Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w24 Kwenye Kunene pp. 8-13
  • Siovaa Wahanda Aveho Velivele

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Siovaa Wahanda Aveho Velivele
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • OITYI SIOVAA ALINGILE OVA ISILAYELI VETYIMONE OTYITYI TYITIWA OKULIVELA
  • OITYI SIOVAA ALINGA OPO OU WALINGA ONKHALI ELIVELE
  • OITYI OVALONGWA VA SESUSI VALONGESILWE TYIYEMBA KOKULIVELA
  • Oityi Siovaa Alinga Etuyovole Konkhali?
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Okulinga Olwembia Nokankhenda ou Walinga Onkhali
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Yumba-ko Onthumbi Okuti Siovaa Weevela
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
  • Vokwapolwa Mewaneno Vakwateswako Ñgeni?
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
Tala vali
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
w24 Kwenye Kunene pp. 8-13

ONTHELE YOKULILONGESWA 32

OTYIIMBO 44 Elikuambelo Liomuumbili wa Huku Una Ovitateka

Siovaa Wahanda Aveho Velivele

“Siovaa . . . kahande nawike eye okuhanywa-ko, mahi wahanda aveho vehike kokulivela.” — 2 PET. 3:9.

ETYI MATYIPOPIWA-MO

Matupopi oityi tyitiwa okulivela, omokonda yatyi tyesukisila, ya oñgeni Siovaa akwatesako ovanthu vatyo aveho vehike kokulivela.

1. Okulivela otyityi?

TYINA twalinga etyi tyapenga, tyihandwa okulivela. Tyina Ombimbiliya ipopia omunthu welivela, oyou upiluluka monondunge, uyeka-po okulinga evi viahaviukile, alingi umwe omphango yokuhapaleka-po vali. — Tala m’Ombimbiliya apa pokwati: Onondaka Mbombimbiliya Mbahangununwa, pondaka “Okulivela.”

2. Oityi atuho twesukisila okunoñgonoka otyityi tyitiwa okulivela? (Neemiya 8:​9-11)

2 Omunthu una omwenyo wesukisa okunoñgonoka otyityi tyitiwa okulivela. Omokonda yatyi? Omokonda atuho ononthiki ambuho tupengesa. Atuho twapiñgana onkhali nononkhia mokonda twatuka movo Andau na Eva. (Loma 3:23; 5:12) Petupu-ale ou wahupa-po. Aveho umwe no vokuna onthumbi yapama ngeetyi tyali omutumwa Paulu, navo vatutumba nonkhali. (Loma 7:​21-24) Okuti otyo tyilekesa okuti kamatukala-le vali nehambu mokonda yononkhali tulinga? Au. Siovaa una okankhenda, ya uhanda tukale nehambu. Tala vala etyi tyatolelelwe ova Sundaa pononthiki mba Neemiya. (Tanga Neemiya 8:​9-11.) Siovaa ankho kahande ova Sundaa vakale vala tyelipetamena kombanda yononkhali valingaile, mahi ankho wahanda vahambukilwe okumufenda. Siovaa utyii okuti omunthu okulivela tyimupa ehambu, otyo etulongesila otyityi tyitiwa okulivela. Ine tulivela ononkhali twalinga, tuyumbei-ko onthumbi okuti Tate yetu wokankhenda, metweevela.

3. Oityi matutale monthele ei?

3 Pahe matupopi-po vali katutu etyi tyiyemba kokulivela. Monthele ei matupopi-mo ovipuka vitatu. Tete matutale oityi Siovaa alingile, ova Isilayeli vetyimone otyityi tyitiwa okulivela. Konyima atutale oñgeni Siovaa akwataisako vokulinga ononkhali opo vehike kokulivela. Pokuvitula atutale etyi ovalongwa va Sesusi vanoñgonokele tyiyemba kokulivela.

