Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w24 Tyitalale pp. 20-25
  • Liyunga Kenthiki — Wahatunde Motyitei

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Liyunga Kenthiki — Wahatunde Motyitei
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • VALI MENTHIKI, VEYA MOTYITEI
  • LIYUNGA KENTHIKI
  • ENDEI “TYOVANA VOTYITEI”
  • Ovipuka Tulinga Ovio Vipopia Ine Tuyumba Umwe Onthumbi mu Siovaa
    Omwenyo Wetu Woukilisitau Novilinga Vietu — Omukanda Wovilinga — 2023
  • Lipaka Koututu Otavela Okuti Vimwe Kuvii
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
  • Utyivila Okupunga Otyili Komatutu?
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Longokela Konondaka Mbokulekela Mbovalume Vonthumbi
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
Tala vali
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
w24 Tyitalale pp. 20-25

ONTHELE YOKULILONGESWA 12

OTYIIMBO 77 Otyimimi Mouye Uno Wenthiki

Liyunga Kenthiki — Wahatunde Motyitei

“Onwe mwali umwe menthiki, mahi pahe mutyitei.” — EFE. 5:8.

ETYI MATYIPOPIWA-MO

Matutale etyi tulilongesila komuhe wenthiki, notyitei wapopiwa m’Ova Efesu okapitulu 5.

1-2. (a) Opi Paulu ankho eli pweetyi ahonekela ova Efesu? (b) Omapulo patyi matukumbulula?

PAULU wakwatelwe apakwa mokaleya ko Loma. Etyi eli oko, esuku nokupa ondundo vakwavo momawaneno. Mahi mokonda kaenda-enda, evehonekela vala omikanda. Omukanda umwe euhonekela ova Efesu. Mokutala omenima 60, okuti hatyo omo 61. — Efe. 1:1; 4:1.

2 Pweetyi Paulu ehenehoneke omukanda oo, wakalele-ale ononthiki mo Efesu nokwivisa, nokulongesa ovanthu oviwa ovipe. Mahi apa ali-mo, ankho palamba-le omanima ekehika 10. (Ovil. 19:​1, 8-10; 20:​20, 21) Ankho uhole unene vomewaneno lyo ko Efesu, ya ankho wesuka nokuvekwatesako vahayeke-po okufenda Siovaa. Pokwahonekela Ovakwa-Kilisitu ovo ovalembulwa, wapopile-po enthiki, notyitei. Omokonda yatyi? Oityi atuho tulilongesila kweetyi apopile? Matukumbulula omapulo oo.

VALI MENTHIKI, VEYA MOTYITEI

3. Omuhe patyi Paulu apopia momukanda ahonekelele ova Efesu?

3 Paulu wapopilile Ovakwa-Kilisitu ova Efesu okuti: “Onwe mwali umwe menthiki, mahi pahe mutyitei.” (Efe. 5:8) Paulu apa wapopia omuhe wenthiki notyitei pala okulekesa okuti etyi vali kohale, tyelikalela neetyi pahe vekahi. Pahe matutale oityi Paulu apopila okuti, ova Efesu vali “menthiki.”

4. Oityi tutila ova Efesu ankho veli menthiki liomalongeso omatutu?

4 Enthiki liomalongeso omatutu. Paulu wati pweetyi ova Efesu vehenenoñgonoke otyili, vehenekale ovalanduli va Kilisitu, vali ovapika vomalongeso omatutu, mwati vala nomatambu. Mepunda-umbo lyo Efesu mwali ombala imwe ankho yankhimana unene mouye auho yokufendela otyika-huku tyimwe tyitiwa o Aletemisi. Ovanthu vokufendela mombala yatyo omo, ankho velipaka unene mokufenda ovilolo. Vokuhonga ovilolo viatyo ovio, no vokuvilandesa, ankho vapola-mo onombongo ononyingi. (Ovil. 19:​23-27) Epunda-umbo liatyo olio, ankho liiwe umwe okuti epunda-umbo liomatambu. — Ovil. 19:19.

