¿Por hanja di debe gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä ntsu Jeoba?

1, 2. Ja ngu mää Salmo 25:14, ¿te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä amista ko Jeoba?

¿TE MÄ hogä mꞌu̱i gi ne dä me̱ꞌtsi nꞌa rä jäꞌi näꞌä gi ne gi yꞌo̱tꞌe ri amigo? Zäi gi honi nꞌa rä amigo näꞌä dä za gi mädiui ꞌne gi mfatsꞌihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. Pe zäi ge nunka xkä mbeni ge rä ntsu ꞌnehe debe dä nja ha nꞌa rä hogä amista. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ha rä Mäkä Tꞌofo mää ge toꞌo ne dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä amista ko rä Zi Dada Jeoba, di debe dä me̱ꞌspäbi rä ntsu (hñeti Salmo 25:14).

² Hindi mporta ya hängu o̱tꞌe de di pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, gatꞌho di debe gä sigihu̱ gä pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu. ¿Pe te ri bo̱ni gä pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu Jeoba? ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu? ¿Te mä ntsu bi ꞌñudi Abdías, Jehoiadá ꞌne rä rey Jehoás? ¿Te dä za gä pädihu̱?

¿TE RI BO̱NI GÄ PE̱ꞌSPÄBIHU̱ NꞌA RÄ HOGÄ NTSU ÄJUÄ?

3. ¿Hanja sugägihu̱ rä ntsu?

³ Rꞌabu̱ di tsuhu̱ te gä thogihu̱ ꞌne geꞌä faxkägihu̱ pa gä xokä mä dahu̱ ꞌne gä ꞌuegehu̱ de yä peligro. Por ejemplo, mu̱ di tsuhu̱ gä tagihu̱, geꞌä faxkägihu̱ pa gä handihu̱ habu̱ di netꞌihu̱ ꞌne di ꞌuegehu̱ de habu̱ ja yä mayꞌe o de habu̱ dä za gä taxtꞌihu̱. Rä ntsu de gä u̱nihu̱ mä ndoyꞌohu̱ faxkägihu̱ pa gä ꞌuegehu̱ de habu̱ ja yä peligro. ꞌNehe, mu̱ di tsuhu̱ gä ꞌme̱dihu̱ nꞌa rä hogä amista, faxkägihu̱ pa gä suhu̱ näꞌä di mäñhu̱ ꞌne näꞌä di pe̱fihu̱ pa hinto gä u̱nihu̱.

4. ¿Te ne rä Zithu gä sentihu̱ po rä Zi Dada Jeoba?

⁴ Pe rä Zithu ne dä hyandi gä sentihu̱ rä mbidi po rä Zi Dada Jeoba. Rä Zithu bi usa Elifaz pa bi mängä yä nkꞌuamba de rä Zi Dada Jeoba. Elifaz bi ꞌñembäbi Job ge Jeoba di benga, di kastigagihu̱ ꞌne ge mäntꞌä di nkue̱. ꞌNehe Elifaz bi mää ge hindi mporta te mä hogä tꞌo̱tꞌe gä pe̱fihu̱, Jeoba nunka ma dä johya kongekhu̱ (Job 4:18, 19). Rä Zithu ne dä hyandi gä sentihu̱ rä mbidi po rä Zi Dada Jeoba pa njabu̱ gä ꞌuegehu̱ de Geꞌä. Pa hingä tagihu̱ ha nunä rä trampa, di debe gä potꞌihu̱ nꞌa rä hogä ntsu po Äjuä.

5. ¿Te ri bo̱ni gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä ntsu Äjuä?

⁵ Nꞌa rä jäꞌi näꞌä xa mäjuäni di mädi rä Zi Dada Jeoba, pe̱ꞌspäbi ndunthi rä tꞌekꞌei ꞌne nꞌa rä hogä ntsu. ꞌNehe u̱tsa nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe pädi ge di u̱tsa Jeoba. Gehnä rä klase «rä ntsu» bi ꞌñudi rä Hesu mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai (Heb. 5:7, TNM). Rä Hesu bi hyandi rä Zi Dada Jeoba ngu rä amigo ꞌne nunka bi senti rä mbidi po Geꞌä (Is. 11:2, 3). Al contrario, rä Hesu xa mi mädi ꞌne mi o̱te rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho rä koraso (Juan 14:21, 31). Ja ngu rä Hesu, nuju̱ ꞌnehe di pe̱ꞌspäbihu̱ rä tꞌekꞌei rä Zi Dada Jeoba ꞌne asta zo̱ mä dahu̱ ora di handihu̱ hängu rä mhäte, rä mfädi, rä justisia ꞌne rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi. ꞌNehe di pädihu̱ hängu di mäkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne di afektabi näꞌä di pe̱fihu̱. Mu̱ di pe̱fihu̱ näꞌä di ho, Näꞌä xa di johya. Pe mu̱ di pe̱fihu̱ näꞌä xä ntsꞌo, di u̱mbäbihu̱ rä koraso (Sal. 78:41; Prov. 27:11).

