Mû tapande ti Jéhovah, Nzapa ti e “so ayeke na ngia”
1 Jéhovah aye biani ti tene azo aduti na ngia. Tënë ti lo Bible asara si e ku na ngia gbâ ti apendere ye so lo leke ndali ti azo (Es. 65:21-25). A yeke nzoni amba ti e ahinga so e yeke na ngia ti fa na ala “Tene-nzoni ti gloire ti Nzapa [so ayeke na ngia, NW ]”. (1 Tim. 1:11). A yeke nzoni ti tene lege so e yeke fa na tënë ti Royaume afa na gigi so e ndoye tâ tënë nga e yeke bi bê ti e biani na azo so e yeke sara tënë na ala.—aRom. 1:14-16.
2 Ti tâ tënë ni, na ambeni ngoi a lingbi ti duti ngangu na e ti bata ngia ti e. Na yâ ti ambeni territoire, azo mingi aye ti mä tënë ti e pëpe. Ambeni ngoi ayeke dä so e lingbi ti tingbi na akpale na yâ ti fini ti e. Ti tene e ngbâ ti fa tënë na ngia, a yeke nzoni e gbu li ti e ti bâ tongana nyen azo ti yâ ti territoire ti e ayeke tâ na bezoin ti mä nzo tënë ti Royaume so e yeke fa nga ti gbu nda ni (aRom. 10:13, 14, 17). Ti gbu li na ndo ti ye so ayeke mû maboko na e ti ngbâ ti fa na ngia ye so Jéhovah aleke na nzobe ti sö azo.
3 Luti gi na ndo ti anzoni tënë: A yeke nzoni nga ti bi bê na ndo ti aye so e yeke tene. Atâa so e lingbi ti to nda ti fango tënë ti e na gbotongo lê na ndo mbeni kpale so azo kue ayeke sara tënë ni, a yeke nzoni e luti mingi pëpe na ndo ti tënë ni so si azo anze. A tokua e ti fa na azo “tene-nzoni ti nzoye”. (Es. 52:7; aRom. 10:15). “Tene-nzoni” wala nzo tënë so aluti na ndo azendo so Nzapa amû ti sara si azo awara mbeni nzoni gigi ti kekereke (2 Pi. 3:13). Dabe ti mo na ye so, na sara kusala na aversê ti Bible ti “sara si bê ti zo so afâ awe aga nzoni”. (Es. 61:1, 2). Ye so ayeke mû maboko na e oko oko ti ngbâ ti bata nzoni bibe na ti fa tënë na ngia.
4 Azo ayeke bâ ande biani ngia ti e na ngoi so e yeke fa tënë na ala. Tongaso, zia e mû tapande ti Jéhovah, Nzapa ti e “so ayeke na ngia” na ngoi so e yeke fa nzo tënë ti Royaume na azo ti yâ ti territoire ti e.