5. Oityi tutila ova Efesu ankho veli menthiki monondunge?

5 Enthiki monondunge. Ova Efesu ankho veiwe okuti ovihayo kokulihanda, vetyilinga umwe vala tyahakundu-ale. Povinyano valinga ankho papopiwa vala ovipuka viasila, no povipito vyo momakapela avo. (Efe. 5:3) Ovanyingi ankho vakala mepunda-umbo omo, vatiwa, “onondunge ambuho mbevetunda umwe.” Onondaka ombo mo Ngeleku okuti, “katyiveihama-le vali.” (Efe. 4:​17-19) Pweetyi ova Efesu nkhele vehenenoñgonoke otyityi tyitiwa tyaviuka, otyityi tyitiwa tyapenga, ankho okulinga etyi tyapenga katyivelingi-ale navi komutima. Kavasoko-ale oñgeni etyi valinga matyikalesa Siovaa. Otyo Paulu atila: “Omitwe viavo vili vala menthiki, veli kokule nomwenyo utunda ku Huku.”

6. Oityi Paulu apopilila ova Efesu okuti “pahe mutyitei”?

6 Mahi ova Efesu vamwe kavapangelele vala menthiki omo. Paulu wahoneka okuti: “Mahi pahe mutyitei mwahula ku Tatekulu.” (Efe. 5:8) Pahe ankho vakwata-po umwe otyitei tyituka kotyili Tyovihonekwa. (Ovii. 119:105) Vayekele-po oviso viomalongeso omatutu, nouhayo wokulihanda, avahetekela Huku, avelikwatehila umwe vemufende nawa, valinge evi vimuhambukiswa. — Efe. 5:1.

7. Oityi tutila noonthwe hono tukahi vala ngeetyi tyali ova Efesu?

7 Noonthwe otyipuka tyike vala, pweetyi twehenenoñgonoke otyili, twali menthiki, momalongeso omatutu, no monondunge mbahaviukile mbouye. Vamwe twalingaile ovipito viomalongeso omatutu. Vamwe ankho twelipaka vala mouhayo wokulihanda. Mahi pahe etyi twanoñgonoka etyi Siovaa ati otyo tyaviuka, neetyi ati otyo tyapenga, ovivi atuviyeke-po, atuhimbika okulandula ovitumino viae viaviuka. Pahe tuli moviwa vimwe ovinyingi. (Isa. 48:17) Mahi nkhele tuna ñgoo evi tututumba navio tuviyeke-po. Tuna okukala kokule nenthiki eli twasa-po-ale, atweende “umwe tyovana votyitei.” Matutyilingi ñgeni otyo?

Omalutalatu: 1. Omutumwa Paulu uhoneka omukanda otyo akutilwa mefwalali lyo Loma. 2. Omukanda Paulu ahonekelele ova Efesu.

Image digitally reproduced with the permission of the Papyrology Collection, Graduate Library, University of Michigan, P.Mich.inv. 6238. Licensed under CC by 3.0

Ovipuka Paulu ahonekelele ova Efesu, noonthwe ine tuvilandula mavitukwatesako. (Tala opalangalafu 7)b


LIYUNGA KENTHIKI

8. Omu mutyipopila Ova Efesu 5:​3-5, okutyi ova Efesu ankho vena okuliyunga?

8 Tanga Ova Efesu 5:​3-5. Opo Ovakwa-Kilisitu ova Efesu vakala kokule nenthiki monondunge, ankho vena okwaanya oviso viahahambukiswa Siovaa. Otyo ankho tyati umwe, nouhayo wokulihanda, nomatompho asila. Paulu wahinangelesile ova Efesu okuti, ava vena etyi mavakapiñgana “Mouhamba wa Kilisitu, Mouhamba wa Huku,” vena okuliyunga kovipuka viatyo ovio.