¿TE MA DÄ MAXKÄGIHU̱ PA GÄ PE̱ꞌSPÄBIHU̱ NꞌA RÄ HOGÄ NTSU JEOBA?

6. ¿Te ma dä maxkägihu̱ gä potꞌihu̱ nꞌa rä hogä ntsu po Äjuä? (Salmo 34:11).

⁶ Gatꞌho di debe gä potꞌihu̱ nꞌa rä hogä ntsu po rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä hixtä mꞌu̱ihu̱ kongehnä (hñeti Salmo 34:11). Pa geꞌä mähyoni gä hudihu̱ ꞌne gä handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba. Entremäs gä handihu̱ gatꞌho näꞌä xä hyoki, mänꞌa ma gä dahu̱ ngue̱nda hängu rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi. ꞌNehe ma gä handihu̱ hängu di mäkägihu̱, ꞌne geꞌä ma dä jakägihu̱ gä pe̱ꞌspäbihu̱ ndunthi rä tꞌekꞌei ꞌne rä mhäte (Rom. 1:20). Nꞌa rä nju rä thuhu Adrienne bi mää: «Ora di handi gatꞌho näꞌä xä hyoki rä Zi Dada Jeoba, di handi hängu rä mfädi pe̱ꞌtsi. Geꞌä faxkägi gä da ngue̱nda ge Näꞌä mänꞌa pädi ke nuga. Ora di handi njabu̱, di ense̱: “Nunka di ne gä pe̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä ma dä ꞌuegägi de rä Zi Dada Jeoba”». Xi nuꞌi, ¿dä za gi ꞌueke ri tiempo nunä semänä pa gi hñudi gi ntso̱ꞌmi ꞌne gi hyandi te utꞌäꞌi de rä Zi Dada Jeoba nꞌa de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe xä hyoki? Mu̱ gi jabu̱, gi nuhmä ge mänꞌa ma gi senti rä tꞌekꞌei ꞌne rä mhäte po Geꞌä (Sal. 111:2, 3).

7. ¿Hanja faxkägihu̱ rä sadi?

⁷ Mu̱ nzäntho gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ꞌnehe ma dä maxkägihu̱ gä potꞌihu̱ nꞌa rä hogä ntsu po Geꞌä. Entremäs gä xatuäbihu̱ ꞌne gä mplatikahu̱ Kongeꞌä, mänꞌa mä gä handihu̱ ngu nꞌa mä amigohu̱. Kada di apäbihu̱ rä mfatsꞌi pa gä ze̱tihu̱ nꞌa rä xuñha, jakägihu̱ gä benihu̱ hängu rä tsꞌe̱di pe̱ꞌtsi. ꞌNehe, ora di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne di umfu̱ njamädi ngeꞌä bä pe̱hni rä Tꞌu̱ pa bi du po gekhu̱, jakägihu̱ gä benihu̱ hängu di mäkägihu̱. Ora di bäntebihu̱ dä gu̱nkägihu̱ pa gä ñhanduihu̱ nꞌa rä xuñha, di handihu̱ hängu rä mfädi pe̱ꞌtsi. Hää, kada di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba mänꞌa di te näꞌä rä tꞌekꞌei ꞌne rä mhäte di sentihu̱ po Geꞌä. Nunä tꞌekꞌei ꞌne nunä mhäte, geꞌä faxkägihu̱ gä u̱tsahu̱ ꞌne gä ꞌuegehu̱ de nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe dä za dä tsꞌoni näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ Kongeꞌä.