OITYI SIOVAA ALINGILE OVA ISILAYELI VETYIMONE OTYITYI TYITIWA OKULIVELA

4. Oityi Siovaa apopilile ova Isilayeli tyiyemba kokulivela?

4 Etyi Siovaa aonganeka ova Isilayeli valinge ovanthu vae, alingi omphango navo, ngwe aveitavela umwe. Siovaa wevepopilile okuti ine vetavela ovitumino viae, meveyakulila eveyambe. Pokuvepopila ovitumino ovio, wati: “Ovitumino evi hono ndyikupopila, vina kavikupwiya-le, kaviekukalele-ale kokule.” (Epal. 30:​11, 16) Mahi tupu ine ankho vatyindamena Siovaa, avakafenda onohuku ononkhwavo, Siovaa watile mavamono ononkhumbi, kameveyambe vali. Otyo ankho katyilekesa okuti ngootyo Siovaa wevetoya umwe, kevehande vali. Mahi ankho nkhele vapondola ‘okukondoka ku Siovaa Huku yavo, avatehelela ondaka yae.’ (Epal. 30:​1-3, 17-20) Otyo okuti, nkhele ankho vena omphitilo yokulivela. Ine velivela, Siovaa ankho makala vali noupanga omuwa navo, eveyambe vali.

5. Oityi Siovaa alingile tyalekesa okuti kayekele-po ovanthu vae? (2 Onohamba 17:​13, 14)

5 Ovanthu Siovaa akoyele, ankho otyo vala vakalela tyokuhemutavela. Vatile umwe ovo vafenda ovilolo, ovo valinga ovipuka ovikwavo vali ovivi. Otyo atyiveetela, avamono ononkhumbi. Mahi Siovaa kayekele-po ovanthu vae namphila onomphwililiki. Watumaine ovauli vae vevelondole opo velivele, avakondoka kwe. — Tanga 2 Onohamba 17:​13, 14.

6. Oityi Siovaa atumaine ovauli vae opo alongese ovanthu vae okuti tyesukisa unene okulivela? (Tala olutalatu.)

6 Siovaa watumaine ehimbwe ovauli vae valondole ovanthu vae, nokuveviyula. Watumine omuuli Selemiya apopile ova Isilayeli okuti: “Kondoka, mphuki ove Isilayeli . . . Ame himekutale tyankhia onyengo, mokonda ndyi wonthyole yotyili . . . Himapangela vala onyengo. Tavela vala okuti wapengesa, mokonda watyitukila-po Siovaa.” (Sele. 3:​12, 13) Siovaa watumine omuuli Sowele apopile ova Isilayeli okuti: “Kondokei kwaame nomutima watyo auho.” (Sowe. 2:​12, 13) Omuuli Isaiya emutumu evepopile okuti: “Lisukulei, polei ovivi vienyi komaiho ange. Yekei-po okulinga ovivi.” (Isa. 1:​16-19) Omuuli Isekiyele nae watuminwe na Siovaa evepopile okuti: “Okuti ame ndyihambukilwa ondingavivi okunkhia? . . . Ame etyi nahanda hakuti ñgeno uyeka-po-vo onondyila mbae onombi, akala-kala nomwenyo? Ame hihambukilwa omunthu nawike okunkhia . . . Kondokei-vo, mukale-kale-ko umwe nomwenyo.” (Isek. 18:​23, 32) Siovaa uhambukwa okutala ovanthu velivela, mokonda uhanda vakale-ko apeho, vakale nomwenyo wahapu! Mahi Siovaa kakevela vala kwoovo vokwalinga onkhali velivele, ngwe una etyi alinga evekwateseko. Tutalei ovipuka vimwe alingaile.

Omalutalatu: Ovauli vatuminwe na Siovaa vaviyule ovanthu vae onomphwililiki. 1. Sowele: wali-ko mono 820 P.K.E. 2. Oseya: wali-ko konyima 745 P.K.E. 3. Isaiya: wali-ko konyima 732 P.K.E. 4. Isekiyele: wali-ko mono 591 P.K.E. 5. Selemiya: wali-ko mo 580 P.K.E.

Siovaa watumaine ovauli vae valondole ovanthu vae onomphwililiki opo velivele. (Tala opalangalafu 6-7)


7. Siovaa mokwatuma Oseya akawane omukai wae, oityi ankho ahanda okulongesa ovanthu vae?

7 Tala vala otyipuka Siovaa alingile opo alongese ovanthu vae. Wevelongesile neetyi tyalingile Ngomele omukai womuuli Oseya. Oseya wayekele-po omukai wae Ngomele, mokonda Ngomele ankho una onombalehi. Mahi okuti ngootyo Ngomele ankho wakala-po umwe kamelivele-ale vali? Siovaa wokutala momitima viovanthu, wapopilile Oseya ati: “Enda vali, handa omukai wahandwa-ale na mulume mukwenyi, omukai una vala onombalehi, ngeetyi Siovaa ehole ovanthu ova Isilayeli mahi ngwe vafenda ono huku ononkhwavo.” (Ose. 3:1; Omih. 16:2) Pomuvo Siovaa apopila ngootyo Oseya, omukai wa Oseya ankho nkhele uli ñgoo nokulinga ononkhali ononene. Mahi no ngootyo Siovaa apopila Oseya ende akawane omukai wae, emweevela avahonyo vali.a Na Siovaa otyo ñgoo alingile ovanthu vae onomphwililiki, keveyekele-po. Namphila valingaile ononkhali ononene, mahi no ngootyo ankho uvehole, ahayeke-ko okuvekwatesako velivele, vayeke-po onondyila mbavo, na vakondoke kwe. Otyipuka otyo tyalingile Siovaa ‘wokutala nawa momitima,’ okuti tyilekesa okuti maovola ovanthu aveho nkhele veli vala nokulinga ononkhali ononene, evekwateseko velivele? (Omih. 17:3) Tutyitalei.

OITYI SIOVAA ALINGA OPO OU WALINGA ONKHALI ELIVELE

8. Oityi Siovaa alingile akwateseko Kaii opo elivele? (Ehimbikilo 4:​3-7) (Tala olutalatu.)

8 Kaii ankho oe otyiveli tyoo Andau na Eva. Nae wapiñganene umwe tyovohe tyokuhanda vala okulinga evi viapenga. Ombimbiliya yati: ‘Ovilinga viae ovioundingavivi.’ (1 Swau 3:12) Mokutala otyo Siovaa ‘ahahambukililwe Kaii notyilikutila’ emulingilile. Mahi Kaii ahapiluluka-vo, “una ankhi onyengo, asoyo unene.” Siovaa walingile ñgeni? Wapopile na Kaii. (Tanga Ehimbikilo 4:​3-7.) Siovaa atomphola nae nokankhenda otyo emupula, emupopila okuti ine ulivela memulingi okankhenda, ya emulondola okuti onyengo oyo ipondola okumutwala kokulinga onkhali. Mahi Kaii, ehetavela. Ketavelele okukwatesiwako na Siovaa. Okuti etyi Siovaa alolele-ko okukwatesako Kaii ehetavela, pahe wayekele-ko umwe novanthu ovakwavo vali valinga ononkhali ehevekwatesako-ale velivele? Nii, hatyoko alingile otyo!

O Kaii watyinda ombonde akaipae Ambele. Waleuka atale peulu, wiivite ondaka ya Siovaa.

Siovaa molwembia lwae, watompholele na Kaii otyo emupula, emupopila okuti ine ulivela memulingi okankhenda, emulondola okuti onyengo maimulingisisa onkhali. (Tala opalangalafu 8)


9. Oityi Siovaa alingile akwateseko Ndaviti ehike kokulivela?

9 Siovaa ankho uhole unene Ohamba Ndaviti. Atee umwe wemutile “omunthu uhambukiswa omutima wange.” (Ovil. 13:22) Mahi nthiki imwe Ndaviti walingile onkhali imwe onene. Walalele nomukai wa mukwavo, omulume watyo emwipaesa. Ngeetyi tyipopia Ovitumino Viapelwe Mwisesi, Ndaviti ankho una okwipawa. (Lev. 20:10; Onob. 35:31) Mahi Siovaa molwembia lwae, elipake-po Ndaviti ahaipawe.b Atumu omuuli wae Nataa kohamba Ndaviti, ngwe Ndaviti ankho utupu-ale natyike alinga tyilekesa-vo okuti welivela. Nataa apopila Ndaviti omuhe umwe emukwateseko okunoñgonoka okuti onkhali alinga onene. Ndaviti atyimwiihama unene, elivele. (2 Sam. 12:​1-14) Ndaviti wahoneka otyiimbo tyimwe muna onondaka mbulekesa okuti tyotyili welivelele. (Ovii. 51, onondaka mbokuhimbika) Otyiimbo otyo tyakwataisako-ale ovanthu ovanyingi ankho valinga ononkhali, avelivele. Tyihambukiswa unene okunoñgonoka okuti Siovaa molwembia lwae, wakwatesileko omunthu wae Ndaviti, ehike kokulivela.

10. Oñgeni ukala tyina usoka koumphwa-lundo wa Siovaa no kokweevela kwae?

10 Siovaa onkhali wiiyele. Omunthu okulinga onkhali kemuyeke vala ngootyo. (Ovii. 5:​4, 5) Siovaa utyii okuti atuho tuvakwankhali, mahi mokonda utuhole, uhula kokutukwatesako tutyivile okulwisa onkhali. Na vana umwe valinga ononkhali ononene, apeho ulola-ko umwe okuvekwatesako velivele, vakale vali noupanga omuwa nae. Okunoñgonoka otyipuka otyo, tyitulisa omutima! Okusoka umwe nawa koumphwa-lundo wa Siovaa no kokweevela kwae, matyitukwatesako atulikwatehila twehemuyeke-po, nokuti tyina twalinga onkhali atulivele liwa. Pahe matutale etyi Sesusi alongesile ovalongwa vae tyiyemba kokulivela.

OITYI OVALONGWA VA SESUSI VALONGESILWE TYIYEMBA KOKULIVELA

11-12. Oityi Sesusi apopile alongese ovanthu okuti Tate yae weevela? (Tala lwo kondye.)

11 Pweetyi Sesusi ehenelinge Mesiya, Siovaa watumine Swau Mbatisita apopile ovanthu okuti tyesukisa unene okulivela. Etyi Sesusi Kilisitu ahimbika ovilinga viae viokwivisa, nae wetyipopile tyokuti tyesukisa unene okulivela. — Mat. 3:​1, 2; 4:17.

12 Pweetyi Sesusi eli pano pohi, walongesile ovanthu okuti Tate yae usuka natyo tyokutweevela tyina twalinga onkhali. Otyipuka otyo wetyipopia vali nawa etyi apopia omuhe womona wokwavombele. Omona oo wakoyele okutunda meumbo akalinga vala ovipuka ovivi. Mahi “etyi pahe onondunge mbeya-mo,” akondoka keumbo. Oityi tate yae alingile etyi emumona? Sesusi wati, omona oo “kehikile-ale meumbo he kuna wemulia-ko-ale, okankhenda akemutyindi ahateka avahonyenena emuhumbakana, emuhipi umwe ombesu.” Omona oo ankho wahanda okupopia na he, pahe alinge vala omupika wa he, mahi he emuti “ou omona wange,” emukondola meumbo mu vakwavo. He yatyo ati: “Omona wange wavombele pahe wamoneka.” (Luka 15:​11-32) Pweetyi Sesusi nkhele eheneye pano pohi, wamwene ovanthu ovanyingi valingaile ononkhali avelivele, otyo Tate yae eveevela umwe, ngeetyi tyalinga he yomona oo. Omuhe oo Sesusi etutolela, ututulisa omutima, ulekesa umwe nawa okuti Tate yetu Siovaa una okankhenda okanene!

Omona wokwavombele wo momuhe wa Sesusi ulipetamena-po ku tate yae, ngwe he wahateka emuhumbakane.

Omukulu wapopiwa momuhe wa Sesusi womona wokwavombele, uhatekela komona wae omphuki ukondoka meumbo. (Tala opalangalafu 11-12)


13-14. Oityi Petulu anoñgonokele tyiyemba kokulivela? Ya oityi alongesile-vo vakwavo? (Tala olutalatu.)

13 Omutumwa Petulu watalelele ku Sesusi, etyimono okuti Siovaa weevela ovanthu vokulivela. Petulu walingaile ovipuka ovinyingi viahaviukile esukisa okweevelwa, ya Sesusi kotyali tyae wemweevelele umwe. Etyi Petulu apopia tutatu okuti kei Sesusi, atyimukala omapita komutima. (Mat. 26:​34, 35, 69-75) Mahi etyi Sesusi atutiliswa avelivasi na Petulu, mokutala Petulu ankho wike vala. (Luka 24:​33, 34; 1 Kol. 15:​3-5) Mokutala monthiki omo Sesusi waevelele omulongwa wae, mokonda welivela emupopila-tyo umwe okuti wemweevela. — Tala Maluku 16:7 nokatoi kokulilongesa moputu apa pokwati “e a Pedro.”

14 Mokonda Petulu welimonenene-ko umwe oñgeni omunthu akala tyina amaevelwa, pahe nae apopila vakwavo etyi tyiyemba kokulivela no kokweevelwa. Pomuvo wotyipito tyo Pendekosite, Petulu apopila ova Sundaa vali-po okuti ovo vaipaele Mesiya. Mahi evepopila nolwembia okuti: “Livelei, pilulukei, opo ononkhali mbenyi mbunyimwe, ku Siovaa kutunde omivo viapola vieeta okahi.” (Ovil. 3:​14, 15, 17, 19) Apa Petulu wapopia onondaka mbulekesa okuti okulivela tyitwala omunthu wokwalinga onkhali kokupiluluka, okuyeka-po omalusoko apenga neevi alinga viahaviukile, pahe alingi oviwa vihambukiswa Huku. Petulu tupu wapopia okuti Siovaa manyimi-po ononkhali mbavo, ngokuti, kamambuvalulwa vali. Etyi pakala omanima, nthiki imwe Petulu apopila Ovakwa-Kilisitu vakwavo okuti: “Siovaa . . . wapwa elundo onwe alingila, kahande nawike eye okuhanywa-ko, mahi wahanda aveho vehike kokulivela.” (2 Pet. 3:9) Otyipuka otyo tyitulisa omutima omunthu wa Huku walinga onkhali, nonkhali umwe onene!

Omalutalatu: 1. Omutumwa Petulu uli nokulila, weihamenwa. 2. O Sesusi etyi atutiliswa, pahe upameka Petulu.

Sesusi molwembia lwae waevelele omutumwa wae welivela, emutolela-tyo umwe. (Tala opalangalafu 13-14)


15-16. (a) Oñgeni omutumwa Paulu anoñgonoka etyi tyiyemba kokweevela? (1 Timotiu 1:​12-15) (b) Oityi matulilongesa monthele ilandula kweei?

15 Kavehi ovanthu vesukisile okulivela, nokweevelwa nga Saulu yoko Talusu. Saulu wamonesile unene ononkhumbi ovalanduli va Kilisitu. Mokutala ovalongwa ovanyingi va Kilisitu, tyina ankho vemutala ñgaa, ngoti tyitupu-ale kamapiluluka-le vali. Mahi Sesusi ankho utyilwete okuti Saulu upondola okulivela, apiluluka. Ovo Sesusi na Tate yae ankho veli nokutala oviwa vili mu Saulu. Sesusi wati: “Omulume oo ame nemukoya, alinge otyuma tyityinda enyina liange.” (Ovil. 9:15) Sesusi atumbukila Saulu komahuviso opo emukwateseko ehike kokulivela. (Ovil. 7:58–8:3; 9:​1-9, 17-20) Etyi Saulu alinga omulanduli wa Kilisitu, pahe atiwa omutumwa Paulu, nae mwene etyipopi okuti wapandula okankhenda okanene alingwa, notyali otyinene alingwa. (Tanga 1 Timotiu 1:​12-15.) Paulu wapopilile vakwavo ati: ‘Huku mokankhenda kae wahanda vala okutala hamwe onwe mulivela.’ — Loma 2:4.

16 Etyi Paulu eiva otyitateka tyimwe otyinene mewaneno lyo Kolindu tya umwe welipaka mouhayo wokulihanda, wetyeendekele ñgeni? Otyipuka apopile tyitunoñgonokesa umwe nawa oñgeni Siovaa molwembia lwae etuviyula, nokankhenda etulinga tyina twamelivele. Otyipuka otyo matutyipopi vali nawa monthele ilandula kweei.

OÑGENI MOKUMBULULA?

  • Oityi Siovaa alongesile ova Isilayeli tyiyemba kokulivela?

  • Oñgeni Siovaa akwatesako omunthu wokwalinga onkhali ehike kokulivela?

  • Oityi ovalongwa va Sesusi vanoñgonokele tyiyemba kokulivela?

OTYIIMBO 33 Pakula Omulemo Wove ku Jeova

a Otyipuka otyo opopo vala tyalingilwe. Hono, ovanthu vokwelinepa ine umwe ukala nombalehi, Siovaa kati ngaliti pano kalei vala kumwe mweheliyapukei. Siovaa molwembia lwae walulikile Omona wae apopie okuti ine vokwelinepa, umwe ukala nombalehi, ou wokwaendwa konyima mwene oe utyii ine mavelihenge ine mavakala kumwe. — Mat. 5:32; 19:9.

b Tala onthele yati: “Oñgeni Upondola Okupola Ouwa Kehando lia Jeova Liokwevela,” m’Omutala Womulavi 1 ya Kuhuhu yo 2012 pefo 23-25, popalangalafu 3-10.

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma