Mäyo

Ha rä mu̱di siglo bi nja «nꞌa rä dängä thuhu mäxo̱ge rä ngu̱ni rä xiꞌmhai». Nunä rä thuhu, ꞌnehe bi afektabi nuꞌu̱ yä kristianu de näꞌä rä tiempoꞌä. Nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i yä zi bätsi, zäi ge nubye̱ himi pädi habu̱ dä hä rä bojä pa dä hyete ꞌne dä umbäbi te dä zi. Ha nuꞌu̱ myä bäsjäꞌi zäi ge rꞌaa mi enä: «¿Dä hogi gä pe̱päbi mä nꞌa tu̱i rä Zi Dada Jeoba ja ngu ya xti mbeni o gä to̱ꞌmi asta xti thogi nunä rä thuhu?». Hindi pädihu̱ te bi mbeni kada nꞌa de geꞌu̱, pe rä Mäkä Tꞌofo udi ge nuꞌu̱ yä kristianuꞌu̱ bi sigi bi ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Märꞌaa bi uni de näꞌä mi pe̱ꞌtsi pa bi matsꞌi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Judea (Hech. 11:​29, 30). Toꞌo bi hñäni rä mfatsꞌi de märꞌa yä kristianu, bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba hixki bandonä ꞌne ge mi jamäsu (Mat. 6:​31-33). Zäi ge nuyu̱ mänꞌa bi mädi nuꞌu̱ yä kristianu xki uni rä mfatsꞌi. Ha nuꞌu̱ yä kristianu bi uni yä donäsio o bi uni de yä tiempo o de näꞌä mi pe̱ꞌtsi pa bi matsꞌi nuꞌu̱ yä ku, zäi ge xa bi me̱ꞌtsi ndunthi rä johya (Hech. 20:35). w23.04 rä nxii 16, yä parr. 12, 13

Rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba usa nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi pa dä dädi mä sadihu̱. Por ejemplo, rä Biblia udi ge bi usa näꞌä rä rey Artajerjes pa bi dädi rä sadi Nehemías. Njabu̱ Nehemías bi za bi mengi ha Jerusalén ꞌne bi mfaxte bri ju̱tsꞌi rä hnini mänꞌaki (Neh. 2:​3-6). Mäpaya, rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe usa nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi pa dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi. Rꞌabu̱ hindi handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba thädi mä sadihu̱. Pe mähyoni gä benihu̱ ge näꞌä nzäntho rꞌakägihu̱ näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di pa gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu. ꞌNehe mähyoni gä pädihu̱ gä handihu̱ hanja thädi mä sadihu̱. Mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä ntso̱ꞌmihu̱ pa gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba xä dädi mä sadihu̱ (Sal. 66:​19, 20). Di ja mꞌe̱di gä aseptahu̱ näꞌä rä modo hanja thädi mä sadihu̱ mäske hingä geꞌä ndi to̱ꞌmihu̱ (Heb. 11:6). w23.05 rä nxii 11, rä parr. 13; rä nxii 12, yä parr. 15, 16

Näꞌä rä pa dä umbäbihu̱ Jeoba mä tehu̱, dä prometebihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä bolunta hingä mä boluntahu̱. Näꞌä rä promesa di debe gä kumplihu̱. Pe hingä nꞌa rä ndu o nꞌa rä ꞌmatsꞌi näꞌä xä ñhu̱. ¿Por hanja? Nuju̱ ri hñäxkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ngeꞌä njabu̱ bi hyogägihu̱ ꞌne bi rꞌakägihu̱ nꞌa rä koraso näꞌä desia dä me̱päbi rä bolunta ꞌne dä adora (Apoc. 4:11). Hänge ora di pe̱päbihu̱ Jeoba ꞌne di adorahu̱, geꞌä rꞌakägihu̱ ndunthi rä johya. Pe hingä ho̱nse̱ꞌä; ora di pe̱päbihu̱ rä bolunta rä Zi Dada Jeoba ꞌne di de̱mbäbihu̱ rä ejemplo rä Hesu, xa di tsamäñhohu̱ (Mat. 11:​28-30). Japi dä te näꞌä rä mhäte gi senti po rä Zi Dada Jeoba. Mu̱ gi ꞌueke rä tiempo pa gi beni gatꞌho näꞌä xä me̱fi po geꞌi ꞌne nuꞌu̱ yä jäpi di prometeꞌi dä rꞌaꞌi pa xudi ndämäni, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa mänꞌa dä te näꞌä rä mhäte gi senti po Geꞌä. Entremäs dä te näꞌä ri mhäte po Geꞌä, mänꞌa hingä ma dä jaꞌi xä ñhei gi yꞌo̱te, ꞌne hingä ma gi senti xä ñhu̱ näꞌä rä responsabilida gi pe̱ꞌtsi Kongeꞌä (1 Juan 5:3). Rä Hesu nzäntho mi xatuäbi Jeoba ꞌne mi apäbi rä mfatsꞌi ꞌne nunka bi hñäki de rä mfeni nuꞌu̱ yä jäpi mi to̱ꞌmi dä hñäni de Geꞌä (Heb. 5:7; 12:2). Ja ngu rä Hesu, nuꞌi ꞌnehe xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne yꞌapäbi rä mfatsꞌi ꞌne rä tsꞌe̱di pa gi pe̱päbi rä bolunta ꞌne ogi pumfri ge Näꞌä xä prometeꞌi dä rꞌaꞌi nꞌa rä te pa nzäntho. w23.08 yä nxii 27, 28, yä parr. 4, 5

Gatꞌho di hohu̱ gä ntsitsꞌihu̱ ko nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱ꞌtsi rä pasensia. ꞌNehe, di balorahu̱ ndunthi ora märꞌaa pe̱skägihu̱ rä pasensia ora hingä geꞌä di pe̱fihu̱ o di mäñhu̱. Di beñhu̱ hängu rä pasensia bi me̱skägihu̱ näꞌä toꞌo bi ꞌñutkägihu̱ de rä Mäkä Tꞌofo. Bi me̱skägihu̱ ndunthi rä pasensia ora mi jakägihu̱ xä ñhei gä ntiendehu̱ näꞌä mi utkägihu̱. ꞌNehe, bi me̱skägihu̱ rä pasensia ora mi jakägihu̱ xä ñhei gä aseptahu̱ o gä pe̱fihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ nuꞌu̱ yä konseho uni rä Mäkä Tꞌofo. ¡Pe mänꞌa xa di jamädibihu̱ rä Zi Dada Jeoba po gatꞌho näꞌä rä pasensia xä ꞌñudi kongekhu̱! Gatꞌho xa di hohu̱ ge märꞌa dä me̱skägihu̱ rä pasensia, ¿hänge hää? Pe rꞌabu̱ go di jakägihu̱ xä ñhei gä udihu̱ rä pasensia. Por ejemplo, zäi ge di mfadagihu̱ o asta jakägihu̱ gä nkue̱hu̱ ora ha rä ꞌñuu yꞌo ndunthi yä bo̱jä ꞌne hingi tsa gä thogihu̱. Rꞌabu̱ di nkue̱hu̱ ora märꞌaa di mfadagihu̱. Rꞌabu̱, dä za gä ꞌme̱dihu̱ rä pasensia ora di sentihu̱ ge di tarda näꞌä rä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba. w23.08 rä nxii 20, yä parr. 1, 2

Rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi Gedeón ge dä ꞌñembi dä mengi ha yä nguu kasi gatꞌho nuꞌu̱ yä soldado xki muntsꞌi. Zäi ge Gedeón bi ñꞌanise̱: «¿Xa mähyoni gä koꞌtsi kasi gatꞌho nuyu̱ mä soldado? ¿Ma gä tähähe rä tuhni ko ho̱nse̱ nuyu̱ yä soldado bi gohi?». Zäi ge mäske Gedeón bi me̱ꞌtsi yä duda, näꞌä bi me̱fi näꞌä bi mändabi rä Zi Dada Jeoba. Mäpaya yä anciano de̱mbäbi rä ejemplo Gedeón ꞌne mäntꞌä pe̱fi nuꞌu̱ yä mpadi mända rä hnini rä Zi Dada Jeoba (Heb. 13:17). Mu̱ Gedeón mi tsu o hinä, pe näꞌä bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ja ngu bi mändabi (Juec. 9:17). Rä Zi Dada Jeoba bi asegurabi Gedeón ge ma xä mꞌu̱i kongeꞌä. Hänge Gedeón himbi duda ge rä Zi Dada Jeoba ma xä matsꞌi ꞌne ma xä ñäni rä hnini. Ha nuꞌu̱ yä luga habu̱ yä autorida di proibi toꞌo dä predika o toꞌo dä muntsꞌi, ja ngu Gedeón nuꞌu̱ yä anciano ꞌmu̱i ha nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱, hingi tsu ꞌne gu̱tꞌi rä ꞌñuu pa di organisa yä mhuntsꞌi, rä predicación, mäske pädi ge dä za dä ꞌme̱di yä ꞌme̱fi, ꞌmu̱i en peligro yä bida o mäske pädi ge dä za dä ꞌme̱hni fadi. Nuꞌu̱ yä ntꞌu̱tsate ma dä thogi durante rä däta tribulación, yä anciano xa ma dä japäbi mꞌe̱di dä me̱ꞌtsi rä balo pa dä me̱fi näꞌä ma dä mända rä hnini rä Zi Dada Jeoba, mäske pädi xä ñho ge yä bida ma dä mꞌu̱i en peligro. w23.06 yä nxii 5, 6, yä parr. 12, 13

Jeoba bi nkargo dä tꞌofo ha rä Biblia nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe bi me̱fi Jehoiadá, ꞌne njabu̱ dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo (Rom. 15:4). Nuꞌmu̱ Jehoiadá bi du, Jeoba bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu. Rä Biblia enä ge Jehoiadá «bi tꞌagi ha rä Hnini David, habu̱ mi tꞌagi yä rey, ngeꞌä Jehoiadá xki me̱fi ndunthi yä hogä tꞌo̱tꞌe ha Israel; xki me̱fi yä hogä tꞌo̱tꞌe po Äjuä ꞌne po rä nguu» (2 Crón. 24:​15, 16). Näꞌä bi thogi ha rä bida Jehoiadá utkägihu̱ hanja di debe gä potꞌihu̱ nꞌa rä hogä ntsu po rä Zi Dada Jeoba. Yä anciano de̱mbäbi rä ejemplo Jehoiadá ora o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä su ꞌne dä ñäni de yä peligro rä mhuntsꞌi (Hech. 20:28). Ja ngu Jeoba bi usa Jehoiadá pa bi kumpli rä bolunta, nuꞌu̱ yä ku ya yä zi däta jäꞌi mähyoni dä beni ge mu̱ dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso, Jeoba hingä ma dä fayabi ꞌne ma dä sigi dä usa pa dä kumpli rä bolunta. Ja ngu bi trata rä Zi Dada Jeoba Jehoiadá, yä bäsjäꞌi dä za dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä trata ko rä mhäte ꞌne rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä ku ya yä zi däta jäꞌi. Mänꞌa nuꞌu̱ yä zi ku xä dege yä tsꞌe̱di ꞌne yä bida ha rä ꞌme̱fi rä Zi Dada Jeoba (Prov. 16:31). Ge di debe gä o̱tehu̱ ꞌne gä apoyahu̱ nuꞌu̱ yä mayꞌo de rä mhuntsꞌi (Heb. 13:17). w23.06 rä nxii 17, yä parr. 14, 15

Mu̱ ha rä mhuntsꞌi ya bi tꞌaꞌi yä komentario ꞌne gi sigi gi ju̱tsꞌi ri yꞌe̱ ndunthi yä mꞌiki, ua näꞌä toꞌo di diriji rä mhuntsꞌi ma dä mꞌu̱i obligado dä rꞌaꞌi märꞌa yä komentario. ¿Te dä za dä thogi mu̱ ho̱nse̱ꞌi dä tꞌaꞌi xa ndunthi yä komentario? Nuꞌu̱ märꞌa yä ku tobe hinxä tꞌumbäbi nꞌa rä komentario dä za dä desanimä nꞌa tu̱i. Hänge go dä hyandibu̱ hängu mꞌiki ma gi ju̱tsꞌi ri yꞌe̱ (Ecl. 3:7). Ha nꞌa rä mhuntsꞌi habu̱ ꞌmu̱i ndunthi yä ku nuꞌu̱ ne dä komenta, zäi ge hingä nzäntho ma dä tꞌakägihu̱ yä komentario nuꞌmu̱ di ju̱xä mä yꞌe̱hu̱. Rꞌabu̱ asta ya dä uadi rä mhuntsꞌi ꞌne hinte mä komentario bi tꞌakägihu̱ mäske dä ju̱tsꞌihu̱ mä yꞌe̱hu̱ ndunthi yä mꞌiki. Ora thogi njabu̱, dä za dä rꞌakägihu̱ ndunthi rä mfada. Pe hindi debe gä nkue̱hu̱ po geꞌä (Ecl. 7:9). ¿Te dä za gi pe̱fi mu̱ himbi tꞌaꞌi yä komentario ja ngu xkä nehmä? Dä hogi xa gi hñuxä ntꞌo̱de nuꞌu̱ yä komentario uni märꞌa yä zi ku ꞌne mꞌe̱fa de rä mhuntsꞌi dä za gi felisita po geꞌä. Nuꞌu̱ ri noya mähotho gi xipäbi, ma dä nupäbi yä mfeni nuꞌu̱ yä zi ku ja ngu ma xkä nupäbi yä mfeni mu̱ xkä uni nuꞌu̱ yä komentario mähotho gä hoki. w23.04 yä nxii 23, 24, yä parr. 14-16

Ma gä nxadihu̱ rä Noya Äjuä ꞌne ma gä hudi gä ntso̱ꞌmihu̱ näꞌä utkägihu̱. Nꞌa rä arbol näꞌä thätꞌi xä ñho yä yꞌu̱u̱ hingä ma dä dagi xti zo̱ho̱ nꞌa rä däyꞌe o nꞌa rä bu̱nthi. Njabu̱ ꞌnehe, mu̱ näꞌä mä komfiansahu̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba xä nthätꞌi xä ñho ko näꞌä udi rä Mäkä Tꞌofo, hingä ma gä tagihu̱ ha nuꞌu̱ yä trampa pe̱gi rä Zithu. Ora di te nꞌa rä arbol, yä yꞌu̱u̱ ꞌnehe yꞌo ri ntꞌu̱tꞌi ꞌne ri nthätꞌi mbo rä hai. Njabu̱ ꞌnehe, ora di nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo mä komfiansahu̱ po näꞌä utkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba mänꞌa di te ꞌne di kombensegihu̱ ge nunä gehnä rä ꞌñuu mänꞌa xä ñho (Col. 2:​6, 7). Ora di hetihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, ma gä hudi gä ntso̱ꞌmihu̱ ꞌne gä handihu̱ hanja di benefisiabi rä hnini rä Zi Dada Jeoba nuꞌu̱ yä konseho ꞌne yä ley di umbäbi. Por ejemplo, nꞌa rä pa rä profeta Ezequiel bi hyandi hanja nꞌa rä e̱nxe̱ mi e̱ni rä templo. Näꞌä bi hyandi Ezequiel utkägihu̱ ge debe gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä ley xä uni rä Zi Dada Jeoba de hanja di debe drä so̱kämbeni (Ezeq. 40:​1-4; 43:​10-12). Nuju̱ ꞌnehe di hänihu̱ ndunthi yä benefisio ora di ꞌuekehu̱ rä tiempo pa di nxadihu̱ nuꞌu̱ yä ntꞌudi xä ñhei ehe ha rä Mäkä Tꞌofo. Nuju̱ ꞌnehe dä za gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä koraso näꞌä tse̱di ꞌne näꞌä pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba (Sal. 112:7). w23.07 rä nxii 18, yä parr. 15, 16