8. ¿Te di debe gä pe̱fihu̱ pa gä tedehu̱ näꞌä rä hogä ntsu di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

⁸ Pa gä tedehu̱ näꞌä rä hogä ntsu di pe̱ꞌspäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba di debe gä nxadihu̱ rä Biblia. Ora di nxadihu̱ rä Biblia, di debe gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä handihu̱ te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi me̱fi näꞌä xä ñho ꞌne de nuꞌu̱ yä jäꞌi bi me̱fi näꞌä xä ntsꞌo. Mꞌe̱tꞌo ma gä handihu̱ te bi me̱fi yoho yä hogä ꞌme̱go Jeoba: Abdías (näꞌä toꞌo mrä encargado de rä ngu rä rey Acab) ꞌne Jehoiadá (näꞌä mrä ndä gä majhä). ꞌNepu̱ ma gä handihu̱ te bi me̱fi rä rey Jehoás (de Judá). Nunä rey bi mu̱di bi me̱fi näꞌä xä ñho. Pe̱ mꞌe̱fa bi me̱fi näꞌä xä ntsꞌo ꞌne bi ꞌuege de rä Zi Dada Jeoba.

MA GÄ MBALIENTEHU̱ NGU ABDÍAS

9. ¿Hanja bi matsꞌi Abdías näꞌä rä hogä ntsu mi pe̱ꞌspäbi Äjuä? (1 Reyes 18:3, 12).

⁹ Rä Mäkä Tꞌofo di presentagihu̱ Abdíasb njaua: «Abdías xa mi pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Jeoba» (hñeti 1 Reyes 18:3, 12). Koꞌmu̱ Abdías mi pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Jeoba, geꞌä bi matsꞌi pa bi ñꞌonrado. Hänge rä rey Acab bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa Abdías ꞌne bi nkargobi rä nguu (hyandi te mää Nehemías 7:2). ꞌNehe, näꞌä rä hogä ntsu mi pe̱ꞌspäbi Jeoba, bi matsꞌi Abdías pa himbi zu nuꞌu̱ yä nkontra Äjuä. Abdías xa mi japäbi mꞌe̱di dä mbaliente ngeꞌä bi mꞌu̱i durante näꞌä rä tiempo bi mända rä rey Acab. Rä Biblia enä ge rä rey Acab «mänꞌa xa bi porta xä ntsꞌo ante yä da Jeoba, ke gatꞌho nuꞌu̱ märꞌa yä rey xki mꞌu̱i änte de geꞌä» (1 Rey. 16:30). ꞌNehe, Acab xki nthätui Jezabel. Nuni tsꞌomꞌu̱i gä ꞌme̱hñä mi adora Baal. Jezabel xa mi u̱tsa rä Zi Dada Jeoba ꞌne asta bi hyopäbi rꞌa yä profeta (1 Rey. 18:4). Hää, Abdías bi xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba ha nꞌa rä tiempo habu̱ xa mi ja ndunthi yä peligro.

10. ¿Hanja bi ꞌñudi Abdías ge himi tsu ꞌne ge mrä baliente?

¹⁰ ¿Hanja bi ꞌñudi Abdías ge himi tsu ꞌne ge mrä baliente? Nuꞌmu̱ Jezabel bi mu̱di bi hyoni yä profeta Jeoba pa xä hyo, Abdías bi ꞌñägi ha yä kueba 100 de geꞌu̱. Bi hyoki yoho yä grupo de gä 50 ꞌne mi häꞌspäbi te dä zi (1 Rey. 18:13, 14). Mu̱ Jezabel xä bädi näꞌä xki me̱fi Abdías, ꞌmestho xä hyo. Zäi ge Abdías rꞌabu̱ mi tsu dä tho. Pe näꞌä rä mhäte mi senti po rä Zi Dada Jeoba ꞌne po nuꞌu̱ yä profeta, mänꞌa mrä dängi ke näꞌä rä mhäte mi senti po rä bida.

11. ¿Hanja xä ꞌñudi ge de̱mbäbi rä ejemplo Abdías ndunthi yä testigo rä Jeoba de mäpaya? (Hyandi ꞌnehe rä foto).

¹¹ Mäpaya ha rꞌa yä luga de rä Xiꞌmhai, yä gobiernu xä proibibi yä testigo rä Jeoba dä predika ꞌne dä muntsꞌi. Yä ku de nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱ pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei yä autorida ja ngu bi ja Abdías. Pe nuyu̱ yä ku udi ge mänꞌa di mädi rä Zi Dada Jeoba (Mat. 22:21). Yä testigo rä Jeoba de nuꞌu̱ yä lugaꞌu̱, udi ge mänꞌa o̱te Äjuä ke yä mhända yä mexiꞌmhai (Hech. 5:29). Hänge mäske de gä ntꞌägi, nuꞌu̱ sigi di predika ꞌne di muntsꞌi (Mat. 10:16, 28). ꞌNehe di asegura ge gatꞌho yä ku de rä mhuntsꞌi hindä mꞌe̱päbi näꞌä honi pa dä sigi dä su näꞌä rä hogä ntsitsꞌi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba. Ma gä handihu̱ rä ejemplo Henri. Nuni rä ku ꞌmu̱i ha nꞌa rä luga de África habu̱ yä autorida bi proibibi yä testigo rä Jeoba dä predika ꞌne dä muntsꞌi. Po näꞌä tiempoꞌä, Henri bi hñäꞌspäbi yä ku nuꞌu̱ yä he̱ꞌmi rꞌakägihu̱ rä hnini Jeoba. Näꞌä bi yꞌofo: «Nuga xa di ntsa gä ñä. Pe näꞌä rä mhäte ꞌne rä tꞌekꞌei di senti po rä Zi Dada Jeoba, geꞌä bi maxkägi pa dä täpäbi rä ntsu». Ja ngu Henri, mu̱ gi mädi ꞌne gi pe̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa gi täpäbi rä ntsu.

MA GÄ DE̱MBÄBIHU̱ RÄ EJEMPLO JEHOIADÁ

12. ¿Hanja bi ꞌñudi Jehoiadá ꞌne rä ꞌme̱hñä ge mi ꞌmu̱i de rä lado Jeoba?

¹² Jehoiadá mi pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu rä Zi Dada Jeoba, ꞌne geꞌä bi matsꞌi pa himbi fayabi. Jehoiadá bi yo̱ꞌte nuꞌu̱ yä altar xki thokuäbi yä hyate zidada ꞌne bi matsꞌi märꞌa yä jäꞌi pa go bi xo̱kämbeni rä Zi Dada Jeoba. Nuꞌmu̱ Atalía —näꞌä rä tꞌixu Jezabel— go bi hñudi de gä reina ha Judá, Jehoiadá bi ꞌñudi ge mi pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Jeoba ꞌne ge mi ꞌmu̱i de rä lado. Atalía xa mrä tsꞌomꞌu̱i ꞌne yä jäꞌi xa mi tsu. Nunä tsꞌomꞌu̱i gä ꞌme̱hñä xa mi kꞌatꞌi dä nreinä pa dä mända rä hnini, hänge bi hyo gatꞌho nuꞌu̱ mi pe̱ꞌtsi rä derecho de dä hñudi de gä rey. ¡Asta yä ꞌme̱to bi hyo ꞌnehe! (2 Crón. 22:10, 11). Pe Jehosabeat —näꞌä rä ꞌme̱hñä Jehoiadá— bi ꞌñägi nꞌa de nuꞌu̱ yä zi bätsi pa himbi tho. Nunä bätsi mrä thuhu Jehoás. Jehosabeat ko rä däme, bi ꞌñägi Jehoás ꞌne bi su. Njabu̱ Atalía himbi logra bi huati rä familia David, habu̱ bä ehe märꞌa yä rey pa bi mända ha rä hnini Jeoba. Jehoiadá bi mꞌu̱i de rä lado rä Zi Dada Jeoba ꞌne himbi su Atalía mäske näꞌä xa mrä tsꞌomꞌu̱i (Prov. 29:25).

13. ¿Hanja bi ꞌñudi mänꞌaki Jehoiadá ge mi ꞌmu̱i de rä lado rä Zi Dada Jeoba?

¹³ Nuꞌmu̱ Jehoás mi pe̱ꞌtsi 7 nje̱ya, Jehoiadá bi ꞌñudi mänꞌaki ge mi ꞌmu̱i de rä lado rä Zi Dada Jeoba. Bi ja nꞌa rä kohi ko nuꞌu̱ yä jefe de gä soldado pa bi hñutsꞌi Jehoás de gä rey. Jehoás xki ꞌñehe de rä familia David ꞌne mi pe̱ꞌtsi nderecho dä nrey. ¿Te gi kamfri ge ma xä thogi Jehoiadá mu̱ hinxä logra näꞌä mi mbeni? ¡Zäi ge xä tho! Pe ko rä jäpi Jeoba ꞌne rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä ndä gä soldado, yä levita ꞌne yä ñäxu de yä familia, Jehoiadá bi logra bi hñutsꞌi Jehoás de gä rey ꞌne bi mända dä tho Atalía (2 Crón. 23:1-5, 11, 12, 15; 24:1). ꞌNepu̱ Jehoiadá «bi ja nꞌa rä kohi entre Jeoba, rä rey ꞌne rä hnini, ꞌne gatꞌho bi promete dä sigi dä mꞌu̱i ngu rä hnini Jeoba» (2 Rey. 11:17). Jehoiadá «ꞌnehe bi hñutsꞌi toꞌo dä su nuꞌu̱ yä goxthi de rä ngu Jeoba, pa himbi thopäbi bi yu̱tꞌi nuꞌu̱ yä jäꞌi himi ꞌmu̱i xä ntꞌaxi» (2 Crón. 23:19).

14. ¿Te bi me̱fi rä Zi Dada Jeoba pa bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu Jehoiadá?

¹⁴ Rä Zi Dada Jeoba ya xki ꞌñenä: «Ma gä eꞌspäbi yä nsu nuꞌu̱ toꞌo eskägi mä nsu». Geꞌä bi me̱fi Jeoba ko Jehoiadá (1 Sam. 2:30). Por ejemplo, Jeoba bi nkargo dä tꞌofo ha rä Biblia nuꞌu̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe bi me̱fi Jehoiadá, ꞌne njabu̱ dä za gä de̱mbäbihu̱ rä ejemplo (Rom. 15:4). Nuꞌmu̱ Jehoiadá bi du, Jeoba bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu. Rä Biblia enä ge Jehoiadá «bi tꞌagi ha rä Hnini David, habu̱ mi tꞌagi yä rey, ngeꞌä Jehoiadá xki me̱fi ndunthi yä hogä tꞌo̱tꞌe ha Israel; xki me̱fi yä hogä tꞌo̱tꞌe po Äjuä ꞌne po rä nguu» (2 Crón. 24:15, 16).

15. ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi thogi ha rä bida Jehoiadá? (Hyandi ꞌnehe yä foto).

¹⁵ Näꞌä bi thogi ha rä bida Jehoiadá utkägihu̱ hanja di debe gä potꞌihu̱ nꞌa rä hogä ntsu po rä Zi Dada Jeoba. Yä anciano de̱mbäbi rä ejemplo Jehoiadá ora o̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä su ꞌne dä ñäni de yä peligro rä mhuntsꞌi (Hech. 20:28). Ja ngu Jeoba bi usa Jehoiadá pa bi kumpli rä bolunta, nuꞌu̱ yä ku ya yä zi däta jäꞌi mähyoni dä beni ge mu̱ dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba ko ngatꞌho yä koraso, Jeoba hingä ma dä fayabi ꞌne ma dä sigi dä usa pa dä kumpli rä bolunta. Ja ngu bi trata rä Zi Dada Jeoba Jehoiadá, yä bäsjäꞌi dä za dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä trata ko rä mhäte ꞌne rä tꞌekꞌei nuꞌu̱ yä ku ya yä zi däta jäꞌi. Mänꞌa nuꞌu̱ yä zi ku xä dege yä tsꞌe̱di ꞌne yä bida ha rä ꞌme̱fi rä Zi Dada Jeoba (Prov. 16:31). ¿Pe te dä za gä pädihu̱ gatꞌho de nuꞌu̱ yä ndä gä soldado, yä levita ꞌne yä ñäxu de yä familia? Ge di debe gä o̱tehu̱ ꞌne gä apoyahu̱ nuꞌu̱ yä mayꞌo de rä mhuntsꞌi (Heb. 13:17).

HINDI DEBE GÄ NJAHU̱ NGU JEHOÁS

16. ¿Hanja bi ꞌñudi Jehoás ge himi tse̱di näꞌä rä amista mi pe̱ꞌtsi ko rä Zi Dada Jeoba?

¹⁶ Rä rey Jehoás bi benefisia ndunthi de näꞌä rä amista mi pe̱ꞌtsi ko Jehoiadá (2 Rey. 12:2). Mientra mi te Jehoiadá, rä rey Jehoás mi ne dä me̱fi näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba. Pe mi du Jehoiadá, rä rey Jehoás bi mu̱di ntsixkui nuꞌu̱ yä jäꞌi xki ꞌuege de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba. Hänge Jehoás bi ꞌuege de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba ꞌne bi ndäne nuꞌu̱ yä hyate zidada xki thoki (2 Crón. 24:4, 17, 18). Rä Zi Dada Jeoba xa bi u̱ rä koraso ko näꞌä mi pe̱fi rä rey Jehoás ꞌne rä hnini. Hänge Jeoba bi sigi bi me̱mpäbi yä profeta pa xä matsꞌi xä mengi mänꞌaki Kongeꞌä, pe nuꞌu̱ hinte mi ne dä yꞌo̱de. Jeoba ꞌnehe bi me̱hni Zacarías pa bi zofohmä Jehoás ꞌne rä hnini (rä profeta Zacarías mrä tꞌu̱ Jehoiadá ꞌne mi mprimu ko Jehoás). Pe en lugar de xä yꞌo̱de, Jehoás bi mända dä tho Zacarías. Mäske rä dada ꞌne rä nänä Zacarías bi riesga yä bida pa bi ñämbäbi rä te Jehoás, nuni hinte mä jamädi bi ꞌñudi (2 Crón. 22:11; 24:19-22).

17. ¿Te mä tꞌo̱tꞌe bi xofo Jehoás ko näꞌä bi me̱fi?

¹⁷ Koꞌmu̱ Jehoás ya himi pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu Äjuä, bi xofo yä däta u̱gi. Rä Zi Dada Jeoba ya xki ꞌñenä: «Nuꞌu̱ toꞌo dä u̱tsagi, ma gä u̱tsa ꞌnehe» (1 Sam. 2:30). ꞌNe geꞌä bi thogi. Nꞌa rä pa, mäske yä soldado Jehoás xa mi ndunthi, himbi logra bi däpäbi yä me Siria mäske nuyu̱ himi ndunthi yä soldado. Näꞌä rä paꞌä, Jehoás ꞌnehe bi ñꞌerido. Ora nuꞌu̱ yä nkontra bi ma, nuꞌu̱ yä ꞌme̱go Jehoás bi aprobecha pa bi hyo. Njabu̱ bi benga rä du Zacarías. ꞌNe koꞌmu̱ Jehoás xa mrä tsꞌomꞌu̱i, yä jäꞌi bi desidi hindä yꞌagi habu̱ xki tꞌagi nuꞌu̱ märꞌa yä rey (2 Crón. 24:23-25; hyandi rä nota de estudio «hijo de Baraquías» ha Mateo 23:35, TNM).

18. Ja ngu mää Jeremías 17:7, 8, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa hingä njahu̱ ngu Jehoás?

¹⁸ ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi ꞌne bi thogi Jehoás? Jehoás mi ngu nꞌa rä arbol näꞌä himi tse̱di yä yꞌu̱u̱ ꞌne mi japäbi mꞌe̱di toꞌo dä do̱ꞌtse pa hindä dagi. Mientra mi te Jehoiadá, go mi ju̱ꞌtuäbi rä ꞌñuu Jehoás pa dä me̱fi näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba. Pe mi du Jehoiadá, ndunthi bi mu̱di bi ꞌuege de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, ꞌne Jehoás bi dagi ꞌnehe ꞌñenä nꞌa rä arbol näꞌä bi yꞌentꞌi rä ndähi ngeꞌä himi thätꞌi xä ñho yä yꞌu̱u̱. Näꞌä bi thogi Jehoás utkägihu̱ ge mäske mä familiahu̱ o mä amigohu̱ pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, po mä kuentahu̱ pe̱ꞌtsi te gä potꞌihu̱ rä mhäte, rä tꞌekꞌei ꞌne nꞌa rä hogä ntsu po rä Zi Dada Jeoba. Pa geꞌä mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä ntso̱ꞌmihu̱ (hñeti Jeremías 17:7, 8; Col. 2:6, 7).

19. ¿Te adi rä Zi Dada Jeoba de gekhu̱?

¹⁹ Jeoba hingi adi näꞌä hindä za gä pe̱fihu̱. Näꞌä adi de gekhu̱ di tinihu̱ ha Eclesiastés 12:13 habu̱ enä: «Pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu näꞌä rä Zi Dada mäjuäni ꞌne pe̱päbi yä mhända, ngeꞌä gehnä ri ꞌñepi dä me̱fi gatꞌho yä mexiꞌmhai». Mu̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu rä Zi Dada Jeoba, ma dä za gä ze̱tihu̱ ꞌne gä ñhanduihu̱ gatꞌho näꞌä dä ꞌñekägihu̱ ja ngu bi ja Abdías ꞌne Jehoiadá. Dä thogiꞌä dä thogi hinto ma dä za dä tsꞌoni näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba.