Ovakristau Ovakulu Vewaneno ‘Vaundapa Nonthue Pala Ehambu Lietu’
“Tuundapela kumwe pala ehambu lienyi.”—2 CORÍNTIOS 1:24.
1. Omokonda yatyi Paulu ahambukililwe Novakristau voko Korintu?
MENIMA 55 P.K. apostolu Paulu weivile okuti ovakuatate vae ko Korintu apeho velitañgunina. Mokonda ankho uvehole ngatyina ovana vae, wevehonekela omukanda pala okuveviyula. (1 Coríntios 1:11; 4:15) Tupu evetumu Titu ankho uundapela kumwe nae, iya emupopila ekemuvase kepundaumbo lio Troade ekemupopile etyi avasako. Konyima, Paulu akakevelela Titu ko Troade, opo emupopile oñgeni ovakuatate ko Korintu vekahi. Ankho wasukalala unene. Titu ahamoneka iya Paulu aende ko Masedonia. Mahi konyima ahambukwa unene etyi Titu emulandula, avelivasi. Titu emupopila okuti, ovakuatate ko Korintu vetavela onondonga mba Paulu, iya ankho vemuivaluka unene. Etyi Paulu eiva onondaka ombo onongwa “ahambukwa vali unene.”—2 Coríntios 2:12, 13; 7:5-9.
2. (a) Oityi Paulu ahonekelele ova Korintu konthele yekolelo nehambu? (b) Omapulo patyi matukumbulula?
2 Konyima yotyo, Paulu ahonekela ova Korintu omukanda wavali. Wati: “Onthue katuvatumini vekolelo lienyi, mahi tuundapela kumwe pala ehambu lienyi, onwe muapama mokonda yekolelo lienyi.” (2 Coríntios 1:24) Oityi Paulu ahandele okupopia? Iya oityi ovakulu vewaneno hono velilongesila konondaka ombo?
EKOLELO NEHAMBU LIETU
3. (a) Oityi Paulu ahandele okupopia etyi ati: “Muapama mokonda yekolelo lienyi”? (b) Oñgeni ovakulu vomawaneno hono vahetekela Paulu?
3 Paulu wapopile ovituwa vivali viakolela Ovakristau vesukisa okukala navio: ekolelo nehambu. Konthele yekolelo wahoneka okuti: “Onthue katuvatumini vekolelo lienyi, . . . mahi, onwe muapama mokonda yekolelo lienyi.” Paulu ankho utyii okuti ovakuatate vo ko Korintu ankho vekahi nokuumbila Huku noukuatyili mokonda yekolelo liavo muene mu Huku, hamokonda yae ine o yomunthu omukuavo. Moluotyo, Paulu ankho kesukisile okuyunga ekolelo liovakuatate vae, tupu ankho kahande okutyilinga. Oe ankho una onthumbi yokuti tyilityili vehole Huku iya vahanda okulinga etyi tyaviuka. (2 Coríntios 2:3) Hono, ovakulu vomawaneno vahetekela ongeleka ya Paulu, iya vetavela okuti ovakuatate vavo vena ekolelo mu Huku iya vemuumbila nomahunga omawa. (2 Tessalonicenses 3:4) Moluotyo, kavaave ovitumino vialema, mahi valandula onondonga mbo Vihonekwa, nehongolelo lieongano lia Jeova. Haunene, ovakulu vomawaneno hono, kavatumina ekolelo liovakuatate vavo.—1 Pedro 5:2, 3.
4. (a) Oityi Paulu ahandele okupopia etyi ahoneka okuti: “Tuundapela kumwe pala ehambu lienyi”? (b) Oñgeni ovakulu vomawaneno hono vahetekela Paulu?
4 Tupu, Paulu wapopile okuti: “Tuundapela kumwe pala ehambu lienyi.” Nonondaka ombo, ankho ukahi nokulipopia oe muene, na vana ankho vaundapela kumwe nae. Oñgeni tutyii? Tutyii mokonda momukanda oo ahonekela ova Korintu, Paulu wapopile ovanthu vevali puava aundapele kumwe navo, wati: “Jesus . . . waivisua pokati kenyi nonthwe, ame, na Silvano, na Timoteo.” (2 Coríntios 1:19) Tupu, apeho tyina Paulu ankho aundapesa onondaka “ovaundapi kumwe naame” momikanda viae, ankho upopia vana vaundapele kumwe nae, Apolu, na Akila, na Priska, na Timoteo, na Titu novakuavo vali. (Romanos 16:3, 21; 1 Coríntios 3:6-9; 2 Coríntios 8:23) Moluotyo, etyi Paulu apopia okuti: “Tuundapela kumwe pala ehambu lienyi,” ankho ukahi nokupopila ova Korintu okuti oe navana aundapa navo, ankho vahanda okulinga atyiho opo vakuateseko ewaneno okuumbila Huku nehambu. Hono, ovakulu vomawaneno navo otyo vahanda. Vahanda okulinga atyiho vevila opo vakuateseko ovakuatate vavo “okuumbila Jeova nehambu.”—Salmo 100:2; Filipenses 1:25.
5. Epulo patyi ovakuatate vamwe nonomphange valingilwe? Iya oityi tuna okulinga tyina tulilongesa omakumbululo avo?
5 Momanima okualamba, ovakuatate nonomphange vombili vakala kononthele mbelikalaila mbouye vapulilwe okuti: “Oityi omukulu umwe wewaneno alingile ine apopile tyekuhambukiswa?” Matutale oñgeni vakumbululile, otyo tusoka kovipuka ovakulu vewaneno valinga ine vapopia viayawisa ehambu lietu. Tupu tupondola okusoka konthele yetyi tuesukisa okulinga opo tukuateseko ewaneno lietu okukala nehambu.a
“TYALUNGUISEIPO PERSIDE ONTHYOLWE YETU”
6, 7. (a) Omonkhalelo patyi ovakulu vewaneno vapondola okuhetekela Jesus, na Paulu novaumbili ovakuavo va Huku? (b) Omokonda yatyi ovakuatate vetu vahambukilwa tyina tuhinangela omanyina avo?
6 Ovakuatate ovanyingi nonomphange vapopia okuti vahambukwa tyina ovakulu vewaneno valekesa okuti vesuka navo. Onkhalelo imwe ovakulu vewaneno vetyilinga omokuhetekela David, na Eliuu, na Jesus. (Tanga 2 Samuel 9:6; Jó 33:1; Lucas 19:5.) Ovaumbili ovo va Jeova valekesile okuti vesuka na vakuavo mokutumbula omanyina avo. Paulu tupu ankho utyii okuti tyakolela okuhinangela nokutumbula omanyina ovakuatate vae nonomphange. Monondaka mbokumanuhula mbomukanda umwe ahoneka, watumbula omanyina ovakuatate nonomphange valamba po 25. Umwe ponomphange ovo o Perside. Paulu wapopia konthele yae okuti: “Tyalunguiseipo Perside onthyolwe yetu”—Romanos 16:3-15.
7 Ovakulu vamwe vewaneno tyivepuiya unene okuhinangela omanyina. Mahi, tyina ovakulu vewaneno valinga ononkhono, ovakuatate nonomphange velitehelela okuti vesuka navo. (Êxodo 33:17) Tupu ovakuatate vahambukwa tyina ovakulu vewaneno vatumbula omanyina avo tyina vakumbulula Melilongeso Liomutala Womulavi no momaliongiyo omakuavo.—Tyeeleka na João 10:3.
“WALINGILE OVILINGA OVINYINGI MU TATEKULU”
8. Omonkhalelo patyi imwe yakolela Paulu ahetekelele Jeova na Jesus?
8 Paulu tupu walekesile ku vakuavo okuti ankho wesuka navo mokuvepanda. Oyo onkhalelo onkhuavo ovakulu vewaneno vapondola okukuatesako ovakuatate vavo okuumbila Huku nehambu. Etyi Paulu ahonekela ova Korintu, wevepopilile okuti ankho ulipanda mokonda yavo. Wati: “Ndyilipanda unene mokonda yenyi.” (2 Coríntios 7:4) Tyotyili, onondaka ombo mbahambukisilwe unene ovakuatate mo Korintu. Tupu, Paulu wapandele omawaneno omakuavo mokonda yovilinga viavo oviwa. (Romanos 1:8; Filipenses 1:3-5; 1 Tessalonicenses 1:8) Etyi Paulu atumbula enyina lia Perside, momukanda ahonekela ewaneno mo Roma, wayauisako okuti: “Walingile ovilinga ovinyingi mu Tatekulu.” (Romanos 16:12) Etyi Perside eiva onondaka ombo mbemupamekele! Tyina ankho Paulu apanda vakuavo uhetekela Jeova na Jesus.—Tanga Marcos 1:9-11; João 1:47; Revelação 2:2, 13, 19.
9. Omokonda yatyi okupandula vakuetu tyikalesa nehambu ewaneno aliho?
9 Tupu hono ovakulu vewaneno vetyii okuti tyakolela okupopila ovakuatate vavo okuti vevepanda. (Provérbios 3:27; 15:23) Tyina omukulu weuaneno apanda ovakuatate vae, ulekesa okuti wesuka navo, nokusuka netyi valinga. Ovakuatate nonomphange mewaneno vesukisa okutehelela onondaka mbupameka mbovakulu vewaneno. Omphange umwe una omanima 50 wati: “Hinepandulue kovilinga mokonda yetyi ndyilinga. Ovanthu kavesukile na vakuavo iya velilolela. Ngotyo, tyina omukulu umwe wewaneno amphandula muetyi nalinga mewaneno, otyo tyimphameka unene! Ndyilitehela okuti Tate yange wokeulu unthyole.” Omukuatate umwe ukahi nokutekula ovana vevali wati nae otyo elitehelela. Omukulu umwe wewaneno wemupopila okuti upandula unene ovilinga viae. Onondaka mbo mukulu wewaneno tyilityili mbemulunda okutualako okuundapa vali movilinga via Jeova. Tyamoneka nawa okuti tyina ovakulu wewaneno vapandula ovakuatate vavo nonomphange tyivekuatesako okutualako okuumbila Huku nehambu ‘avehepuila.’—Isaías 40:31.
“VANTHITA EWANENO LIA HUKU”
10, 11. (a) Oñgeni ovakulu veuaneno vapondola okuhetekela Neemia? (b) Oityi matyikuatesako ovakulu vewaneno okupameka vana vakatalelapo?
10 Onkhalelo patyi onkhuavo yakolela ovakulu wewaneno valekesa okuti vehole ovakuatate vavo nokuvekuatesako okuumbila Huku nehambu? Omokukuatesako liwa-liwa vana vesukisa okupamekwa. (Tanga Atos 20:28.) Ngotyo vahetekela ovaumbili vekolelo va Huku vokohale. Mongeleka, Ombimbiliya ipopia okuti etyi Neemia eiva okuti vamwe povakuatate vae ova Judeu vekahi nokusoya, aende liwa-liwa iya ekevepameka. (Neemias 4:14) Hono, ovakulu vewaneno navo otyo vahanda okulinga. Tyina ovakuatate vavo vasoya, valinga atyiho vevila opo vevepameke. Ovakulu wewaneno vevetalelapo pomaumbo avo nokuveavela “otyiawa tyopaspilitu,” ine okutomphola konthele yetyi tyipameka ekolelo liavo. (Romanos 1:11) Oñgeni ovakulu vewaneno vapondola okutyilinga?
11 Tete, omukulu weuaneno wesukisa okusoka nawa konthele yavana ahanda okukatalelapo. Mongeleka, upondola okulipula: ‘Ovitateka patyi omunthu ena? Oityi mandyipopi opo elitehelele nawa? Otestu patyi ine ehipululo patyi Liombimbiliya lipondola okumupameka?’ Inkha omukulu weuaneno elipula ngotyo tyina nkhele ehenekatalelepo omunthu umwe, matyimukuatesako okupopia etyi tyipameka, ahatomphola vala evi viehesukisile. Mokueenda kuetompho omukulu weuaneno uyeka omukuatate ine omphange apopie iya emutehelela nawa. (Tiago 1:19) Omphange umwe wati: “Tyipameka unene tyina omuluku weuaneno atehelela nawa.”—Lucas 8:18.
Tyina ovakulu vewaneno vahanda okututalelapo, tete vasoka nawa etyi mavapopi opo vetupameke
12. Ovalie mewaneno vesukisa okupamekwa? Omokonda yatyi?
12 Ovalie vesukisa okupamekwa novakulu veuaneno? Paulu wapopilile ovakulu veuaneno opo “vayunge nawa otyunda atyiho.” Ovanthu aveho meuaneno vesukisa okupamekwa, alo umwe vana vekahiale movilinga viokuivisa nomovilinga vioukokoli-ndyila omanima omanyingi. Omokonda yatyi vesukisila okupamekwa novakulu vewaneno? Namphila vena ekolelo liapama mu Huku, pamwe valemenwa novitateka vietuako nouye uno wovivi. Opo tunoñgonoke omokonda yatyi ovaumbili vekolelo va Huku pamwe vesukisila okukuatesuako, tutalei etyi tyamonekelele Ohamba David.
“ABISAI . . . WEYA OKUMUKUATESAKO”
13. (a) Onalupi Isbi-Benobe ahandele okuipaa David? (b) Oñgeni Abisai akuatesileko David?
13 Etyi David akala ohamba, pakala vala katutu, akalua na Goliya, ekihi liatuka momuhoko wova Refaim. Nomutima wakola David aipaa ekihi olio. (1 Samuel 17:4, 48-51; 1 Crônicas 20:5, 8) Etyi palamba omanima omanyingi, mokueenda kuovilwa viova Isilayeli nova Filisteu, David waluile nekihi ekuavo. Ankho litiwa Isbi-Benobe, nalio oliomuhoko wova Refaim. (2 Samuel 21:16; okatoi) Mahi otyikando otyo ekihi ñgeno liaipaele David. Omokonda yatyi? Hamokonda ankho David kakolele vali omutima, mahi omokonda ankho utupu vali ononkhono. Ombimbiliya ipopia okuti, “David ankho waponua.” Etyi Isbi-Benobe amona okuti David waponwa asoko okuti oyo omphitilo pala okumuipaa. Mahi, Abisai eya liwa okukuatesako David iya aipaa omu Filisteu. (2 Samuel 21:15-17) David ñgeno wankhile! Tyotyili, David wapandulile unene Abisai wemuamena nokumukuatesako etyi omuenyo wae ankho ukahi motyiponga. Oityi tulilongesila kehipululo olio?
14. (a) Oityi matyitukuatesako okutualako nekolelo tyina tuna ovitateka? (b) Oñgeni ovakulu vewaneno vapondola okukuatesako vakuavo okukala vali nononkhono nehambu? Ava ongeleka.
14 Mouye auho, ovanthu va Jeova vatualako okuumbila Huku, namphila Satanasi novanthu vae veveetela ovitateka. Vamwe puonthue, tuna ovitateka ovinene vikahi ngomakihi. Mahi tuyumba onthumbi yetu aiho mu Jeova, nokuna ononkhono mbokutualako nekolelo tyina tuna ovitateka ovio, ngetyi David akalele no nonkhono opo aipae Goliya. Mahi, pamwe tulitehelela ngoti tutupu vali ononkhono mbutuuka opo tutualeko nokulwa nouye wa Satanasi. Tyina tulitehelela ngotyo, tupondola alo umwe okusoyeswa novitateka ovitutu ankho tuvila okukoleleya. Pomuvo opo, ombatelo tupewa nomukulu umwe weuaneno, ipondola okutukuatesako okukala vali nehambu, no nonkhono. Ovanyingi puonthue vakuatesiluekuale ngotyo. Omphange umwe omukokoli-ndyila una omanima 60, wati: “Monohanyi mbokualamba, ankho hiliivite nawa, iya ovilinga viokuivisa ankho vimphoneswa unene. Omukulu umwe weuaneno amono okuti nasoya, iya eya okupopia naame. Tuatompholele konthele yonondonga mbumwe Mbombimbiliya mbamphamekele unene. Nalandulile ondonga ampha iya andyipoloko ouwa.” Wayauisako okuti: “Omukulu oo, una oluembia olunene mokonda wamona okuti nasoka iya ankhuatesako!” Tyotyili, tyituhambukiswa unene okunoñgonoka okuti tuna ovakulu vewaneno vesuka nonthue, vafuapo pala okutukuatesako apeho, ngetyi Abisai akuatesileko David.
ANKHO VETYII OKUTI PAULU . . . UVEHOLE
15, 16. (a) Omokonda yatyi ovakuatate ankho vehole unene Paulu? (b) Omokonda yatyi tuhole unene ovakulu vewaneno?
15 Ovakulu vomawaneno vaundapa unene. Pamwe kavalala, avelikuambela otyinthiki atyiho mokonda vasukalala novakuatate vavo, ine vapahukapo opo vevekuatesako. (2 Coríntios 11:27, 28) Mahi, ovakulu vomawaneno vafuisapo otyilinga tyavo nehambu, ngetyi tyalingile Paulu. Wahonekelele ova Korintu okuti: “Nehambu enene ndyilipakula atyiho, mokonda yonohande mbenyi.” (2 Coríntios 12:15) Mokonda Paulu ankho uhole ovakuatate vae, ‘welipakulile’ ine waundapesile ononkhono mbae ambuho opo evepameke. (Tanga 2 Coríntios 2:4; Filipenses 2:17; 1 Tessalonicenses 2:8) Katyihuvisa omokonda yatyi ovakuatate ankho vehole unene Paulu!—Atos 20:31-38.
16 Nonthue tuhole ovakulu vewaneno, iya tyina tulikuambela tupandula Jeova wevetuma opo vetuyunge. Tuhambukwa tyina vesuka nonthue, na tyina vetutalelapo opo vetupameke. Iya tupandula unene mokonda aveho vafuapo pala okutukuatesako tyina tusoya mokonda yovitateka vietu. Tyotyili, ovakulu ovo vomawaneno vaundapa unene pala ehambu lietu.
a Tupu ovakuatate ovo nonomphange vapulilwe okuti: “Otyituwa patyi onwe muhole vali komukulu wewaneno?” Ovanyingi puvo vakumbulula okuti vehole ovakulu vewaneno vena oluembia, vehepuilisa okutomphola navo. Komutwe, Momutala womulavi mamuya onthele maipopi omokonda yatyi ovakulu vewaneno vesukisila okukala novituwa ovio.