Rä Mäkä Tꞌofo no̱ni ndunthi yä ñꞌo̱ho̱ nuꞌu̱ bi ꞌñudi nꞌa rä ejemplo ꞌne yä bäsjäꞌi dä za dä de̱mbäbi yä mꞌu̱i. Nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ꞌu̱ bi mädi ndunthi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi kumpli xä ñho ko nuꞌu̱ yä responsabilida xki tꞌumbäbi. Mäpaya yä bäsjäꞌi ꞌnehe dä za dä dini yä hogä ejemplo ha yä familia ꞌne ha rä mhuntsꞌi (Heb. 13:7). Pe yä bäsjäꞌi tobe pe̱ꞌtsi mä nꞌa rä ejemplo näꞌä hinte mä tsꞌoki bi me̱ꞌtsi: Ñhesukristo (1 Ped. 2:21). Bäsjäꞌi, ora gi handi nuya yä hogä ejemplo, hyandi ꞌnehe te mä hogä mꞌu̱i bi ꞌñudi (Heb. 12:​1, 2). ꞌNepu̱ yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi de̱mbäbi yä mꞌu̱i. Nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä usa rä mfeni, ꞌueke rä tiempo pa dä hñudi dä ntso̱ꞌmi änte de dä tomä nꞌa rä desision. Hänge bäsjäꞌi, yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi usa ri mfeni ꞌne gi ntso̱ꞌmi mꞌe̱tꞌo änte de gi huahni nꞌa rä desision. Nꞌaa, mähyoni gi pädi te di mbeni rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi hñudi gi ntso̱ꞌmi por hanja nuꞌu̱ yä konseho rꞌaꞌi po mäde de rä Mäkä Tꞌofo, xä ñho ꞌne pa ri ñhouise̱. ꞌNe yoho, usa näꞌä utꞌäꞌi rä Zi Dada Jeoba pa gi tomä yä hogä desision (Sal. 119:9). Xa mähyoni gi pädi gi usa ri mfeni pa njabu̱ dä za gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi pe̱päbi ja ngu ri ꞌñehe (Prov. 2:​11, 12; Heb. 5:14). w23.12 yä nxii 24, 25, yä parr. 4, 5

Yä dada dä za dä ꞌñuti yä zi bätsi dä dädi ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia nuꞌmu̱ toꞌo japi dä me̱ꞌtsi yä duda de näꞌä kamfri (Sant. 3:13). Rꞌa yä dada di nsaya ko yä zi bätsi ha rä Mhuntsꞌi de gä Familia; di ñhoki ko nuꞌu̱ yä ntꞌani dä za dä tꞌo̱tꞌpäbi ha rä skuela ꞌne di nsaya hanja dä dädi. ꞌNehe utuäbi yä zi bätsi hanja dä ñä ko rä tꞌekꞌei. Njabu̱ nuꞌu̱ toꞌo o̱de, tal vez mꞌe̱fa dä yꞌo̱tꞌe yä ntꞌani o dä ne dä bädi mä nꞌa tu̱i. Ora yä bätsi tꞌuti hanja dä defende näꞌä kamfri, udi näꞌä mäjuäni de rä Noya Äjuä ꞌne al mismo tiempo japi dä ze̱di yä jamfri. Ha rä sección «Jóvenes» de jw.org, ehe rä sección «Ponlo por escrito». Xä thoki pa dä matsꞌi yä bäsjäꞌi dä ze̱di yä jamfri ꞌne pa dä defendese̱ näꞌä xä bädi de rä Mäkä Tꞌofo. Mu̱ gä nxadihu̱ ko mä familiahu̱ nunä imformäsio ꞌne näꞌä ehe ha rä sección «Los jóvenes preguntan», ¡gatꞌho ma gä pädihu̱ gä defendehu̱ mä jamfrihu̱ ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä pasensia! w23.09 rä nxii 17, rä parr. 10; rä nxii 18, yä parr. 15, 16

Gatꞌho nuju̱ zäi ge xtä benihu̱ hanja gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mänꞌa xä ñho pa njabu̱ gä johyabihu̱ rä koraso. Por ejemplo, zäi ge di nehu̱ mänꞌa gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i, zäi ge di nehu̱ gä hetihu̱ rä Mäkä Tꞌofo hyaxtho, gä predikahu̱ mänꞌa xä ñho o gä nxadihu̱ rä Noya Äjuä mänꞌa xä ñho. Xi nuꞌi, ¿xkä beni gi pe̱fi njabu̱ ꞌnehe pe xä jaꞌi xä ñhei gi logra? Mu̱ hää, hingä ho̱nse̱ꞌi xkä thogi njabu̱. Nꞌa rä zi ku rä thuhu Philip xki desidi dä hyoki mänꞌa xä ñho yä sadi, pe xa mi japäbi xä ñhei dä dini rä tiempo pa dä ñäui rä Zi Dada Jeoba. Nꞌa rä zi nju rä thuhu Erika, mi ne dä tso̱tꞌe nꞌihi pa rä mhuntsꞌi ꞌne rä sadi ha nuꞌu̱ yä pa xki ꞌueke pa dä predika, pe kasi nzäntho mi tso̱ni ndee. Mu̱ nuꞌi gi ne gi pe̱päbi mänꞌa xä ñho rä Zi Dada Jeoba pe tobe hixkä logra, ¡ogi desanimä! Asta nuꞌu̱ yä zi tꞌu̱kä ꞌme̱fi di ne gä jahu̱, di ja mꞌe̱di xa gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di pa njabu̱ ko rä tiempo dä za gä lograhu̱. ¡Asta nubye̱, nuꞌi tobe hixkä rindi ꞌne gi sigi gi o̱tꞌe ntsꞌe̱di! Geꞌä udi ge xa mäjuäni gi mädi rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi ne gi johyabi rä koraso. Beni ge rä Zi Dada Jeoba handi näꞌä di thogihu̱ ꞌne hingi adi gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä pädi ge hindä dä za gä lograhu̱ (Sal. 103:14; Miq. 6:8). Mäske ja ndunthi yä tꞌo̱tꞌe näꞌä dä za gi pe̱fi pa gi johyabi rä koraso rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gi huahni nꞌa näꞌä hää ma dä za gi logra. w23.05 rä nxii 26, yä parr. 1, 2

Rꞌabu̱ asta nuꞌu̱ yä baliente tsu. Pe hindi debe gä hopäbihu̱ ge rä ntsu dä dominägihu̱ ꞌne dä hñägägihu̱ de gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho. Geꞌä bi me̱fi rä profeta Daniel, xki nzäi dä nxadi näꞌä xki yꞌofo nuꞌu̱ märꞌa yä profeta Jeoba, ngu rä profeta Jeremías. Po geꞌä, ko rä tiempo Daniel bi za bi ntiende ge nuꞌu̱ yä judío mi ꞌmu̱i ha rä dähni Babilonia, mänꞌitꞌho ya ma xä bo̱ni de gehni ꞌne ya hingä ma xä ñꞌesclavo (Dan. 9:2). Zäi ge ora mi handi hanja mi kumpli näꞌä xki yꞌofo yä profeta, rä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba mänꞌa mi ze̱di. ¿Te thogi ora nꞌa rä jäꞌi di te rä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba? Täpäbi rä ntsu ꞌne di mbaliente (Romanos 8: 32, 37-39). Pe jabu̱ mä nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä mänꞌa mi fatsꞌi Daniel. Himi he̱gi de dä xatuäbi Jeoba (Dan. 6:10). Daniel mi pete gatꞌho rä Zi Dada Jeoba, ngu yä pekado, mi xipäbi te mi senti ꞌne mi apäbi rä mfatsꞌi (Dan. 9:​4, 5, 19). Ja ngu kada nꞌa de gekhu̱, Daniel himbi mꞌu̱i ya mrä baliente; näꞌä pe̱ꞌtsi te mi nxadi rä Mäkä Tꞌofo, mi xatuäbi ꞌne mi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba. Geꞌä bi matsꞌi pa bi däpäbi rä ntsu ꞌne bi mbaliente. w23.08 rä nxii 3, rä parr. 4; rä nxii 4, rä parr. 7