9. Oityi tyahandela tulunguke kovipuka vipondola okututwala kokulipaka movinepo viasila?

9 Noonthwe apeho tuna okulwa, twahatokele “movilinga viehena-le etyi vieeta, ovilinga vienthiki.” (Efe. 5:11) Twetyimona-mona-le ehimbwe, tyina omunthu atala evi vitwala ovanthu kokulipaka movinepo viasila, na tyina evitehelela, na tyina akala pomatompho atyo, kasete-ale nae utokela umwe mokulinga etyi tyapenga. (Ehim. 3:6; Tia. 1:​14, 15) Otyo tyalingile ngootyo ovakwendye vamwe velipakele mongulupu imwe mo Internete muna ovanthu ovanyingi, otyo velituma onomesase. Pokwahimbika, ovanyingi ankho vatomphola vya Huku. Mahi etyi pakala, vakati ñgaa omatompho eya-mo kaekahi vali nawa. Pahe mulitumwa vala onomesase mbupopia ovinepo viasila. Etyi pakala, vamwe vati omatompho atyo oo evetwaile umwe kokulipaka movinepo viasila.

10. Satanasi uhanda tusoke-tyi? (Ova Efesu 5:6)

10 Ouye wa Satanasi wahanda okutuyapula tusoke okuti evi Siovaa ati viapenga, kaviapengele-ale, neevi ati viasila, kaviasilile-ale. (2 Pet. 2:19) Otyo katyituhuvisa mokonda, tundee tya kohale ungwangwanesa-le ovanthu opo vahanoñgonoke etyi tyaviuka, neetyi tyapenga. (Isa. 5:20; 2 Kol. 4:4) Otyo tumonena hono mo nosinema ononyingi, no motelevisau, mulekesa ovipuka vieeta momutwe womunthu okwehetavela ovitumino vya Siovaa. Satanasi wahanda tusoke okuti ouhayo wokulihanda, novipuka ovivi vilingwa mouye omu, kaviapengele-ale, vihambukiswa, vikalesa nawa ovanthu. — Tanga Ova Efesu 5:6.

11. Oityi tutila etyi tyalingile Angela tyilekesa okuti otyiwa okulandula onondunge mbuli m’Ova Efesu 5:7? (Tala olutalatu.)

11 Satanasi uhanda tulipake kumwe novanthu vetuhindila tuyeke-po okulandula ovitumino vya Siovaa. Otyo Paulu alondolelele ova Efesu ati: “Onwe mwahalingei tyavo,” tyaava valinga evi viapenga komaiho a Huku. (Efe. 5:7) Mahi hono onthwe tuna okulunguka vali unene tyipona ova Efesu, mokonda omapanga etu havava vala tweenda-enda navo. Vamwe ovava tutompholela navo mo Internete. Angelaa ukala ko Asia, wetyimona okuti omapanga omo Internete alungukwa, apondola okukunyona. Wapopia wati: “Omapanga omo Internete eliva, vanyona umwe onondunge mbove otyo wehetyeete-ale. Etyi nelipaka-mo, pakala vala kapii ndyikati ñgaa katyindingi-ale vali navi okutomphola novanthu vehena onthilo nonondunge mbuli m’Ombimbiliya. Naame andyitokela mokusoka okuti, okulinga evi vinumanesa Siovaa hatyiviko-ale.” Ovakulu vewaneno vakwatesileko Angela ayeke-po omapanga omavi. Angela wati: “Ame pehepano ndyisuka vala no vya Huku, hisuku-ale vali no mo Internete.”

Omalutalatu: 1. Omukainthu utala ovipuka vakwavo vapaka mo Internete. 2. Pahe vena mukwavo movilinga viokwivisa, vena nokutomphola vahambukwa.

Opo tutyivile okulandula nawa ovitumino vya Siovaa, tuna okutala nawa ovalie omapanga etu. (Tala opalangalafu 11)


12. Oityi matyitukwatesako twahayeke-po okulandula ovitumino vya Siovaa?

12 Tuna okulwa twahakale nolusoko lwouye ou, lwokuti ovinepo viasila kaviapengele, mokonda onthwe tutyii umwe okuti viapenga. (Efe. 4:​19, 20) Otyiwa okulipula ñgaa: ‘Okuti kovilinga no kosikola, ndyiliyunga nahakale vala unene naava vehena onthilo novitumino vya Siovaa? Okuti nakola umwe omutima ndyikakatele movitumino vya Siovaa, namphila hamwe vamwe mavati ngootyo okwatopa?’ Omu mutyipopila 2 Timotiu 2:​20-22, tuna okulunguka pokukoya omapanga no mokati umwe kewaneno. Otyiwa tuhinangele okuti, ha aveho mavetwavela ondundo twahayeke-po ovilinga tulingila Siovaa.

ENDEI “TYOVANA VOTYITEI”

13. Okweenda “tyovana votyitei” otyityi? (Ova Efesu 5:​7-9)

13 Paulu wapele ondundo Ovakwa-Kilisitu ova Efesu, opo vaanye enthiki, mahi avaende “tyovana votyitei.” (Tanga Ova Efesu 5:​7-9.) Okweenda “tyovana votyitei” otyityi? Otyo okuti, apeho apa tuli tuna okulekesa okuti tu Vakwa-Kilisitu votyotyili. Tyimwe tuna okulinga opo tutyivile okulinga ngootyo, okutanga Ombimbiliya, nokulilongesa-yo, nokutanga omikanda tupewa nomupika. Ngwe otyo tyesukisa unene opo tunoñgonoke umwe nawa evi Sesusi Kilisitu alingile, neevi alongesile, mokonda oe ‘otyimimi tyouye.’ — Swau 8:12; Omih. 6:23.

14. Omphepo ikola maitwavela ononkhono tulinge-tyi?

14 Tupu tuna okukwateswako nomphepo ikola ya Huku, opo apeho tutyivile okulinga evi vilekesa okuti ‘tuvana votyitei.’ Omokonda yatyi tusukisila okukwatesiwako nomphepo ikola? Omokonda katyapepukile okukala tyasukuka mouye uno wasila monondunge. (1 Tes. 4:​3-5, 7, 8) Omphepo ikola maitwavela ononkhono tutyivile okulwa, twehetavela omalusoko ouye. Omalusoko oo tyati umwe oyaa apopiwa no vokwatanga, neevi ovanthu vati ovio viaviuka ngwe Huku wati viapenga. Omphepo ikola tupu maitukwatesako atukala novinyango viotyitei, “ovinyango . . . aviho oviwa, viaviuka.” — Efe. 5:9.

15. Oityi tuna okulinga tupewe omphepo ikola? (Ova Efesu 5:​19, 20)

15 Tyimwe tuna okulinga tupewa omphepo ikola, okuyiita melikwambelo. Sesusi wati Siovaa mape omphepo yae ikola ‘ava vemwiita-yo.’ (Luka 11:13) Tupu tupewa omphepo ikola tyina tukala na vakwetu momaliongiyo otyo tuhivilika Siovaa. (Tanga Ova Efesu 5:​19, 20.) Omphepo ikola itwavela ondundo tulinge apeho evi vihambukiswa Huku.

16. Oityi matyitukwatesako tulinge ovipuka nonondunge? (Ova Efesu 5:​10, 17)

16 Tyina pena otyipuka tyimwe otyinene twahanda okulinga, nkhele tuna “okukungunyika etyi Siovaa ahanda,” ngatyo tulinga. (Tanga Ova Efesu 5:​10, 17.) Tyina tutala m’Ombimbiliya onondunge mbuli-mo mbuyemba kwootyo twahanda okulinga, ngootyo tukahi nokwovola okunoñgonoka otyityi Huku asoka. Ngwe ine tulandula onondunge mbuli m’Ombimbiliya, matulingi ovipuka nonondunge.

17. Oityi tuna okulinga tutie momuvo tuna-o tuna nokulinga etyi tyitiwa otyetyi? (Ova Efesu 5:​15, 16) (Tala olutalatu.)

17 Paulu tupu wapele ondundo ova Efesu, vatie momuvo vena-o avalingi umwe etyi tyitiwa otyetyi. (Tanga Ova Efesu 5:​15, 16.) Ondyale yetu Satanasi, ‘omukalavi,’ wahanda onthwe tulipake vala mokwovola viouye ou, atwahamono omuvo wokuundapa mo vya Huku. (1 Swau 5:19) Ine omunthu wa Huku kalunguka, upondola okulipaka vala mokwovola olumono, nokulongeswa unene, apumbwa onomphitilo ena-mbo mbokuundapa vali unene movilinga vya Siovaa. Ou ulinga ngootyo, opo ngootyo wayambula tyouye. Okwovola olumono, nokutanga mosikola hatyiviko, mahi ovipuka ovio katupondola okuvipaka komutwe. Opo tweende “tyovana votyitei,” tuna okuti ‘momuvo tuna-o atulingi umwe etyi tyitiwa otyetyi,’ okulipaka mweevi viesukisa vali.

Ovakwa-Kilisitu vo tete valongesile umwe ovanthu aveho vomo Efesu.

Ova Efesu, omuvo vali nao valingile umwe etyi tyitiwa otyetyi. (Tala opalangalafu 17)


18. Oityi Donald alingile, momuvo ena-o alinge umwe tyitiwa otyetyi?

18 Tala nawa wahapumbwe onomphitilo mbokuundapa vali unene movilinga vya Siovaa. Otyo tyalinga ngootyo umwe utiwa o Donald ukala ko África do Sul. Wapopia wati: “Nasokele nawa kovilinga ndyilinga, andyiiti ku Siovaa ankhwatesako ndyiundape vali unene movilinga viae. Nelikwambelele andyiiti ankhwateseko ndyivase ovilinga mavinkhwatesako ndyiundape vali unene movilinga viokwivisa. Siovaa ankhwatesako umwe andyivivasi. Pahe atyiti naame nomukai wange, atulipake movilinga viomuvo auho.”

19. Oityi tuna okulinga opo apeho tweende “tyovana votyitei”?

19 Omukanda Paulu atumine ova Efesu, mokutala wevekwatesileko unene avahayeke-po okulingila Siovaa. Evi apopile, noonthwe hono vipondola okutukwatesako unene. Ngeetyi twamona monthele ei, evi apopia vipondola okutukwatesako okukoya nawa ovitalukiso, nomapanga. Vitwavela ondundo twahayeke-ko okulilongesa Ombimbiliya, opo tunyingile motyitei tyituka kotyili. Tyamoneka nawa okuti omphepo ikola ina otyilinga otyinene, itukalesa ovanthu vonondunge. Okulandula etyi Paulu ahonekele, matyitukwatesako atulingi ovipuka nonondunge, ovipuka Siovaa ahanda. Ine otyo tulinga otyo, matutyivili okuliyunga kenthiki liouye ou, atukala apeho motyitei.

OÑGENI MOKUMBULULA?

  • Omuhe ‘wenthiki notyitei’ wapopiwa m’Ova Efesu 5:​8, ulekesa-tyi?

  • Oityi tuna okulinga tuliyunge ‘kenthiki’?

  • Oityi tuna okulinga tweende “tyovana votyitei”?

OTYIIMBO 95 Otyitei Tyitualako Okuyandyuluka

a Omanyina amwe apilululwa.

b ONONDAKA MBOKUHANGUNUNA OLUTALATU: Omukanda Paulu ahonekelele ova Efesu

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma