba lemoge eng ka Modimo wa Beibele, Jehofa?
◻ Aborahama o ile a lwa ntwa efe, gomme ke mang yo a ilego a mo nea phenyo?
◻ ‘Puku ya dintwa tša Jehofa’ ke efe?
◻ Seremo seo se tlago sa ‘Dintwa tša Jehofa’ ke sefe, gomme se tlo feleletša ka eng?