Ora di o̱tehu̱ yä autorida, ehe yä benefisio tanto pa gekhu̱ ngu pa märꞌa yä jäꞌi. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ora di o̱tehu̱ yä autorida, di mpontꞌuihu̱ yä kastigo (Rom. 13:1). ꞌNehe ora yä autorida handi ge yä testigo rä Jeoba o̱de näꞌä di mändaꞌu̱, asta di paati näꞌä di mbeni de gekhu̱. Geꞌä bi thogi ha Nigeria o̱tꞌe rꞌa yä je̱ya. Nꞌa rä pa, rꞌa yä soldado bi yu̱tꞌi ha nꞌa rä Ngu de gä Mhuntsꞌi ngeꞌä mi honi nuꞌu̱ yä jäꞌi himi ꞌne dä gutꞌi yä impuesto ꞌne mi ja yä uelga. Pe näꞌä rä soldado mi mända bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ märꞌaa: «Po̱nihu̱ de gekua, yä testigo rä Jeoba nuyu̱ hingi ja yä uelga ꞌne jutꞌi yä impuesto». Hää, mu̱ kada nꞌa de gekhu̱ di o̱thu̱ ntsꞌe̱di ꞌne di pe̱fihu̱ näꞌä di mända yä autorida, ndunthi yä jäꞌi ꞌne yä autorida ma dä da ngue̱nda tenguꞌu̱ yä mꞌu̱i yä testigo rä Jeoba, ꞌne rꞌabu̱ geꞌä dä za dä ñämbäbi yä te mä kuhu̱. w23.10 rä nxii 9, rä parr. 13

Ndunthi yä amigo rä Zi Dada Jeoba, ya o̱tꞌe ndunthi yä je̱ya to̱ꞌmi dä uadi nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe di nheki ha rä Xiꞌmhai. Rꞌabu̱ dä za gä mbenihu̱ ge di tarda pa dä zo̱ho̱ näꞌä rä paꞌä. Pe rä Zi Dada Jeoba, pädi xä ñho ꞌne di komprende näꞌä di sentihu̱. Hänge bi ꞌñembäbi näꞌä rä profeta de mäyaꞌmu̱ mrä thuhu Habacuc: «Tobe hinxä zo̱ho̱ rä tiempo pa dä kumpli näꞌä gä handi, ꞌne nunä nguntꞌä ri joni asta rä fin, ꞌne hingä ma dä faya. Mäske ꞌñenä di tarda, ¡sigi gi ndo̱ꞌmi! Ngeꞌä hinte mä duda ja ge ma dä kumpli. ¡Hingä ma dä zo̱ho̱ ndee!» (Hab. 2:3). Näꞌä bi mängä Jeoba hingä ho̱nse̱ pa rä profeta Habacuc, sino ꞌnehe pa nuju̱ mäpaya. Ha rä Mäkä Tꞌofo di handihu̱ ge rä apostol Pablo bi mää ge debe gä benihu̱ ge näꞌä rä paꞌä, ya mero ma dä zo̱ho̱ (Heb. 10:37). Hänge mäske di sentihu̱ ge näꞌä rä paꞌä ya bi tarda, mähyoni gä benihu̱ ge näꞌä xä promete rä Zi Dada Jeoba hinte mä duda ja ge ma dä kumpli. Hää, «¡hingä ma dä zo̱ho̱ ndee!». w23.04 rä nxii 30, rä parr. 16

Pe mäske rä Zi Dada Jeoba xki uni yä däta seña pa dä ꞌñudi ge xki huahni Moisés ngu rä representante, yä israelita bi ja godatho ꞌne bi rechaza Moisés (Núm. 14:​10, 11). Koꞌmu̱ nuyu̱ yä israelita bi rechaza Moisés ngu rä representante, rä Zi Dada Jeoba himbi hyopäbi bi yu̱tꞌi ha näꞌä rä Hogä Hai xki prometebi (Núm. 14:30). Pe hingä gatꞌho yä israelita bi rechaza näꞌä rä gia bi uni rä Zi Dada Jeoba. Por ejemplo, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñenä: «Caleb [ . . . ] bi sigi bi de̱ngägi ko ngatꞌho rä koraso» (Núm. 14:24). Koꞌmu̱ Caleb bi hyopäbi rä Zi Dada Jeoba dä giabi, näꞌä bi hñäni ndunthi yä jäpi. Mi tso̱ni Caleb ha rä hnini Canaán, rä Zi Dada Jeoba bi hyopäbi dä huahni habu̱ mi ne dä mꞌu̱i (Jos. 14:​12-14). Ja ngu Caleb, gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä israelita bi yu̱tꞌi ha näꞌä rä Hogä Hai bi tꞌumbäbi, ꞌnehe bi asepta näꞌä rä gia bi umbäbi rä Zi Dada Jeoba. Rä Mäkä Tꞌofo enä ge nuꞌu̱ «bi me̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei Josué durante rä bida». Hää, nuꞌu̱ yä israelita bi hyandi Josué ngu rä representante rä Zi Dada Jeoba mꞌe̱fa de bi du Moisés (Jos. 4:14). Po geꞌä rä Zi Dada Jeoba bi jäpi nuya yä israelita ꞌne bi hyopäbi bi yu̱tꞌi ha näꞌä rä Hogä Hai xki prometebi (Jos. 21:​43, 44). w24.02 rä nxii 21, yä parr. 6, 7

Njabu̱ ꞌnehe, pa gä pädihu̱ mu̱ xa mäjuäni di mädihu̱ rä Zi Dada Jeoba mähyoni gä handihu̱ mu̱ xa mäjuäni di mädihu̱ gatꞌho yä ku. Mu̱ di dahu̱ ngue̱nda ge xä käni näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ yä ku, nuꞌmu̱ zäi ge ꞌnehe xä käni näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Pe mu̱ di nzäihu̱ gä utihu̱ mä kuhu̱ hängu di mädihu̱, signifika ge xa tse̱di ꞌnehe näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. ¿Por hanja di debe gä tumämu̱ihu̱ mu̱ di handihu̱ ge näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱ yä ku xä käni? Ngeꞌä signifika ge ꞌmu̱i en peligro näꞌä rä amista di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Geꞌä udi nuꞌu̱ yä noya bi yꞌofo rä apostol Juan nuꞌmu̱ bi ꞌñenä ge mu̱ nꞌa rä kristianu «hingi mädi rä ku to go handi, hanja dä mädi Äjuä to go hinxä hyandi» (1 Juan 4:​20, RN). ¿Te utkägihu̱ nuya yä noya? Ge rä Zi Dada Jeoba ma dä numäñhogihu̱ ho̱nse̱ mu̱ di mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa (1 Juan 4:​7-9, 11). w23.11 rä nxii 8, rä parr. 3; rä nxii 9, yä parr. 5, 6

Nuꞌmu̱ Jehoás mi nꞌa rä zi tꞌu̱kä bätsi, bi du rä dada ꞌne Jehoiadá go geꞌä bi tede ngu rä tꞌu̱ ꞌne bi ꞌñutuäbi ndunthi de rä Zi Dada Jeoba. Koꞌmu̱ Jehoiadá bi umbäbi nꞌa rä hogä educación, Jehoás bi desidi bi me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi matsꞌi yä jäꞌi pa bi me̱päbi ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba. Jehoás bi gu̱tꞌi rä ꞌñuu pa bi thoki xä ñho rä templo rä Zi Dada Jeoba habu̱ xki tsꞌoki (2 Crón. 24:​1, 2, 4, 13, 14). Bäsjäꞌi, mu̱ dende nubye̱ tꞌutꞌäꞌi gi ñꞌo ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi pe̱päbi, ¡gehnä rä erensia mänꞌa xa ja ndunthi rä muui! (Prov. 2:​1, 10-12). Ja ndunthi yä forma de hanja yä dada dä za dä ꞌñuti yä bätsi dä gu̱u̱ nꞌa rä ꞌñuu xä ñho. Mu̱ gi jamäsu ꞌne gi pe̱fi nuꞌu̱ yä tsꞌofo de rä Mäkä Tꞌofo utꞌäꞌi ri dada ꞌne ri nänä, nuꞌu̱ xa ma dä johya, ꞌne ri amista ko rä Zi Dada Jeoba mänꞌa ma dä te ꞌne dä za dä dura pa nzäntho (Prov. 22:6; 23:​15, 24). ¿Hänge xä ñho gä pädihu̱ te bi me̱fi Jehoás nuꞌmu̱ mrä bäsjäꞌi ꞌne dä hogi gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo? w23.09 yä nxii 8, 9, yä parr. 3-5

Jeoba di prometegihu̱ dä yꞌo̱de mä sadihu̱. Rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱ ꞌne nunka e̱stä nxu̱tha mä sadihu̱ (Sal. 10:17; 37:28). ¿Pe signifika ge ma dä rꞌakägihu̱ gatꞌho näꞌä di apäbihu̱? Hinä. Rꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di apäbihu̱, ma dä rꞌakägihu̱ asta nuꞌmu̱ xti hä näꞌä rä rꞌayꞌo xiꞌmhai. Rä Zi Dada Jeoba handi mu̱ näꞌä di apäbihu̱ pa mähye̱gi ko rä bolunta o hinä (Is. 55:​8, 9). Pe, ¿ndaꞌä rä bolunta Jeoba? Rä Zi Dada Jeoba hingä ma dä ntsaya asta xa dä hyandi ge ha rä Xiꞌmhai, dä mꞌu̱i ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi ꞌmu̱i dispuesto dä yꞌo̱te ꞌne dä hyandi ngu rä Gobernante. Hää, Jeoba ne ge nuya yä jäꞌi dä mꞌu̱i unido ꞌne mähye̱gi dä me̱päbi ko ndunthi rä johya. Pe rä Zithu hingä geꞌä ne, ꞌne trata dä kombensegihu̱ ge mänꞌa xä ñho gä pe̱fihu̱ näꞌä go gä nehu̱ (Gén. 3:​1-5). Po geꞌä rä Zi Dada Jeoba xä hyopäbi yä jäꞌi dä mändase̱ ꞌne dä huahnise̱ te mä ꞌñuu ne dä gu̱u̱ pa njabu̱ dä ꞌñudi ge hingä mäjuäni näꞌä xä mängä rä Zithu. ¿Gi da ngue̱nda por hanja mäpaya di handihu̱ ndunthi yä sufrimiento ꞌne yä xuñha? (Ecl. 8:9). Rä Zi Dada Jeoba xä desidi hindä resolbe gatꞌho nuya yä xuñha di handihu̱ mäpaya. w23.11 rä nxii 21, yä parr. 4, 5

Rä Zi Dada Jeoba bi prometebi Abrahán ge de rä familia ma xpä ehe ndunthi yä dähni nuꞌu̱ ma xä hñäni rä jäpi rä Zi Dada Jeoba. Pe nuꞌmu̱ Abrahán ya mi pe̱ꞌtsi 100 yä je̱ya ꞌne Sara mi pe̱ꞌtsi 90 yä je̱ya, tobe hixki mꞌu̱i ninꞌa rä bätsi. ¿Gi kamfri ge mi tuyämu̱i po geꞌä? Zäi ge hää. Pe mäske njabu̱, Abrahán nunka bi pumfri näꞌä xki prometebi rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä komfiansa ge mu̱ Jeoba xki prometebi ge po mäde de geꞌä ma xpä ehe ndunthi yä dähni, eske ma xä thogi njabu̱ (Rom. 4:​18, 19). Bi zo̱ho̱ rä pa habu̱ rä Zi Dada Jeoba bi kumpli rä promesa, ꞌne Abrahán ꞌne Sara bi me̱ꞌtsi nꞌa rä tꞌu̱ näꞌä bi ꞌñembäbi Isaac. (Rom. 4:​20-22). Ja ngu bi borrabi yä thai Abrahán, Jeoba ꞌnehe dä za dä borragihu̱ mä thaihu̱ ꞌne dä za dä yꞌo̱tkägihu̱ yä amigo. ¿Hanja di pädihu̱? Rä apostol Pablo bi ꞌñenä: «Nuꞌmu̱ rä Abrahán bi tꞌembäbi ge “hinte mä tsꞌoki mi tu”, nuya yä noya himbi tꞌofo ho̱nse̱ pa geꞌä, sino pa nuju̱ ꞌnehe, ngeꞌä di kamfrihu̱ Näꞌä toꞌo bi gu̱tsꞌi rä Hesu de rä du» (Rom. 4:​23, 24, TNM). Mähyoni gä kamfrihu̱ ꞌne gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ñho ꞌne nunka di debe gä pumfrihu̱ näꞌä xä prometegihu̱. w23.12 rä nxii 7, yä parr. 16, 17

Mu̱ nuꞌi ꞌnehe gi thogi nꞌa rä xuñha näꞌä piꞌäꞌi, beni ge rä Zi Dada Jeoba handi gatꞌho näꞌä gi thogi ꞌne pädi xä ñho te gi senti. Di pädihu̱ njabu̱ ngeꞌä rä Mäkä Tꞌofo pede ge nuꞌmu̱ rä hnini Israel bi tsitsꞌi de gä esclavo ha Egipto, rä Zi Dada Jeoba bi hyandi nuꞌu̱ yä u̱gi ꞌne yä sufrimiento mi thogi (Éx. 3:7). Mu̱ di thogihu̱ yä xuñha, zäi ge rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ ora di sentihu̱ njabu̱? Dä hogi gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä apäbihu̱ ge dä maxkägihu̱ pa gä handihu̱ hanja rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi (2 Rey. 6:​15-17). Rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba dä za dä usa yä ku pa dä uni nꞌa rä discurso o nꞌa rä komentario ha rä mhuntsꞌi näꞌä ma dä nupkägihu̱ mä mfenihu̱. Jeoba di usa näꞌä rä imformäsio rꞌakägihu̱ po mäde de rä hnini: ngu yä bideo, yä jähñä, yä thuhu o mä nꞌa rä he̱ꞌmi. ꞌNehe dä za dä usa nꞌa rä ku pa dä ꞌñutkägihu̱ nꞌa rä testo näꞌä dä hubgä mä mu̱ihu̱. Ko nuꞌu̱ yä xuñha di thogihu̱, rꞌabu̱ di jakägihu̱ xä ñhei gä handihu̱ nuꞌu̱ yä mfatsꞌi bi ehe de rä Zi Dada Jeoba pa gä täpäbihu̱ yä xuñha ꞌne yä ntsu (Is. 65:13; Mar. 10:​29, 30). Ko nuya yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba utkägihu̱ ge xa turämu̱i po gekhu̱ ꞌne ge ri ꞌñepäbi gä pe̱ꞌspäbihu̱ ndunthi rä komfiansa (Is. 49:​14-16). w24.01 yä nxii 4, 5, yä parr. 9, 10

Änte de dä mengi rä Hesu ha mähetsꞌi, bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä de̱ni: «Dahu̱ mäjuäni de geki nuua Jerusalén, ꞌne gatꞌho rä ngu̱ni Judea, ꞌne nuni Nsamaria, ꞌne gatꞌho mäxo̱ge rä ngu̱ni rä xiꞌmhai» (Hech. 1:8; Luc. 24:​46-48). Mi thogi rꞌa yä pa, nuꞌu̱ yä judío mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu bi zitsꞌi rä apostol Pedro ꞌne rä apostol Juan ante nuꞌu̱ yä autorida mi fädi ngu rä Sanedrín. ꞌNepu̱ bi mhändabi ya hindä predika ꞌne bri amenäsa (Hech. 4:​18, 21). Rä apostol Pedro ꞌne rä apostol Juan, nuyu̱ bi ꞌñembäbi: «¿Hage gi beñhu̱ xä ñho njabu̱ ha rä thandi Äjuä ge go ri ꞌñepi gä o̱tꞌähe ri pahahu̱ ke rä paha Äjuä? Ngeꞌä nuje hindä za toꞌo dä hñägähe gä mäñhe de nuꞌä stä hanthe ꞌne nuꞌä stä o̱he» (Hech. 4:​19, 20). Nuꞌu̱ yä judío mi gu̱tꞌi rä ꞌñuu, bi hye̱gi bi ma rä apostol Pedro ꞌne rä apostol Juan. Nuyu̱ bi ma bä muntsꞌi ko nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni rä Hesu ꞌne mähye̱gi bi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi yꞌapäbi dä sigi dä matsꞌi dä me̱päbi rä bolunta. Rä Mäkä Tꞌofo udi ge rä Zi Dada Jeoba bi dädi näꞌä rä sadiꞌä (Hech. 4:31). w23.05 rä nxii 5, yä parr. 11, 12

Rä Zi Dada Jeoba ko rä Tꞌu̱ xä kombibi dende o̱tꞌe yä miyontho yä je̱ya. Hänge di yoho ꞌmu̱i unido ꞌne di mädi nꞌa ngu mä nꞌaa. Otho mä nꞌa rä amista näꞌä xä dura yä miyontho yä je̱ya ja ngu näꞌä ja entre rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Tꞌu̱. Ha rä testo de nunä rä pa rä Zi Dada Jeoba hingä ho̱nse̱ bi ꞌñenä ge xa di numäñho rä Tꞌu̱, sino bi ꞌñenä: «Gehni mä Tꞌu̱ xa di mädi ꞌne xa di numäñho». Hää, rä Zi Dada Jeoba ne gä pädihu̱ hängu di mädi ꞌne di numäñho rä Tꞌu̱ po gatꞌho näꞌä xä me̱fi (Efes. 1:7). Rä Hesu hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi näꞌä mi senti rä Zi Dada Jeoba po geꞌä. Ndunthi yä mꞌiki rä Hesu bi mää ge rä Zi Dada Jeoba xa mi mädi (Juan 3:35; 10:17; 17:24). w24.01 rä nxii 28, rä parr. 8

Imäjinä ge nꞌa rä jäꞌi näꞌä gi mädi, bi xipäbi nuꞌu̱ ri amigo ꞌne ri familia nꞌa rä nkꞌuamba xi xä ntsꞌo de geꞌi. ¿Te ma gi senti? ¡Zäi ge xa ma dä u̱ ri mfeni! Kongehnä dä za gä imäjinähu̱ te bi senti rä Zi Dada Jeoba nuꞌmu̱ nꞌa de nuꞌu̱ yä bätsi mi ꞌmu̱i ha mähetsꞌi, bi mängä yä nkꞌuamba de Geꞌä ꞌne bi tsꞌombäbi rä thuhu. Eva bi gamfri näꞌä nkꞌuambaꞌä ꞌne tanto näꞌä ngu Adán bi desidi ya himbi yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba. Po geꞌä bi yu̱tꞌi rä pekado ꞌne rä du ha rä Xiꞌmhai (Gén. 3:​1-6; Rom. 5:12). Gatꞌho nuꞌu̱ yä sufrimiento di handihu̱ mäpaya, ngu rä du, yä gerra, yä ñheni ꞌne gatꞌho märꞌa yä xuñha, bä ehe po näꞌä rä nkꞌuamba bi mää rä Zithu. ¿Te gi kamfri ge bi senti rä Zi Dada Jeoba? ¡Zäi ge xa bi u̱ rä mfeni! Pe rä Zi Dada Jeoba hinxä ꞌme̱di rä johya nixi ꞌmu̱i ko rä kue̱, sino ke rä Mäkä Tꞌofo enä ge Jeoba näꞌä nꞌa rä «Zi Dada de gä johya» (1 Tim. 1:​11, TNM). w24.02 rä nxii 8, yä parr. 1, 2

¿Hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo José? Mähyoni ge dende nubye̱ gä udihu̱ ge di ꞌmu̱ihu̱ desidido gä rechazahu̱ cualquiera de nuꞌu̱ yä tentasio dä za dä ꞌñekägihu̱. Mähyoni gä nxadihu̱ gä rechazahu̱ nguntꞌä gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di u̱tsa rä Zi Dada Jeoba ꞌne hingä mꞌe̱tꞌo gä mbenihu̱ te ma gä pe̱fihu̱ ora tso̱ho̱ yä tentasio (Sal. 97:10; 119:165). Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa hingä tagihu̱ ha yä pekado. Zäi ge nuꞌi gi pädi ge tꞌutꞌäꞌi näꞌä mäjuäni de rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne gi nehmä gi pe̱päbi ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho ri koraso, pe tobe gi pe̱ꞌtsi rꞌa yä duda nuꞌu̱ hingi hoꞌi gi uni nunä paso. Ogi hopäbi ge nuꞌu̱ yä duda dä sigi dä gotꞌäꞌi rä ꞌñuu. Dä za gi pe̱fi näꞌä bi me̱fi rä rey David nuꞌmu̱ bi ꞌñembäbi rä Zi Dada Jeoba: «Xengägi mäxo̱ge, oh Äjuä, ꞌne hyandi te ja mbo ha mä koraso. Xengägi asta mboo ꞌne hyandi nuꞌu̱ yä mfeni jaki gä tumämu̱i. Hyandi mu̱ jabu̱ nꞌa rä tsꞌo mfeni näꞌä dä za dä zixkägi gä pe̱fi näꞌä xä ntsꞌo, ꞌne gu̱nkägi po näꞌä rä ꞌñuu tsitsꞌi ha rä te pa nzäntho» (Sal. 139:​23, 24). Mu̱ gi xatuäbi rä Zi Dada pa gi yꞌapäbi rä mfatsꞌi ꞌne gi hñutsꞌi de ri parte pa gi kumpli ko nuꞌu̱ yä rekisito di ja mꞌe̱di pa dä za gi umbäbi ri bida Jeoba ꞌne gi nxixtehe, rä Zi Dada Jeoba ma dä maxꞌäꞌi ꞌne ma dä rꞌaꞌi ndunthi yä jäpi (Heb. 11:​6, TNM). w24.03 rä nxii 6, yä parr. 13-15

Ora mi ja nꞌa rä xuñha o asunto ha rä hnini Israel, rä ndä gä majhä go geꞌä mi uni rä hmi ante rä Zi Dada Jeoba. Aarón go geꞌä rä mu̱di ndä gä majhä bi thutsꞌi ha rä hnini Israel nuꞌmu̱ bri inäura näꞌä rä jäꞌtsi de gä mhuntsꞌi mi fädi ngu rä tabernáculo. Rä apostol Pablo bi esplika ge ora mi tu nꞌa rä ndä gä majhä, pe̱ꞌtsi te mi thahni mä nꞌa pa dä kupa näꞌä rä kargoꞌä (Heb. 7:​23-26). Nuꞌu̱ yä ndä gä majhä ꞌnehe xki mꞌu̱i ko rä pekado, hänge aparte de ke mi uni yä ofrenda po yä pekado rä hnini, ꞌnehe mi uni yä ofrenda po nuꞌu̱ yä pekadose̱. ¿Gi da ngue̱nda por hanja rä Kristo di nꞌañꞌo de nuꞌu̱ yä ndä gä majhä mi ꞌmu̱i ha rä hnini Israel? Ñhesukristo go geꞌä rä Ndä gä Majhä ha näꞌä rä mäkä templo rä Zi Dada Jeoba hindi handihu̱. Hänge rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge Ñhesukristo go geꞌä pe̱fi näꞌä rä kargo «de gä majhä nuni mähetsꞌi habu̱ bi ja nuꞌä rä mäkä luga bi hyokse̱ Äjuä, hingo bi hyokä yä jäꞌi» (Heb. 8:​1, 2). Rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge koꞌmu̱ rä Hesu nunka ma dä du ꞌne ma dä mꞌu̱i pa nzäntho, hinto ma dä hñämbäbi näꞌä rä däta nsu de gä Ndä gä Majhä. Mäyaꞌmu̱ nuꞌu̱ yä ndä gä majhä ꞌnehe mi ofrese yä sacrificio ꞌne yä ofrenda po yä pekadose̱. Pe rä Hesu hinte mä pekado pe̱ꞌtsi, näꞌä nꞌa rä Ndä gä Majhä näꞌä rä perfecto ꞌne nunka bi peka mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai. w23.10 rä nxii 26, yä parr. 8, 9

Rä «ꞌme̱tꞌo mähetsꞌi» signifika nuꞌu̱ yä gobiernu o ha rä yꞌe̱ rä Zithu ꞌne nuꞌu̱ yä u̱xjua (Mat. 4:​8, 9; 1 Juan 5:19). Rꞌabu̱ rä Mäkä Tꞌofo usa rä noya xiꞌmhai pa dä referi yä jäꞌi (Gén. 11:1; Sal. 96:1). Hänge ora rä Mäkä Tꞌofo enä «rä ꞌme̱tꞌo xiꞌmhai» signifika gatꞌho nuꞌu̱ yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi ꞌmu̱i mäpaya. ꞌNe ora enä ge «rä ꞌme̱tꞌo mähetsꞌi ꞌne rä ꞌme̱tꞌo xiꞌmhai bi gätsꞌi» signifika ge rä Zi Dada Jeoba ma dä hñäki gatꞌho yä gobiernu ꞌne gatꞌho yä tsꞌomꞌu̱i jäꞌi, ꞌne ma dä hñutsꞌi nꞌa rä rꞌayꞌo gobiernu dende ha mähetsꞌi ꞌne ha rä Xiꞌmhai ma dä zoogi ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä hojäꞌi. Rä Zi Dada Jeoba ma dä hyoki rä Xiꞌmhai habu̱ xä tsꞌoki ꞌne ma dä matsꞌi yä jäꞌi pa dä zopu̱ rä pekado asta xa dä zo̱ho̱ dä mperfecto. Ja ngu bi mää rä profeta Isaías, rä Xiꞌmhai ma dä gohi ngu näꞌä rä Paraiso mi ja ri mu̱di ha rä jardin de Edén. Rä Zi Dada Jeoba ma dä maxkägihu̱ kada nꞌa de gekhu̱ pa gä tsohu̱bu̱ rä pekado ꞌne ma dä hñäki gatꞌho yä ñheni. Por ejemplo, Jeoba ma dä yꞌo̱the nuꞌu̱ yä zi jäꞌi hingi tsa dä ñꞌo, nuꞌu̱ hingi handi, nuꞌu̱ hingi o̱de, ꞌne asta ma dä gu̱tsꞌi nuꞌu̱ xä du (Is. 25:8; 35:​1-7). w23.11 rä nxii 4, yä parr. 9, 10

Näꞌä rä däta mbidi no̱ni rä Mäkä Tꞌofo, ma dä zo̱ho̱ ha nꞌa rä ora näꞌä hindi to̱ꞌmihu̱ (Mat. 24:21). Ndunthi yä mꞌiki, yä mbiꞌmhai ꞌne märꞌa yä tsꞌo thogi xä betho yä jäꞌi. Pe nunä däta mbidi no̱ni rä Mäkä Tꞌofo, hingä ma dä begthohu̱. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ngeꞌä nuꞌmu̱ rä Hesu bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai o̱te kasi 2.000 yä je̱ya, bi xipäbi nuꞌu̱ yä de̱ni ge xä ñhoki ꞌne xä ndo̱ꞌmi pa xti zo̱ho̱ nunä rä däta mbidi. Mu̱ gä jamäsuhu̱ nunä konseho bi uni rä Hesu, ma dä za gä ñäni mä bidahu̱ ꞌne ma dä za gä fatsꞌihu̱ märꞌaa pa dä ñäni yä bida ꞌnehe (Luc. 21:36). Ma dä ja mꞌe̱di gä ze̱tihu̱ gatꞌho näꞌä dä tꞌo̱tkägihu̱ ꞌne gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ge näꞌä ma dä ñängägihu̱ mu̱ gä o̱tehu̱. ¿Te ma gä pe̱fihu̱ mu̱ gä handihu̱ ge mä zi kuhu̱ dä ꞌme̱di gatꞌho näꞌä pe̱ꞌtsi? (Hab. 3:​17, 18). Ma dä ja mꞌe̱di gä udihu̱ rä nhuekäte pa gä umbäbihu̱ näꞌä rä mfatsꞌi ma dä hyoni. ¿Te ma gä pe̱fihu̱ xti zo̱ho̱ rä pa habu̱ yä gobiernu ma dä u̱tsagihu̱? ¿Hanja ma gä portahu̱ mu̱ dä tꞌengägihu̱ ge pe̱ꞌtsi te gä ñꞌägihu̱ ko märꞌa mä kuhu̱ ha nꞌa rä nguu habu̱ penä grä ñꞌe̱nihu̱? (Ezeq. 38:​10-12). Ma dä ja mꞌe̱di ndunthi rä mhäte pa gä täpäbihu̱ mähye̱gi nuꞌu̱ yä xuñha ma dä ꞌñekägihu̱. w23.07 rä nxii 2, yä parr. 2, 3

Ha yä pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu mi ꞌmu̱i nꞌa rä medinthäti myä thuhu Áquila ꞌne Priscila. Yä medinthäti de mäpaya dä za dä bädi ndunthi de geꞌu̱ (Rom. 16:​3, 4). Pe rä Noya Äjuä mää ge nunä medinthäti mähye̱gi mi mpe̱fi, mähye̱gi mi udi de rä Noya Äjuä ꞌne mähye̱gi mi fatsꞌi märꞌa yä kristianu (Hech. 18:​2, 3, 24-26). Nuꞌu̱ yä medinthäti mäpaya, ¿hanja dä za dä de̱mbäbi rä ejemplo? Hyokihu̱ nꞌa rä lista de gatꞌho nuꞌu̱ yä responsabilida gi pe̱ꞌtsihu̱ kada nꞌa de geꞌähu̱. ¿Dä za gi atiendehu̱ mähye̱gi rꞌa de gehya en lugar de gi jahu̱ kadakien? Áquila ꞌne Priscila mähye̱gi mi ungä ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Xi nuꞌähu̱, ¿xkä nzäihu̱ gi predikahu̱ mähye̱gi? Áquila ꞌne Priscila, ꞌnehe mi mpe̱fi mähye̱gi pa dä dini näꞌä dä hyee ꞌne näꞌä dä zi. Pe mu̱ nuꞌähu̱ hingi pe̱ꞌtsihu̱ mähye̱gi ri ꞌme̱fihu̱, ¿ya xkä mbenihu̱ te dä za gi pe̱fihu̱ pa dä za gi japäbihu̱ dä te näꞌä rä mhäte ja entre geꞌähu̱? (Ecl. 4:9). Mu̱ gi mfatsꞌihu̱ ꞌne gi pe̱fihu̱ mähye̱gi nuꞌu̱ yä mhändado ja ha rä nguu, mänꞌa ma gi pe̱ꞌtsihu̱ rä oportunida de gi mplatikahu̱. w23.05 yä nxii 22, 23, yä parr. 10-12

Gatꞌho nuju̱ rꞌabu̱ di tsuhu̱. Mäyaꞌmu̱, rꞌa de nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi ntsu. Nꞌa rä pa, rä rey Saúl mi ne dä hyo David, hänge nuni xa bi ntsu ne bi desidi bi ꞌmatꞌi ꞌne bi ma ha nꞌa rä hnini mrä thuhu Gat. Nunä hnini mi kohi ha rä hai yä filisteo. Akís —näꞌä rä rey— bi yꞌo̱de ge David xki tso̱ni ha rä hnini Gat. Näꞌä rey bi bädi ge David mrä israelita ꞌne xki hyo yä mꞌotho yä filisteo. Koꞌmu̱ ya bi fädi, ¡David xa bi ntsu! (1 Sam. 21:​10-12). David xa bi durämu̱i ngeꞌä nubye̱ himi pädi te ma xä tꞌo̱tꞌpäbi. ¿Te bi me̱fi David pa bi däpäbi näꞌä rä ntsu? Ha rä Salmo 56, dä za gä handihu̱ te bi senti David nuꞌmu̱ mi yꞌo ha rä hnini Gat. David mää ge xa mi tsu, pe ꞌnehe mää ge ora mi senti njabu̱ mi huxä rä komfiansa ha rä Zi Dada Jeoba ꞌne geꞌä bi matsꞌi pa bi däpäbi rä ntsu (Sal. 56:​1-3, 11). Koꞌmu̱ David bi me̱fi njabu̱, rä Zi Dada Jeoba himbi fayabi. Ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, David bi me̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe pa bi ñäni rä bida: ¡Chake bi ꞌme̱ rä mfeni pa njabu̱ himbi fädi toꞌoꞌä! Hänge ora bri ju̱ David ꞌne bi tsꞌitsꞌi ante rä rey Akís, nuni bi nkue̱ ngeꞌä bi hñurämu̱i ge xki tsꞌispäbi “nꞌa rä ꞌme̱ mfeni” ꞌne himbi da ngue̱nda ge mi geꞌä David. Njabu̱, David bi kꞌotꞌi de yä yꞌe̱ näꞌä rey ꞌne bi ma de gehni (1 Sam. 21:13–22:1). w24.01 rä nxii 2, yä parr. 1-3

¿De toꞌo ñä rä testo de nunä rä pa? Pe zäi ge ꞌnehe di ñꞌanihu̱: «¿Te ma dä me̱fi nuꞌu̱ ma dä ma ha mähetsꞌi?». Rä Mäkä Tꞌofo mää ge yä politiko ꞌne yä gobiernu «ma dä ntuhni kontra rä Tꞌu̱kä De̱ti —o sea rä Kristo—. Pe rä Tꞌu̱kä De̱ti go ma dä ntäte». Hänge «nuꞌu̱ xä tsꞌohni, nuꞌu̱ xä thahni ꞌne xä ze̱ti —o sea nuꞌu̱ yä kristianu ma dä ma ha mähetsꞌi—» go geꞌu̱ ma dä mfaxhui rä Kristo xti nja nunä tuhni. Hää, dä ntuhni geꞌä rä mu̱di ꞌme̱fi ma dä tꞌumbäbi xti ma ha mähetsꞌi gatꞌho nuꞌu̱ ma dä mända ko rä Kristo. Rꞌa de nuꞌu̱ xä thahni pa dä ma ha mähetsꞌi, mi ho dä ntuhni ngeꞌä himi pädi de rä Noya Äjuä. Rꞌaa asta xki yu̱tꞌi de gä soldado. Pe mi bädi te udi rä Mäkä Tꞌofo, pe̱ꞌtsi te bi bädi bi u̱tsa yä tuhni ꞌne bi mꞌu̱i ja ngu di mända rä Zi Dada Jeoba. Pe xti tso̱ni ha mähetsꞌi, ma dä matsꞌi rä Kristo ꞌne yä e̱nxe̱ pa dä ntuhni ha näꞌä rä gerra rä thuhu Armagedón ꞌne ma dä huati nuꞌu̱ yä nkontra rä Zi Dada Jeoba. Rꞌa de nuꞌu̱ ma dä ma ha mähetsꞌi pe tobe ꞌmu̱kua ha rä Xiꞌmhai, ya yä zi däta jäꞌi ꞌne ya kasi otho yä tsꞌe̱di. Pe xti ma ha mähetsꞌi, ma dä me̱ꞌtsi yä ndoyꞌo de gä e̱nxe̱ ꞌne xi ma dä me̱ꞌtsi ndunthi rä tsꞌe̱di. Hänge nuyu̱ ma dä matsꞌi Ñhesukristo pa dä ntuhni. Xti uadi rä gerra de Armagedón, ma dä matsꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi ma dä gohiua ha rä Xiꞌmhai pa dä kꞌotꞌi rꞌamätsꞌu̱ de rä pekado. Hää, ya xti mꞌu̱i ha mähetsꞌi, nuꞌu̱ mänꞌa ma dä me̱fi xi mä ndunthi po nuꞌu̱ ma dä gokua ha rä Xiꞌmhai. w24.02 yä nxii 6, 7, yä parr. 15, 16

Rꞌa yä zi jäꞌi ya di kumpli ko nuꞌu̱ yä rekisito adi rä Mäkä Tꞌofo, pe tobe hinxä desidi dä umbäbi yä bida rä Zi Dada Jeoba ꞌne dä nxixtehe. ¿Por hanja? Rꞌaa enä: «¿Xiꞌmu̱ nꞌa rä pa gä o̱tꞌe nꞌa rä pekado ꞌne drä espulsagi?». Mu̱ nuꞌi gi senti njabu̱ ꞌne gi tsu gi uni nunä paso, beni ge rä Zi Dada Jeoba ma dä maxꞌäꞌi ꞌne ma dä rꞌaꞌi gatꞌho näꞌä di jaꞌi mꞌe̱di pa gi yꞌo mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne gi pe̱fi näꞌä di hoꞌä (Col. 1:10). Mu̱ di jaꞌi xä ñhei gi pe̱fi näꞌä di mända rä Mäkä Tꞌofo, rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌaꞌi rä tsꞌe̱di pa gi pe̱fi näꞌä xä ñho ante yä da. Geꞌä xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba ko gatꞌho nuꞌu̱ yä jäꞌi pe̱päbi mäpaya (1 Cor. 10:13). Mäjuäni ge rꞌaa xä desidi xä ꞌuengi de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, pe kasi gatꞌho nuꞌu̱ xä nxixtehe xä asepta näꞌä rä mfatsꞌi uni rä Zi Dada Jeoba ꞌne xä za xä kumpli ko näꞌä xä prometebi. Gi nxixtehe o hinä, gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado ꞌne ma gä ñhanduihu̱ yä tentasio (Sant. 1:14). Pe hinto ma dä obligaꞌi gi tagi ha nꞌa rä tentasio, sino ke nuꞌi go ma gi desidi mu̱ gi ne gi dominä ri mfeni ꞌne go ma gi desidi hanja gi ne gi ꞌmu̱i. Hää, ora ma gi ñhandui nꞌa rä tentasio, nuꞌi dä za gi pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di pa gi ꞌuege de näꞌä tentasioꞌä. w24.03 rä nxii 5, yä parr. 11, 12