Junio

Rä Zi Dada Jeoba bi jäpi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu mäske nse̱kitho mi thogi yä ntꞌu̱tsate. Ma gä handihu̱ te bi thogi Bernabé ꞌne rä apostol Pablo mentä mi predika ha rä hnini Listra. Ri mu̱di, yä jäꞌi de näꞌä rä lugaꞌä xa bi ho näꞌä mi udi Pablo ꞌne Bernabé. Pe mꞌe̱fa rꞌa yä tsꞌomꞌu̱i ñꞌo̱ho̱ bi yꞌu̱ꞌti yä jäꞌi de näꞌä rä lugaꞌä pa njabu̱ asta rꞌa de nuꞌu̱ xki yꞌo̱de xä ñho, bi kꞌahni Pablo ꞌne asta ya ma xä hyo (Hech. 14:19). Xibye̱, ¿te bi me̱fi Pablo ꞌne Bernabé? Nuꞌu̱ bi bo̱ni de gehni ꞌne bi sigi bi predika ha mä nꞌa rä luga. ¿Te bi logra ko näꞌä bi mää ꞌne ko näꞌä bi me̱fiꞌu̱? Bi matsꞌi ndunthi yä jäꞌi bi bädi de rä Zi Dada Jeoba, ꞌne geꞌä bi nupäbi yä mfeni märꞌa yä kristianu (Hech. 14:​21, 22). Bernabé ꞌne Pablo himbi zopu̱ näꞌä rä ꞌme̱fi mi ja pa rä Zi Dada Jeoba ꞌne geꞌä bi benefisiabi ndunthi yä jäꞌi. Nuju̱ ꞌnehe, mu̱ hingä desanimähu̱ ꞌne gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, ma gä hänihu̱ ndunthi yä jäpi. w23.04 yä nxii 16, 17, yä parr. 13, 14

Durante rä bida rä rey David bi thogi po ndunthi yä ntꞌu̱tsate, pe nzäntho mi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa dä umbäbi rä mfatsꞌi, ꞌne mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba mi o̱de ꞌne mi thädi ora mi xatuäbi. Nuꞌi ꞌnehe dä za gi pe̱ꞌtsi näꞌä rä komfiansa po rä Zi Dada Jeoba ora gi xatuäbi. Rä Biblia udi ge Jeoba ma dä maxkägihu̱, ꞌne usa mä kuhu̱ o asta nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi. Hinte mä duda ja ge rä Zi Dada Jeoba thädi gatꞌho mä sadihu̱ mäske hingä de näꞌä rä modo di to̱ꞌmihu̱. Jeoba rꞌakägihu̱ ho̱nse̱ näꞌä di jakägihu̱ mꞌe̱di ꞌne ora xa mähyoni. Hänge ma gä sigi gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ge Näꞌä ma dä sugägihu̱ mäpaya, ꞌne ha näꞌä rꞌayꞌo xiꞌmhai xä ꞌñepu̱ ma dä rꞌakägihu̱ gatꞌho näꞌä di honihu̱ (Sal. 145:16). w23.05 rä nxii 8, rä parr. 4; rä nxii 13, yä parr. 17, 18

Dä hogi gi hñudi ꞌne gi ntso̱ꞌmi te mä jäpi o te mä benefisio ma gi hñäni mu̱ gi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi kumpli näꞌä xkä beni gi pe̱fi. Njabu̱, ¡gi nuhmä ge ma gi johyabi rä koraso rä Zi Dada Jeoba! Por ejemplo, mu̱ ya xkä beni gi hñeti hyaxtho rä Mäkä Tꞌofo o gi xatuäbi mänꞌa xä ñho rä Zi Dada Jeoba, yꞌe̱ntꞌä ha ri mfeni ge mu̱ gi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi pe̱fi njabu̱, ma dä ze̱di näꞌä rä ntsitsꞌi gi pe̱ꞌtsi Kongeꞌä (Sal. 145:​18, 19). Pe mu̱ gi ne gi potꞌi yä hogä mꞌu̱i ngu rä mhäte, rä pasensia o mä nꞌa rä mꞌu̱i näꞌä udi rä Zi Dada Jeoba, dä hogi gi yꞌe̱ntꞌä ha ri mfeni ge mu̱ gi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi pe̱fi njabu̱, ma dä za gi ntsitsꞌi xä ñho ko märꞌaa (Col. 3:14). ¿Pe te mä nꞌa dä za gi pe̱fi? Yꞌofo nꞌa rä lista de gatꞌho nuꞌu̱ yä benefisio ma gi tähä. Dä za gi ntsixkui nuꞌu̱ gi handi ge ma dä maxꞌäꞌi (Prov. 13:20). Zäi ge nꞌa rä pa gatꞌho xtä sentihu̱ ge otho mä ganähu̱ pa te gä pe̱fihu̱. Ora di thogihu̱ njabu̱, ¿signifika ge ya hindä za te gä pe̱fihu̱ pa rä Zi Dada Jeoba? Hinä. Pe̱ꞌtsi te gä sigihu̱ gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di pa gä jahu̱ näꞌä rä tꞌo̱tꞌe o näꞌä rä ꞌme̱fi dä enä ge ma gä jahu̱ pa gä johyabihu̱ rä koraso rä Zi Dada Jeoba. Pa geꞌä, mähyoni gä dominähu̱ mä mfenihu̱ ꞌne gä e̱tꞌihu̱ mä ndoyꞌohu̱. Mꞌe̱fa, gi nuhmä ge ma gi xofo ndunthi yä jäpi. w23.05 yä nxii 27, 28, yä parr. 5-8

Mu̱ di dahu̱ ngue̱nda ge hingä geꞌä dä pe̱fihu̱ ꞌne u̱ngägihu̱ mä mfenihu̱, mähyoni gä mäñhu̱ ꞌne hingä ägihu̱ näꞌä dä pe̱fihu̱ ꞌne gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po hingä yo tagihu̱ mänꞌaki ha näꞌä rä tsꞌokiꞌä. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, geꞌä ma dä hyokägihu̱ gä sigihu̱ gä nextꞌihu̱ ha näꞌä rä ꞌñuu tsitsꞌi ha rä te pa nzäntho. Mu̱ ho̱nse̱ꞌä odä ha ri mfeni, ma dä dekꞌä ri bida. Ogi ho̱xä rä thai märꞌaa po näꞌä gä pe̱fi ꞌne rekonose ge go gä tuse̱ rä tsꞌoki. ꞌNehe yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi pe̱fi gatꞌho näꞌä dä za pa gi ñhandui näꞌä rä xuñhaꞌä. Mu̱ näꞌä gä pe̱fi sigi u̱ñꞌäꞌi ri mfeni, xatuäbi rä Zi Dada Jeoba, rekonose näꞌä rä tsꞌoki gä pe̱fi ꞌne bäntebi dä puñꞌäꞌi (Sal. 25:11; 51:​3, 4). Mu̱ toꞌo gä ofende o gä u̱mbäbi rä mfeni, yꞌapäbi ꞌnehe rä mpumbäte. Mu̱ di ja mꞌe̱di, yꞌapäbi rä mfatsꞌi yä anciano (Sant. 5:​14, 15). Hñudi gi ntso̱ꞌmi ꞌne hyandi te utꞌäꞌi näꞌä gä pe̱fi. ꞌNepu̱ yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po ya hingi pe̱fi mänꞌaki näꞌä rä tsꞌokiꞌä. Mu̱ gi jabu̱, ogi duda ge rä Zi Dada Jeoba ma dä huekꞌäꞌi, ma dä puñꞌäꞌi ꞌne ma dä rꞌaꞌi näꞌä rä mfatsꞌi di jaꞌi mꞌe̱di (Sal. 103:​8-13). w23.08 yä nxii 28, 29, yä parr. 8, 9

Rä rey Jehoás bi benefisia ndunthi de näꞌä rä amista mi pe̱ꞌtsi ko Jehoiadá. Mientra mi te Jehoiadá, rä rey Jehoás mi ne dä me̱fi näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba. Pe mi du Jehoiadá, rä rey Jehoás bi mu̱di ntsixkui nuꞌu̱ yä jäꞌi xki ꞌuege de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba (2 Crón. 24:​4, 17, 18). Rä Zi Dada Jeoba xa bi u̱ rä koraso ko näꞌä mi pe̱fi rä rey Jehoás ꞌne rä hnini. Hänge Jeoba bi sigi bi me̱mpäbi yä profeta pa xä matsꞌi xä mengi mänꞌaki Kongeꞌä, pe nuꞌu̱ hinte mi ne dä yꞌo̱de. Jeoba ꞌnehe bi me̱hni Zacarías pa bi zofohmä Jehoás ꞌne rä hnini (rä profeta Zacarías mrä tꞌu̱ Jehoiadá ꞌne mi mprimu ko Jehoás). Pe en lugar de xä yꞌo̱de, Jehoás bi mända dä tho Zacarías (2 Crón. 22:11; 24:​19-22). Koꞌmu̱ Jehoás ya himi pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Äjuä. Rä Zi Dada Jeoba ya xki ꞌñenä: «Nuꞌu̱ toꞌo dä u̱tsagi, ma gä u̱tsa ꞌnehe» (1 Sam. 2:30). ꞌNe geꞌä bi thogi. Nꞌa rä pa, mäske yä soldado Jehoás xa mi ndunthi, himbi logra bi däpäbi yä me Siria mäske nuyu̱ himi ndunthi yä soldado. Näꞌä rä paꞌä, Jehoás ꞌnehe bi ñꞌerido. Ora nuꞌu̱ yä nkontra bi ma, nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Jehoás bi aprobecha pa bi hyo. Njabu̱ bi benga rä du Zacarías (2 Crón. 24:​24, 25). w23.06 yä nxii 18, 19, yä parr. 16, 17

Rä apostol Pablo xki ma ha Éfeso pa xki predikabi yä jäꞌi ꞌne xki ꞌñuti de rä Noya Äjuä (Hech. 19:​1, 8-10; 20:​20, 21). Koꞌmu̱ xa mi mädi yä ku, mi ne dä matsꞌi pa dä sigi dä ñꞌo ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Éfeso; mä mꞌe̱tꞌo mi o ha nꞌa rä hyate relijion ꞌne mi pe̱ꞌtsä yä nzäi ꞌne yä creencia xä ntsꞌo. Rä hnini Éfeso ꞌnehe xa mi ja rä famä ngeꞌä yä jäꞌi xa mi o̱tꞌe yä pekado ko yä ndoyꞌo ꞌne ya himi ja yä tsa. Ha nuꞌu̱ yä ngo mi ja ha näꞌä hniniꞌä, yä jäꞌi ho̱nse̱ mi udi yä ndoyꞌo ꞌne mi o̱tꞌe yä pekado (Efes. 5:3). Yä jäꞌi de Éfeso mi pe̱ꞌtsi ho̱nse̱ yä mfeni xä ntsꞌo ꞌne yä koraso xki megi (Efes. 4:​17-19). Nuꞌu̱ yä pekado mi o̱tꞌe ya himi u̱mbäbi yä konsiensia. Ya himi fädi ndaꞌä xmä ñho ꞌne ndaꞌä xmä ntsꞌo, hänge rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge nuꞌu̱ yä me Éfeso xki zo ha rä ꞌme̱xui. Hää, näꞌä rä mꞌu̱i mi tsitsꞌi, mi nkontraui ko rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Pe rꞌa yä me Éfeso xki paati yä mꞌu̱i ꞌne njabu̱ ꞌñenä go xki bo̱ni de rä ꞌme̱xui. w24.03 rä nxii 20, yä parr. 2, 4; rä nxii 21, yä parr. 5, 6

Näꞌä rä responsabilida bi umbäbi rä Zi Dada Jeoba Gedeón, mi uni ndunthi rä nzabi. Por ejemplo, näꞌä rä xui bi ntunkui yä madianita, Gedeón bi te̱ti dende rä valle de Jezreel asta ha rä río Jordán (Juec. 7:22). ¿Te bi me̱fi Gedeón ko nuꞌu̱ yä soldado mi zo̱ni ha rä río Jordán? ¿Bi hye̱gi bi ma nuꞌu̱ yä nkontra? Hinä. Mäske nuꞌu̱ xa xki zabi, Gedeón ꞌne nuꞌu̱ 300 yä soldado bi sigi bi te̱ti nuꞌu̱ yä nkontra asta xa bi zu̱di ꞌne bi hyo (Juec. 8:​4-12). Gedeón mi pädi xä ñho ge Jeoba ma xä umbäbi rä tsꞌe̱di, ꞌne rä Zi Dada Jeoba himbi fayabi (Juec. 6:​14, 34). Por ejemplo, nuꞌmu̱ yoho yä rey de Madián bi to̱ge yä kameyo ꞌne bi nextꞌi bi ma pa xä eskapahmä, Gedeón ko nuꞌu̱ yä soldado bi te̱ti ñꞌoua asta xa bi zu̱di (Juec. 8:​12, 21). Hää, ko rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba, Gedeón ko nuꞌu̱ yä soldado bi za bi zu̱di nuꞌu̱ yä nkontra ꞌne bi däpäbi. Mäpaya yä anciano ꞌnehe dä za dä me̱ꞌtsi rä komfiansa ge rä Zi Dada Jeoba —näꞌä rä Zi Dada hingi tsabi nixi thege rä tsꞌe̱di— ma dä matsꞌi ꞌne ma dä umbäbi rä tsꞌe̱di (Is. 40:​28, 29). w23.06 rä nxii 6, rä parr. 14; rä nxii 7, rä parr. 16

Hindi mporta te mä xuñha dä ꞌñekägihu̱, nuju̱ ꞌnehe dä za gä japäbihu̱ dä ze̱di mä korasohu̱ pa gä defendebihu̱ yä ley rä Zi Dada Jeoba. Ma gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa Jeoba. Barac bi mabi xä ñho ngeꞌä bi me̱fi nuꞌu̱ yä instrucción bi uni rä Zi Dada Jeoba. Pa näꞌä rä tiempoꞌä yä israelita hixki ñhoki pa nꞌa rä gerra; ninꞌa rä escudo nixi nꞌa rä lansa himi pe̱ꞌtsi. Mäske njabu̱, rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñembäbi Barac ge xä ma xä ntuhni kontra Sísara ꞌne nuꞌu̱ yä soldado mäske xa mi pe̱ꞌtsi ndunthi yä arma (Juec. 5:8). Nꞌa rä ꞌme̱hñä mrä profeta mrä thuhu Débora bi ꞌñembäbi Barac ge dä gäi de rä tꞌo̱ho̱ Tabor asta ha rä ꞌmatha pa dä ntunkui Sísara ꞌne nuꞌu̱ 900 yä tsanza de gä tuhni. Koꞌmu̱ mrä ꞌmatha, zäi ge yä israelita bi mbeni ge ma xä japäbi xä ñhei xä ntunkui Sísara ko nuꞌu̱ yä soldado ngeꞌä nuꞌu̱ mi hñä nuꞌu̱ yä tsanza xa mi tihi. Zäi ge mäske Barac himbi ntiende por hanja rä Zi Dada Jeoba xki mändabi dä me̱fi njabu̱, nuni ko yä soldado bi yꞌo̱de ꞌne bi gäi ha rä ꞌmatha. Mientra Barac ꞌne nuꞌu̱ yä soldado bi gäi, rä Zi Dada Jeoba bä pe̱hni nꞌa rä däta däyꞌe ꞌne nguntꞌä bi ñuxä yä dehe ꞌne bi nja yä bo̱hai. Hänge nuꞌu̱ yä tsanza Sísara bi ntsꞌatꞌi ha yä bo̱hai ꞌne njabu̱ rä Zi Dada Jeoba bi matsꞌi Barac pa bi ntäte (Juec. 4:​1-7, 10, 13-16). Njabu̱ ꞌnehe mäpaya, rä Zi Dada Jeoba ma dä maxkägihu̱ pa gä täpäbihu̱ yä xuñha pe ho̱nse̱ mu̱ gä o̱tehu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo ꞌne yä mhända rꞌakägihu̱ po mäde de rä hnini. w23.07 rä nxii 19, yä parr. 17, 18

Pa gä pe̱ꞌtsihu̱ rä te pa nzäntho, mähyoni gä udihu̱ rä pasensia. Pa gä handihu̱ hanja rä Zi Dada Jeoba di kumpli yä promesa, mähyoni gä udihu̱ ꞌnehe rä pasensia ja ngu bi ꞌñudi rꞌa yä ꞌme̱go rä Zi Dada Jeoba de mäyaꞌmu̱ (Heb. 6:​11, 12). Rä Mäkä Tꞌofo udi ge mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia ja ngu nꞌa rä zi jäꞌi näꞌä di mpotꞌi (Sant. 5:​7, 8, TNM). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä di mpotꞌi, xa di mpe̱fi ndunthi pa di su ꞌne di ꞌñuni näꞌä bi motꞌi. Näꞌä sigi di mpe̱fi ꞌne ko rä pasensia to̱ꞌmi ngeꞌä pädi ge hää ma dä nxofo nꞌa rä pa. Geꞌä thogi ꞌnehe kongekhu̱; di sigihu̱ di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mäske hindi pädihu̱ te mä pa ma dä zo̱ho̱ mä zi Hmuuhu̱ (Mat. 24:42). Hänge di sigi di to̱ꞌmihu̱ ko rä pasensia ngeꞌä di pädihu̱ xä ñho ge nꞌa rä pa, rä Zi Dada Jeoba ma dä kumpli gatꞌho näꞌä xä ñätkägihu̱. Pe mu̱ gä ꞌme̱dihu̱ rä pasensia, ma dä zabigihu̱ ꞌne rꞌamätsꞌu̱ ma gä ꞌuegehu̱ de rä hnini Äjuä. ꞌNehe ma gä fu̱dihu̱ gä honihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe ofrese nunä xiꞌmhai, pe hingä ma dä hänkägihu̱ rä johya. Pe mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä pasensia, ma gä tse̱tihu̱ asta dä zo̱ho̱ rä fin ꞌne ma gä ñänihu̱ mä tehu̱ (Miq. 7:7). w23.08 rä nxii 22, rä parr. 7

Ora di komparahu̱ Daniel 2:​41-43 ko nuꞌu̱ märꞌa yä ꞌme̱tꞌo noya hutsꞌi ha rä mfistꞌofo Daniel ꞌne ha rä mfistꞌofo Apocalipsis, udi ge yä ua di representa nuꞌu̱ yä dähni fädi ngu Reino Unido ꞌne Estados Unidos. Nuya yoho yä dähni xä mfatsꞌi pa di dominä nuꞌu̱ märꞌa yä gobiernu de rä xiꞌmhai. Nuꞌmu̱ rä profeta Daniel bi xipäbi rä rey Nabucodonosor te mri bo̱ni yä ua näꞌä rä däta imagen, näꞌä bi ꞌñembäbi: «Koꞌmu̱ nuꞌu̱ yä dedo mi to̱ ha yä ua xki thoki de gä bo̱jä ꞌne xkri thäntsꞌi ko rä bo̱hai, [ . . . ] näꞌä rä gobiernuꞌä; rꞌabu̱ xa dri tse̱di ꞌne rꞌabu̱ hindri ja rä tsꞌe̱di». ¿Por hanja enä ge rꞌabu̱ hindri ja rä tsꞌe̱di nuyu̱ yoho yä gobiernu? Ngeꞌä yä jäꞌi de nuya yä dähni di ja yä dibisio ko nuꞌu̱ yä uelga ꞌne yä tuhni o̱tꞌe, ꞌne njabu̱ hingi hopäbi nuyu̱ yoho yä gobiernu dä usa gatꞌho näꞌä rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi ꞌne dä porta ngu näꞌä rä bo̱jä xi xä mee. Rä profeta Daniel bi mää ge näꞌä rä däta imagen de gä do bi ꞌui rä rey Nabucodonosor gehnä ri bo̱ni: 1) Ge yä dähni Reino Unido ꞌne Estados Unidos, xä ꞌñudi ge di mfatsꞌi ꞌne ja yä tsꞌe̱di. Por ejemplo, nuꞌu̱ bi mfaxte pa bi thähä nuꞌu̱ yä tuhni bi fädi ngu rä Primera ꞌne rä Segunda Guerra Mundial. Pe rꞌabu̱ hinxä za xä usa gatꞌho yä tsꞌe̱di nuyu̱ yoho yä gobiernu ꞌne ma dä sigi dä njabu̱. ¿Por hanja? Ngeꞌä yä jäꞌi de nuya yä dähni di ntuhnise̱ ꞌne o̱tꞌe yä dibisio ha mbo de nuya yä dähni. 2) Xti zo̱ho̱ rä Gobiernu Äjuä, tobe ma dä zu̱di Reino Unido ꞌne Estados Unidos dri dominä rä xiꞌmhai. w23.08 yä nxii 10, 11, yä parr. 12, 13

David mi thogi po ndunthi yä xuñha ꞌne xa mi turämu̱i (Sal. 18:​4, 5). Pe bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba mi su, hänge bi ꞌñenä: «Tsixkägi gä ntsaya habu̱ ja yä kꞌamä tꞌe̱i; tsixkägi gä ntsaya habu̱ ja ndunthi rä dehe». Hää, David bi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba bi umbäbi rä tsꞌe̱di pa bi sigi bi me̱päbi ko ndunthi rä johya (Sal. 18:​28-32). Ora di thogihu̱ yä däta xuñha, di mbenihu̱ ngu rä profeta Jeremías ora bi ꞌñenä: «Tobe di tehu̱ po ränge näꞌä rä mhäte hingi faya ehe de rä Zi Dada Jeoba» (Lam. 3:22; Col. 1:11). David bi me̱ꞌtsi ndunthi yä nkontra ꞌne ndunthi yä mꞌiki bi mꞌu̱i en peligro rä bida. Pe rä mhäte rä Zi Dada Jeoba geꞌä mi japäbi hinte dä zu. Mi senti hanja rä Zi Dada Jeoba mi su ꞌne mi ꞌmu̱i nzäntho kongeꞌä. Po geꞌä David bi ꞌñenä: «Dä ambäbi rä Zi Dada Jeoba te gä pe̱fi ꞌne näꞌä bi dädi mä sadi. Näꞌä bi hñägägi gatꞌho nuꞌu̱ mä ntsu ndi ñꞌoꞌme» (Sal. 34:4). David bi ñhandui ndunthi yä peligro, pe rä mhäte rä Zi Dada Jeoba mänꞌa mi tse̱di ke gatꞌho nuꞌu̱ yä nkontra ꞌne nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mi japäbi dä ntsu. w24.01 rä nxii 30, yä parr. 15-17

Ogi pe̱fi nuꞌu̱ yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe bi me̱fi Jehoás. Koꞌmu̱ ya bi du rä ndä gä majhä Jehoiadá, Jehoás bi mu̱di bi ntsixkui yä tsꞌo amigo (2 Crón. 24:​17, 18). Jehoás go bi jamäsu yä konseho yä gobernante de Judá, nuꞌu̱ hinte mä tꞌekꞌei mi pe̱ꞌspäbi rä Zi Dada Jeoba. Hinte mä raso mi pe̱ꞌtsi Jehoás pa go xä jamäsu nuꞌu̱ yä konsehoꞌu̱. Nuꞌu̱ yä tsꞌo amigo bi japäbi Jehoás bi me̱fi näꞌä xä ntsꞌo. Näꞌä rä primu mrä thuhu Zacarías bi trata dä xipäbi ge hingä geꞌä mi pe̱fi ꞌne bi umbäbi yä konseho, pe Jehoás bi nkue̱tho ꞌne bi mända dä tho (2 Crón. 24:​20, 21; Mat. 23:35). ¡Hängu rä ndondo Jehoás! Xki mu̱di xki me̱fi näꞌä xä ñho, pe bi uadi bi ꞌuengi de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba ꞌne asta bi ñhote. Jehoás himbi uadi xä ñho. Mꞌe̱fa, nuꞌu̱ yä ꞌme̱gose̱ go geꞌu̱ bi hyo Jehoás (2 Crón. 24:​22-25). ¿Hänge hinxä uadihmä njabu̱ Jehoás mu̱ xä sigi xä yꞌo̱te rä Zi Dada Jeoba ꞌne xä huahnihmä nuꞌu̱ yä hogä amigo? w23.09 rä nxii 9, rä parr. 6

Rä Hesu bi da ngue̱nda ge rä apostol Pedro ma xä za xä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ja ngu di mända. Po geꞌä ko rä ñhojäꞌi ꞌne rä mhäte bi ꞌñembäbi: «Ogi tsu». Pedro bi da ngue̱nda hängu rä komfiansa mi pe̱ꞌtsi rä Hesu po geꞌä ꞌne geꞌä bi tso̱mbäbi ha rä koraso. Mꞌe̱fa, Pedro ꞌne näꞌä rä ku mrä thuhu Andrés ya himbi dedika bi gu̱ yä peskado; nuꞌu̱ bi zopu̱ näꞌä ꞌme̱fiꞌä ngeꞌä nubye̱ bi desidi bi uni gatꞌho de yä tiempo pa bi de̱ni rä Mesías. Nunä desision bä hämpäbi ndunthi yä jäpi (Mar. 1:​16-18) Pedro bi hyandi ndunthi de nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe bi me̱fi rä Kristo durante näꞌä rä tiempo bi de̱ni. Bi hyandi hanja rä Hesu bi yꞌo̱the nuꞌu̱ mi hñeni, hanja bi yꞌe̱ni yä u̱xjua de yä ndoyꞌo yä jäꞌi ꞌne asta hanja bi gu̱tsꞌi rꞌa de rä du (Mat. 8:​14-17; Mar. 5:​37, 41, 42). ꞌNehe, Pedro mähye̱gi ko Santiago ꞌne Juan, bi me̱ꞌtsi rä däta nsu de bi hyandi nuꞌmu̱ rä Hesu bi ja nꞌa rä milagro pa bi ꞌñuti hanja ma dä mända de gä rey ha rä Gobiernu Äjuä. ¡Zäi ge näꞌä bi hyandi Pedro nunka bi pumfri! (Mar. 9:​1-8; 2 Ped. 1:​16-18). Hää, Pedro bi hyandi rꞌa yä tꞌo̱tꞌe nuꞌu̱ nunka xki imäjinä ge ma xä za xä hyandi. Ja ngu ya dä handihu̱, Pedro mi senti ge hinte mri muui o ge himi meresebi dä de̱ni rä Hesu. ¿Dä za gi imäjinä hängu yä jäpi ma xä ꞌme̱di mu̱ hinxä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po xä däpäbi nuꞌu̱ yä mfeni mi japäbi dä desanimä? w23.09 rä nxii 21, yä parr. 4, 5

Zäi ge rä apostol Pedro tobe mi beni näꞌä xki ꞌñudi rä Hesu nuꞌmu̱ bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai. Nꞌa rä pa, rä apostol Pedro bi yꞌambäbi rä Hesu hage mi debe dä pumbäbi «asta 7 mꞌiki» nuꞌu̱ toꞌo mi ofende. ¿Pe gi pädi te bi mää rä Hesu? Näꞌä bi ꞌñenä: «Hindi xiꞌi asta 7 mꞌiki, sino asta 77 yä mꞌiki». Ja ngu di handihu̱, rä Hesu himbi ꞌñenä gä pedehu̱ hängu mꞌiki di pumbäbihu̱ nuꞌu̱ toꞌo di ofendegihu̱, sino di debe gä pumbäbihu̱ nzäntho (Mat. 18:21). Hänge nuꞌmu̱ rä apostol Pedro bi yꞌofo näꞌä rä mu̱di karta, näꞌä bi ꞌñenä: «Xa gi mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. Ngeꞌä rä mhäte koꞌmi nꞌa tꞌo̱ꞌtse yä pekado» (1 Ped. 4:​8, TNM). Xi nuꞌi, ¿di jaꞌi xä ñhei gi pumbäbi märꞌaa? Nde, rꞌabu̱ gatꞌho jakägihu̱ xä ñhei. Pe xa mähyoni gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä pumbäbihu̱ mä kuhu̱ ꞌne gä reglahu̱ nuꞌu̱ yä xuñha ja entre gekhu̱ pa gä ntsitsꞌihu̱ xä ñho. w23.09 rä nxii 29, rä parr. 12

Jonás mi o mbo ha näꞌä rä däta peskado, mi pädi xä ñho ge rä Zi Dada Jeoba ma xä matsꞌi ꞌne hingä ma xä hye̱se̱. Jeoba bi matsꞌi Jonás pa bi bo̱ni de rä mu̱i näꞌä rä däta peskado ꞌne nubye̱ hää bi asepta dä me̱fi näꞌä xki mhändabi (Jon. 2:10–3:4). Ora gi thogi yä dumu̱i ꞌne yä xuñha, ¿ho̱nse̱ꞌä odä ha ri mfeni ꞌne asta jaꞌi xä ñhei gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba? ¿Xkä senti ge otho ri tsꞌe̱di o ri ganä pa gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo? Beni ge rä Zi Dada Jeoba handi ꞌne di komprende näꞌä gi thogi. Hänge ora gi thogi yä xuñha, dä za gi pe̱ꞌtsi rä komfiansa ge Näꞌä o̱de ri sadi, pädi xä ñho näꞌä gi ne gi xipäbi ꞌne ꞌmu̱i dispuesto dä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi (Efes. 3:20). Po rängeꞌä, mu̱ nuꞌi gi hñeni o gi pe̱ꞌtsi yä däta dumu̱i ꞌne di jaꞌi xä ñhei gi hñeti ꞌne gi nxadi rä Mäkä Tꞌofo, dä hogi gi yꞌo̱de nuꞌu̱ yä grabasio de rä Mäkä Tꞌofo o de nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe dä za gi yꞌo̱de yä jähñä o gi hyandi nuꞌu̱ yä bideo ehe ha jw.org. Nuꞌmu̱ gi xatuäbi Jeoba ꞌne gi hombäbi rä mpengi nuꞌu̱ ri sadi ha nuꞌu̱ yä mfatsꞌi rꞌakägihu̱ rä hnini, ja ngue̱nda ge nuꞌi gi embäbi: «¡Zi Dada Jeoba, po rä mäte rꞌakägi rä tsꞌe̱di!». w23.10 rä nxii 13, rä parr. 6; rä nxii 14, rä parr. 9

Tanto rä tabernáculo ngu näꞌä rä templo bi thoki mꞌe̱fa ha Jerusalén, mi pe̱ꞌtsi yoho yä kuarto: nꞌaa mi fädi ngu rä «Santo» ꞌne mä nꞌaa mi fädi ngu rä «Santísimo». Entre nuya yoho yä kuarto mi naxä nꞌa rä cortina näꞌä mi dibidi nuya yoho yä kuarto (Heb. 9:​2-5; Éx. 26:​31-33). Ha näꞌä rä kuarto mi tꞌembäbi rä Santo, mi ja nꞌa rä mfoxyoo o candelabro de gä oro, mi ja nꞌa rä altar habu̱ mi tsꞌätꞌi rä tꞌutsꞌi ꞌne nꞌa rä mexa habu̱ mi tꞌetsꞌi rä thuhme. Ho̱nse̱ nuꞌu̱ yä majhä xki thahni, geꞌu̱ mi tsa dä yu̱tꞌi ha nunä kuarto pa dä kumpli ko nuꞌu̱ yä mäkä responsabilida xki tꞌumbäbi (Núm. 3:​3, 7, 10). Ha näꞌä rä kuarto mi tꞌembäbi rä Santísimo, ja mi jani näꞌä rä arca de gä kohi. Nunä arca xki thoki de gä oro, ꞌne habu̱ mi ja nunä arca mi signifika ge ja mi ꞌmu̱hni Jeoba (Éx. 25:​21, 22). Ho̱nse̱ rä ndä gä majhä mi tsa dä yu̱tꞌi asta mbo ha näꞌä rä kuarto mi fädi ngu rä Santísimo. Ha näꞌä rä Pa de gä Nsu̱kä pekado, rä ndä gä majhä mi ku̱tꞌi ha rä Santísimo ko yä ji yä mboꞌni pa dä yꞌadi rä mpumbäte po yä pekadose̱ ꞌne po yä pekado gatꞌho rä hnini (Lev. 16:​2, 17). Ko rä tiempo rä Zi Dada Jeoba bi ꞌñudi te mi signifika nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe mi ja ha rä tabernáculo (Heb. 9:​6, 7). w23.10 rä nxii 27, rä parr. 12

Ha rä Mäkä Tꞌofo njatꞌä di tinihu̱ nunä mhända: «Mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa» (Juan 15:12; Rom. 13:8; 1 Tes. 4:9; 1 Ped. 1:22; 1 Juan 4:11). Pe näꞌä rä mhäte di sentihu̱ hingi tsa toꞌo dä hyandi ngeꞌä po̱ho̱ mbo de ha mä korasohu̱. Hänge, ¿hanja dä za gä ju̱kihu̱ näꞌä rä mhäte ja mbo ha mä korasohu̱ pa njabu̱ märꞌaa dä hyandi? Po mäde de näꞌä di mäñhu̱ ꞌne näꞌä di pe̱fihu̱. Ja ndunthi yä modo de hanja dä za gä utihu̱ gatꞌho mä kuhu̱ ge di mädihu̱. Rä Mäkä Tꞌofo xikägihu̱ rꞌa de nuya yä forma ora enä: «Mäñhu̱ näꞌä mäjuäni nꞌa ngu mänꞌaa» (Zac. 8:16). «ꞌMu̱hu̱ nꞌa rä hogä mꞌu̱i nꞌa ngu nꞌaa» (Mar. 9:​50, RN). «En cuanto gi ꞌñudihu̱ rä tꞌekꞌei nꞌa ngu mänꞌaa, go dä ju̱tꞌihu̱ rä ꞌñuu» (Rom. 12:​10, TNM). «Ko rä johya uñhu̱ ntsaya nꞌa ngu mänꞌaa» (Rom. 15:​7, TNM). «Sigi gi [ . . . ] mpumbäbihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa» (Col. 3:​13, TNM). «Sigi gi mfaxu̱ nꞌa ngu mänꞌaa pa gi ndudehu̱ nuꞌu̱ ri ꞌmatsꞌihu̱» (Gál. 6:​2, TNM). «Hñuꞌmpämu̱ihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa» (1 Tes. 4:18). «Sigi gi [ . . . ] nupämfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa» (1 Tes. 5:​11, TNM). «Xadihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa» (Sant. 5:​16, TNM). w23.11 rä nxii 9, yä parr. 7, 8

Hyaxtho di jakägihu̱ mꞌe̱di nꞌa rä däta komfiansa po rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä hyaxtho di tomähu̱ yä desision de nuya yä asunto: yä ntsitsꞌi o yä amigo, yä dibersio, yä asunto de te mä educación gä huahnihu̱, rä nthäti, yä bätsi, rä ꞌme̱fi ꞌne märꞌaa. Hänge mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «Näꞌä di pe̱fi, ¿udi ge xa mäjuäni di kamfri ge rä Zi Dada Jeoba ma dä hñäki gatꞌho nuya yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe ja mäpaya ꞌne go ma dä hä nꞌa rä mꞌu̱i temäꞌentho?, o ¿näꞌä di pe̱fi udi ge di de̱mbäbi yä mꞌu̱i nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pädi rä Zi Dada Jeoba?» (Mat. 6:​19, 20; Luc. 12:​16-21). Mu̱ xa mäjuäni di kamfrihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba ya nguntꞌä ya ma dä hä nꞌa rä hogä mꞌu̱i, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä tomähu̱ yä hogä desision hyaxtho. ꞌNehe di ja mꞌe̱di gä pe̱ꞌspäbihu̱ ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ora di ñhanduihu̱ yä ntꞌu̱tsate, yä ñheni, o märꞌa yä xuñha nuꞌu̱ dä za dä japäbi dä uentꞌä mä jamfrihu̱. Ora ja penä fu̱di nuya yä xuñha, rꞌabu̱ di ze̱tihu̱ ko ndunthi rä balo. Pe ko rä tiempo dä za dä zabigihu̱. Hänge di ja mꞌe̱di gä pe̱ꞌspäbihu̱ ndunthi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, pa njabu̱ dä za gä sigihu̱ gä pe̱päbihu̱ ko ndunthi rä johya mäske di thogihu̱ yä xuñha (1 Ped. 1:​6, 7). w23.04 rä nxii 27, yä parr. 4, 5

Mꞌe̱fa de di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, näꞌä to̱ꞌmi ge ꞌnehe gä pe̱fihu̱ näꞌä di tokagihu̱. ¿Te xä me̱fi rꞌa yä ku pa xä za xä ntini ha yä däta mhuntsꞌi? Mꞌe̱tꞌo xä xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa dä tꞌumbä nse̱ki ha yä ꞌme̱fi. ¿Hanja xä dädi rä Zi Dada Jeoba? Xä umbäbi rä balo nuyu̱ yä ku pa hinxä ntsu dä ñäui yä patro. Pe mu̱ tꞌembäbi ge otho nse̱ki, nuyu̱ yä ku xä gu̱ rä balo pa xä ma xä ñäui mänꞌaki yä patro ꞌne rꞌabu̱ asta xä ofrese dä hyoni nꞌa rä jäꞌi toꞌo dä za dä ma dä mpe̱fi po geꞌu̱. Märꞌa yä ku xä ofresebi yä patro dä mpe̱fi mä nꞌa rä pa mäske hindrä juꞌti. Jeoba ne ge njatꞌä gä xipäbihu̱ näꞌä tupkä mä mu̱ihu̱. Rä Hesu bi ꞌñudi ge rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba hingä mäntꞌä ma dä rꞌakägihu̱ näꞌä di apäbihu̱ (Luc. 11:9). Po geꞌä mähyoni gä sigihu̱ gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho mä korasohu̱ (Luc. 18:​1-7). Ora njatꞌä di xipäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba näꞌä di ne dä rꞌakägihu̱, di utihu̱ ge xa mäjuäni di tumämu̱ihu̱ po näꞌä di apäbihu̱ ꞌne ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa ge Näꞌä ma dä dädi mä sadihu̱. w23.11 rä nxii 22, yä parr. 10, 11

Äjuä Jeoba bi prometebi Abrahán ge ha rä familia ma xä mꞌu̱i nꞌa rä jäꞌi ꞌne ge po mäde de nunä jäꞌi, ma xä njäpi gatꞌho yä dähni de rä Xiꞌmhai (Gén. 15:5; 22:18). Koꞌmu̱ Abrahán xa mi pe̱ꞌspäbi ndunthi rä jamfri ꞌne rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba, hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge hää ma xä thogi njabu̱. Pe nuꞌmu̱ Abrahán ya mi pe̱ꞌtsi 100 nje̱ya ꞌne Sara 90, tobe hixki mꞌu̱itho ninꞌa rä bätsi (Gén. 21:​1-7). Pe rä Mäkä Tꞌofo enä: «Abrahán mi kamfri ge dä zo̱ho̱ nuꞌä xki xipäbi Äjuä ꞌne bi sigi bi do̱ꞌmi. Hänge njabu̱ nuꞌä bi ndada de ndunthi yä hnini ngu nuꞌä xki xipäbi Äjuä» (Rom. 4:18). Ja ngu ya xtä pädihu̱, rä promesa rä Zi Dada Jeoba himbi faya. Abrahán bi ndada ja ngu tanto xki desia ꞌne bi mꞌu̱i nꞌa rä tꞌu̱ näꞌä bi ꞌñembäbi Isaac. ¿Por hanja Abrahán xa mi ꞌmu̱i seguro ge rä Zi Dada Jeoba hingä ma xä fayabi? Koꞌmu̱ Abrahán mi pädi xä ñho tenguꞌä rä Zi Dada Jeoba, hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ꞌne mi ꞌmu̱i kombensido ge Jeoba ma xä kumpli näꞌä xki prometebi (Rom. 4:21). Po näꞌä rä däta jamfri mi pe̱ꞌtsi Abrahán, rä Zi Dada Jeoba bi numäñho ꞌne bi hyandi Abrahán ngu nꞌa rä jäꞌi näꞌä hinte mä thai mi tu ante yä da (Sant. 2:23). w23.12 rä nxii 8, yä parr. 1, 2

Nꞌa rä bäsjäꞌi näꞌä di kumpli ko ngatꞌho yä responsabilida, hinxä ñhei toꞌo dä me̱ꞌspäbi rä komfiansa. Bäsjäꞌi, xa dä hyandi xä ñho näꞌä rä ejemplo bi zoogi rä Hesu. Rä Hesu näꞌä nzäntho bi kumpli ko yä responsabilida, bi me̱fi gatꞌho näꞌä bi mändabi rä Zi Dada Jeoba mäske rꞌabu̱ bi thogi ndunthi yä xuñha ꞌne yä sufrimiento. Rä Hesu xa mi mädi yä jäꞌi, mänꞌa nuꞌu̱ yä amigo mi de̱ni ꞌne asta bi mꞌu̱i dispuesto bi uni rä bida po geꞌu̱ (Juan 13:1). Ja ngu rä Hesu, yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi kumpli ko gatꞌho nuꞌu̱ yä responsabilida tꞌaꞌi. Mu̱ hingi pädi hanja gi ja, ogrä orgulloso ꞌne yꞌapäbi rä mfatsꞌi nꞌa rä zi ku näꞌä pe̱ꞌtsi rä esperiensia. Ogi komformä ko gi pe̱fi ho̱nse̱ nꞌa zi tu̱i (Rom. 12:11). Hyoki xä ñho ꞌne huati gatꞌho nuꞌu̱ yä ꞌme̱fi dri nkargoꞌi ꞌne nzäntho «ja ngue̱nda ge gi pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne hingä yä jäꞌi» (Col. 3:23). Koꞌmu̱ ꞌnehe grä imperfecto, rekonose ora hingä geꞌä gi pe̱fi o nuꞌmu̱ hindä za gi kumpli ko nꞌa rä responsabilida (Prov. 11:2). w23.12 rä nxii 26, rä parr. 8

Näꞌä rä pa gä nxixtehe ꞌne gä pädi ge rä Zi Dada Jeoba dende geꞌmu̱ bi hyantꞌäꞌi ngu de rä familia, zäi ge xa gä senti ndunthi rä johya. Zäi ge gä senti ja ngu bi senti rä rey David nuꞌmu̱ bi ꞌñembäbi rä Zi Dada Jeoba: «Pe̱ꞌtsi ndunthi rä johya nꞌa rä jäꞌi näꞌä gi huahni pa dä joni kongeꞌi ꞌne pa dä mꞌu̱i ha rä patio ri nguu» (Sal. 65:4). ¿Toꞌo di huahni rä Zi Dada Jeoba pa dä mꞌu̱i ha rä patio rä nguu ꞌne dä hyandi ngu de rä familia? Rä Zi Dada Jeoba di huahni nuꞌu̱ yä zi jäꞌi udi ge ne dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista Kongeꞌä (Sant. 4:8). Hänge nuꞌmu̱ gä ꞌueke ri bida pa gä umbäbi Jeoba ꞌne gä nxixtehe, dende geꞌmu̱ gä fu̱di gä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista Kongeꞌä. Rä Zi Dada Jeoba ne gi pädi ꞌne hingi duda nunä promesa ora eñꞌäꞌi: «Ma gä xoki nuꞌu̱ yä goxthi ja ha mähetsꞌi pa gä pe̱nꞌähu̱ yä jäpi pa hinte dä ꞌme̱ꞌähu̱» (Mal. 3:10; Jer. 17:8). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä di nxixtehe ja penä fu̱di yꞌo ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Ngeꞌä ma dä ja mꞌe̱di dä sigi dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä kumpli ko näꞌä bi prometebi rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe, pe̱ꞌtsi te dä sigi dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä däpäbi yä tentasio ꞌne gatꞌho nuꞌu̱ yä xuñha ma dä ñhandui (Ecl. 5:​4, 5). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä di nxixtehe, mähyoni dä de̱mbäbi rä ejemplo rä Hesu ꞌne dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä me̱fi gatꞌho näꞌä bi mända (Mat. 28:​19, 20; 1 Ped. 2:21). w24.03 rä nxii 8, yä parr. 1-3

¿Te dä za dä me̱fi nꞌa rä medinthäti mu̱ di da ngue̱nda ge di yoho ya hingi ho dä kombibi nꞌa ngu mänꞌaa? Mu̱ gi thogi njabu̱, ¿te dä za gi pe̱fi? Näꞌä rä faspi dä mäñhu̱ ri mu̱di; ora ja gi udi rä tsibi, menthi zo̱o̱. Pe mu̱ gi ne dä mfaspi, pe̱ꞌtsi te gi sigi gi yꞌu̱ꞌtsuäbi rä zaa. Njabu̱ ꞌnehe, dä hogi gi yꞌo̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di nꞌa ngu mänꞌaa pa gi ꞌuekehu̱ rä tiempo hyaxtho ꞌne gi kombibihu̱ mähye̱gi mäske ho̱nse̱ nꞌa zi rato. Pe̱fihu̱ o ñähu̱ de nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä gi hohu̱ mähye̱gi (Sant. 3:18). Mu̱ gi ꞌuekehu̱ rä tiempo mäske ho̱nse̱ nꞌa zi rato hyaxtho, rꞌamätsꞌu̱u̱ ma gi japäbihu̱ dä te mänꞌaki näꞌä rä mhäte ja entre geꞌähu̱. Ha nꞌa rä medinthäti xa mähyoni dä nja rä tꞌekꞌei. Mäske rꞌabu̱ hindi dahu̱ ngue̱nda, pa dä nzo̱o̱ rä tsibi di ja mꞌe̱di rä ndähi. Njabu̱ ꞌnehe ha nꞌa rä medinthäti; di ja mꞌe̱di rä tꞌekꞌei. Habu̱ otho rä tꞌekꞌei, näꞌä rä mhäte ja entre geꞌu̱ ma dä huetꞌi rꞌamätsꞌu̱u̱. Pe mu̱ rä däme ꞌne rä ꞌme̱hñä udi rä tꞌekꞌei nꞌa ngu mänꞌaa, geꞌä ma dä matsꞌi pa dä japi dä te näꞌä rä mhäte ja entre geꞌu̱. Mähyoni ge tanto rä ñꞌo̱ho̱ ngu rä ꞌme̱hñä, dä beni ge hingä kombasta dä mää ge ya udi rä tꞌekꞌei, sino mähyoni dä hyandi mu̱ näꞌä toꞌo xä nthätui hää di senti ge tꞌumbäbi rä tꞌekꞌei. w23.05 rä nxii 22, rä parr. 9; rä nxii 24, yä parr. 14, 15

Rä Mäkä Tꞌofo pede ge rꞌa de nuꞌu̱ yä amigo rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe bi zo̱ho̱ xa bi ntsu po ränge nuꞌu̱ yä nkontra o nuꞌu̱ yä däta xuñha bi thogi (Sal. 18:4; 55:​1, 5). Pe xi nuju̱, ¿di sufrihu̱ ngeꞌä di tꞌu̱tsagihu̱ ha rä skuela, ha rä ꞌme̱fi, di u̱tsagihu̱ mä familiahu̱, yä tsꞌu̱tꞌhui o yä gobiernu? ¿Di thogihu̱ nꞌa rä ñheni näꞌä otho rä ꞌñethi? Mu̱ hää, zäi ge xa di tsuhu̱ ꞌne di sentihu̱ ge joꞌo toꞌo dä maxkägihu̱. Pe, ¿te pe̱fi rä Zi Dada Jeoba pa rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi? Rä Zi Dada Jeoba hotkägihu̱ ꞌne di nupkä mä mfenihu̱. Nzäi gi ꞌueke rä tiempo pa gi ñäui rä Zi Dada Jeoba ꞌne yꞌo̱de te xiꞌi po mäde de rä Mäkä Tꞌofo (Sal. 77:​1, 12-14). Njabu̱, ora nse̱kitho dä zo̱ho̱ yä däta xuñha o yä dumu̱i, ma gi nextꞌihi gi hyoni rä Zi Dada Jeoba pa gi yꞌapäbi rä mfatsꞌi. Mähyoni gi xipäbi te jaꞌi gi turimu̱i, te jaꞌi gi ntsu ꞌne mähyoni gi hyopäbi dä maxꞌäꞌi ꞌne dä hotꞌäꞌi ko rä Mäkä Tꞌofo (Sal. 119:28). w24.01 yä nxii 24, 25, yä parr. 14-16

Pa gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba, mähyoni gä pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi rä ganä. Ora nꞌa rä jäꞌi ja ndunthi rä ganä, geꞌä ma dä japäbi dä me̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe o nꞌa rä ꞌme̱fi pa rä Zi Dada Jeoba. Njabu̱ ꞌnehe, entremäs dä nja mä ganähu̱, geꞌä ma dä yꞌenkägihu̱ pa gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe o nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba. Pe, ¿te dä za gi pe̱fi pa dä nja ndunthi ri ganä? Xatuäbi rä Zi Dada Jeoba pa dä maxꞌäꞌi dä nja ri ganä. Jeoba dä za dä rꞌaꞌi de rä espiritu santo o de rä tsꞌe̱di pa dä nja ri ganä gi pe̱fi näꞌä rä tꞌo̱tꞌe o näꞌä rä ꞌme̱fi di hoꞌä. Rꞌabu̱ di pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe o nꞌa rä ꞌme̱fi näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä di pädihu̱ ge geꞌä mä obligasiohu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ ante Geꞌä. Xä ñho gä o̱tehu̱ rä Zi Dada Jeoba mäske rꞌabu̱ hindi nehu̱. Pe, ¿hänge mänꞌa dä hogi mu̱ gä pe̱päbihu̱ ko ngatꞌho mä ganähu̱ ꞌne mä korasohu̱? Beni näꞌä xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba po geꞌi (Sal. 143:5). Rä apostol Pablo bi hñudi bi ntso̱ꞌmi pa bi hyandi gatꞌho näꞌä xki me̱fi rä Zi Dada Jeoba po geꞌä. Geꞌä bi japäbi dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä me̱fi nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di ho rä Zi Dada Jeoba (1 Cor. 15:​9, 10; 1 Tim. 1:​12-14). Njabu̱ ꞌnehe, entremäs gi hñudi gi ntso̱ꞌmi pa gi hyandi gatꞌho näꞌä xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba po geꞌi, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi dä nja ri ganä pa gi hyandi te mä tꞌo̱tꞌe o te mä ꞌme̱fi dä za gi ja po rä Zi Dada Jeoba (Sal. 116:12). w23.05 rä nxii 27, yä parr. 3-5

Rä Zi Dada Jeoba go geꞌä mä Dadahu̱ ꞌne xa di ho gä nsundabihu̱ rä mäkä thuhu (Sal. 119:108). ¿Signifika ge rä Zi Dada Jeoba di ho dä teꞌspäbi rä nsu ja ngu yä jäꞌi pa dä senti xä ñho ꞌne dä senti ge di bale? Hinä. Rä Zithu hingä ho̱nse̱ xä mää yä nkꞌuamba kontra rä Zi Dada Jeoba, sino ke ꞌnehe xä gu̱tsꞌi yä nkꞌuamba kontra gekhu̱. Rä Zithu xä mää ge mu̱ nꞌa rä jäꞌi dä thogi yä xuñha, näꞌä jäꞌiꞌä hingä ma dä ne dä defendebi rä thuhu rä Zi Dada Jeoba. Rä Zithu xä mää ge di o̱tehu̱ rä Zi Dada Jeoba ho̱nse̱ mu̱ di kombienegihu̱ (Job 1:​9-11; 2:4). Pe mäyaꞌmu̱ bi mꞌu̱i nꞌa rä zi jäꞌi rä thuhu Job ꞌne bi ꞌñudi ge hingä mäjuäni näꞌä xä mää rä Zithu. ¿Pe xi nuju̱ te ma gä udihu̱? Ora di nsundabihu̱ rä thuhu rä Zi Dada Jeoba, ꞌnehe di udihu̱ ge näꞌä xä mää rä Zithu, hingä mäjuäni ꞌne ge näꞌä nꞌa rä kꞌuamba. Kada nꞌa de gekhu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ rä däta nsu de gä mfaxtehu̱ pa gä defendebihu̱ rä thuhu rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä pe̱fihu̱ näꞌä di hoꞌä pa njabu̱ gä johyabihu̱ rä mfeni ꞌne rä koraso (Prov. 27:11). w24.02 yä nxii 8, 9, yä parr. 3-5

Mꞌe̱fa de yä pa rä Moisés ꞌne Josué, rä Zi Dada Jeoba bi hñutsꞌi yä nzaya pa bi umbäbi rä gia rä hnini. ꞌNe durante näꞌä rä tiempo bi mända yä rey ha Israel, rä Zi Dada Jeoba nubye̱ bi hñutsꞌi yä profeta pa dä umbäbi rä gia rä hnini. Nuꞌu̱ yä rey bi asepta näꞌä rä gia mi uni rä Zi Dada Jeoba, bi jamäsu nuꞌu̱ yä konseho mi uni yä profeta. Por ejemplo rä rey David bi asepta nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni rä profeta Natán (2 Sam. 12:​7, 13; 1 Crón. 17:​3, 4). Rä rey Jehosafat bi jamäsu näꞌä bi mää rä profeta Jahaziel ꞌne bi nupäbi yä mfeni yä jäꞌi de Judá ꞌne bi matsꞌi pa dä me̱ꞌspäbi rä jamfri ꞌne rä komfiansa nuꞌu̱ yä profeta rä Zi Dada Jeoba (2 Crón. 20:​14, 15, 20). ꞌNehe, nuꞌmu̱ bi thogi yä däta xuñha rä hnini Israel, rä rey Ezequías bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä profeta Isaías (Is. 37:​1-6). Nuꞌmu̱ yä rey de Israel mi honi ne mi de̱ni näꞌä rä gia mi uni rä Zi Dada Jeoba, rä Zi Dada Jeoba mi jäpi ꞌne mi su de yä nkontra (2 Crón. 20:​29, 30; 32:22). Hinte mä duda mi ja ge rä Zi Dada Jeoba mi usa yä profeta pa mi giabi rä hnini. w24.02 rä nxii 21, rä parr. 8

Rä Zithu ne gä ntsixhuihu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba. Mäpaya, nuju̱ mänꞌa di debe gä nsuhu̱ ke nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Éfeso. ¿Por hanja? Ngeꞌä mäpaya hingä ho̱nse̱ ja rä peligro de gä ntsixhuihu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi di nthe̱uihu̱, sino ke ꞌnehe nuꞌu̱ po̱ni ha rä telebision, ha yä pelikula o ha internet. Mäpaya yä jäꞌi hingi handi xä ntsꞌo mu̱ nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ dä mꞌe̱ngui nꞌa rä ꞌme̱hñä näꞌä hinxä nthätui. Pe nuju̱ hingä ma gä hopäbihu̱ dä hyo̱xkägihu̱ näꞌä di mbeniꞌu̱, ngeꞌä nuju̱ di pädihu̱ xä ñho te di mbeni rä Zi Dada Jeoba de nuya yä asunto (Efes. 4:​19, 20). Mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «Mäske di ho gä ze̱njua gatꞌho yä jäꞌi, ¿di o̱tꞌe ntsꞌe̱di po hingä pe̱ꞌtsi nꞌa rä ntsitsꞌi ko nuꞌu̱ märꞌa yä yꞌoskuela, ko nuꞌu̱ yä jäꞌi di mpe̱ꞌme mähye̱gi o ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi respetabi yä mhända rä Zi Dada Jeoba? ¿Di ju̱ rä balo ꞌne di defende näꞌä xtä pädi de rä Zi Dada Jeoba mäske yä jäꞌi dä ꞌñenä ge hindi udi rä tꞌekꞌei po nuꞌu̱ yä opinión o po näꞌä rä modo hanja ꞌmu̱i?». Ja ngu di handihu̱ ha 2 Timoteo 2:​20-22, ꞌnehe xa mähyoni gä jamäsuhu̱ toꞌo di ntsixu̱ ha mbo rä mhuntsꞌi. Mähyoni xa gä benihu̱ ge hingä gatꞌho ma dä maxkägihu̱ gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. w24.03 yä nxii 22, 23, yä parr. 11, 12

Ora gi ñäui rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi xatuäbi, ¿xkä imäjinä tenguꞌä? Mäske hingi tsa gä handihu̱ tenguꞌä rä Zi Dada Jeoba, rꞌabu̱ rä Mäkä Tꞌofo enä ge näꞌä ngu nꞌa rä escudo ꞌne pe̱ꞌtsi rä tsꞌe̱di ngu rä Hyadi ꞌne rä tsibi (Sal. 84:11; Heb. 12:29). Nꞌa rä pa rä profeta Ezequiel bi hyandi ge rä Zi Dada Jeoba mi ngu nꞌa rä do xa mähotho näꞌä fädi ngu rä zafiro, mi ngu nꞌa rä bo̱jä näꞌä xa mi hue̱xki ꞌne xa mi tsꞌu̱ngänza ngu nꞌa rä jähni (Ezeq. 1:​26-28). Koꞌmu̱ hindi handihu̱ rä Zi Dada Jeoba, rꞌabu̱ dä za dä jakägihu̱ xä ñhei gä kamfrihu̱ ge näꞌä di mäkägihu̱. O mu̱ xtä sufrihu̱ dende ndi bätsihu̱, zäi ge geꞌä jakägihu̱ gä mbenihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba nunka dä za dä mäkägihu̱. Pe rä Zi Dada Jeoba handi gatꞌho näꞌä xtä thogihu̱ ꞌne di ntiende te di sentihu̱. Po geꞌä rä Zi Dada Jeoba xä rꞌakägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo pa dä maxkägihu̱ gä handihu̱ ge näꞌä xa mäjuäni di mäkägihu̱. Rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe tꞌembäbi rä mhäte (1 Juan 4:​8, TNM). Nunä noya xa rä ntso̱hui ngeꞌä di nheki rä mhäte ha gatꞌho näꞌä pe̱fi. Näꞌä rä mhäte pe̱skägihu̱ xa rä dängi, xa tse̱di ꞌne di ntu̱ngi asta ko nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi ne te dä bädi de Geꞌä (Mat. 5:​44, 45). w24.01 rä nxii 26, yä parr. 1-3

Rä Zi Dada Jeoba bi hñutsꞌi Moisés pa go geꞌä dä gu̱tꞌi rä ꞌñuu ꞌne dä gu̱ki yä israelita de rä dähni Egipto. ꞌNe bi umbäbi nꞌa rä seña pa xä bädi ge go geꞌä mi umbäbi rä gia. De gä pa mi japäbi dä bo̱ho̱ nꞌa rä gui näꞌä mi pa ndelante de geꞌu̱, ꞌne de gä xui mi japäbi dä bo̱ho̱ nꞌa rä tsibi näꞌä mi pa ndelante de geꞌu̱ pa mi yotpäbi rä ꞌñuu (Éx. 13:21). Moisés go geꞌä bi gu̱ꞌtuäbi rä ꞌñuu yä israelita pa bi de̱ni näꞌä rä gui ꞌne näꞌä rä tsibi asta xa bi tso̱ni ha rä mar Rojo. Pe nꞌa rä pa, ora yä israelita bi hyandi ge ya mi otho rä ꞌñuu ꞌne yä egipcio ya mi ꞌme̱fa, yä israelita xa bi ntsu ꞌne bi hñuyämu̱i ge ja ma xä thoni gatꞌho. Pe rä Zi Dada Jeoba hixki kiboka nuꞌmu̱ bi huahni Moisés ngu rä representante ꞌne bi ja nꞌa rä milagro pa bi ñäni de yä yꞌe̱ yä egipcio (Éx. 14:​2, 26-28). Durante 40 nje̱ya, Moisés himbi hye̱gi de bi de̱ni näꞌä rä gui xki umbäbi rä Zi Dada Jeoba pa bi matsꞌi yä israelita bi rꞌani ha nuꞌu̱ yä yꞌotꞌä hai (Éx. 33:​7, 9, 10). Dende nunä gui rä Zi Dada Jeoba mi zofo Moisés ꞌne mi xipäbi näꞌä mi debe dä me̱fi yä israelita. Mꞌe̱fa Moisés mi umbäbi ntꞌo̱de gatꞌho yä israelita näꞌä xki mängä rä Zi Dada Jeoba. Ko näꞌä rä gui, yä israelita mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä dängä prueba näꞌä mi udi ge rä Zi Dada Jeoba mi usa Moisés pa mi giabi. w24.02 rä nxii 21, yä parr. 4, 5