Tongana Nyen Mo Lingbi ti Zia Nginza na Ndo so Alingbi?
Ndoye ti nginza na nzala ti wara akungba ayeke fini ye pepe; na Bible aduti nga kpö na ndo tene ni pepe, mo ba mo tene ala yeke ambeni ye so aba gigi ade ti ninga pepe. Ala ba gigi a ninga mingi awe. Na yâ ti Ndia, Nzapa amu wango-tene na azo ti Israël: “A lingbi bê asala mo pepe tene ti da ti zo so ayeke ndulu na mo; . . . wala mbeni ye oko pepe ti zo so ayeke ndulu na mo.”—Exode 20:17.
NA NGOI ti Jésus, ndoye ti nginza na ti akungba ayeke dä biani. Ba tondo na ndo lisoro na popo ti Jésus na mbeni maseka koli so “ayeke na mosoro mingi.” ‘Jésus atene na lo, Mo manke gi ye oko; mo kä ye ti mo kue, na mo kangbi nginza ni na awanzinga, na fade mo yeke na mosoro na yayu. Na mo ga mo tambela na peko ti Mbi. Me tongana mokonzi ni amä tene so, vundu agbu lo ngangu, teti lo yeke na mosoro mingi.’—Luc 18:18-23.
Nzoni Bango Ndo na Mbage ti Nginza
Ye oko, a yeke duti ande na lege ni pepe ti tene so Bible ake nginza mveni wala ambeni kota ye so a lingbi ti sala na ni. Bible afa so nginza abata zo nzoni na gbele nzinga nga na akpale so nzinga aga na ni, na mungo lege na azo ti wara aye so atia ala. Gbia Salomon asû na mbeti: “Ndara ayeke ye ti bata zo legeoko tongana nginza ayeke ye ti bata zo.” Nga: “Azo abi pumba ti sala ngia, na vin amu ngia na zo; na nginza alingbi teti ye kue.”—Zo-ti-fa-tene 7:12; 10:19.
Nzapa ayeda na nzoni salango kusala na nginza. Na tapande, Jésus atene: “I gi andeko ti i mveni na lege ti mosoro ti kirikiri.” (Luc 16:9) Ye so aye ti tene nga ti mu ye teti guengo na li ni ti tâ vorongo ti Nzapa, teti e ye biani ti tene Nzapa aga Kamarade ti e. Salomon mveni, na mungo tapande ti babâ ti lo, David, amu gbâ ti nginza nga aye ti ngele ngangu teti lekengo temple ti Jéhovah. Mbeni komandema nde ti aChrétien ayeke ti mu maboko na lege ti mitele na azo so ye atia ala. Bazengele Paul atene: “I mu na zo ti be-vulu ye so amanke ala.” Lo kiri lo tene: “I bata agene nzoni.” (aRomain 12:13) Ye so fani mingi ahunda ti futa nginza. Ye oko, ti ndoye ti nginza ayeke tongana nyen?
‘Kota Nzala ti Argent’
Paul asala tene mingi na ndo “ndoye ti nginza,” wala mbilimbili ‘kota nzala ti argent,’ na ngoi so lo yeke sû la ni mbeti na fon lo Timothée, mbeni Chrétien so ade pendere. A lingbi ti wara gbotongo mê ti Paul na 1 Timothée 6:6-19. Lo sala tene ti “ndoye ti nginza” tongana mbeni kota mbage ti aye ti mitele. E yeke sala nzoni ti manda mbilimbili atene ti Paul so lo sû na gbe ti yingo, ndali ti so bungbi ti azo laso agboto lê mingi na ndo nginza. Mara ti gingo nda ti ye tongaso ayeke biani nzoni teti a fa tongana nyen ti “gbu fini so ayeke tâ fini biani.”
Paul amu gbotongo mê so: “Ndoye ti nginza ayeke gunda ti asioye nde nde kue, nga na gingo ti wara ndoye so, ambeni zo ahon yongoro na mabe na akpo tele ti ala mveni kue na pasi mingi.” (1 Timothée 6:10, NW) Versê so, legeoko na atanga ni kue, atene pepe so nginza lo mveni ayeke sioni. Bazengele Paul atene nga pepe so nginza ayeke kota ye so ayeke na gunda ti “asioye” wala so nginza ayeke lingu ti akpale kue. Nde na so, ndoye ti nginza alingbi ti duti na gunda ti “asioye nde nde kue,” atä so lo yeke gi oko ye so ayeke na gunda ni pepe.
Hange na Salango Bê
So Mbeti ti Nzapa ake pepe nginza mveni aye pepe ti tene a lingbi a ba gbotongo mê ti Paul so tongana senge tene. A-Chrétien so ato nda ti ndoye nginza alingbi ti tï na yâ kpale nde nde kue, so ti sioni ahon na popo ni a yeke ti glisango mabe. Tene so Paul atene na aChrétien ti Colosses akiri amu ngangu na tâ tene so: “Tongaso i sala si amembre ti tele ti i so ayeke na sese so akui: . . . nzala ti sala sioni, na salango bê so ayeke sambelango ayanda.” (aColossien 3:5) Tongana nyen kota bê ti wara aye mingi, salango bê, wala “ndoye ti nginza” alingbi na sambelango ayanda? A ye ti tene so a yeke sioni ti wara kota da, fini kutukutu, mbeni kua ti nginza so ayeke nzoni? Pepe, aye so kue ala mveni ayeke sioni oko pepe. Kota tene ni ayeke so: Ye nyen ayeke pusu bê ti zo ti ndoye mbeni oko ti aye tongaso, na a yeke biani ye so lo yeke na bezoin ni?
A lingbi ti haka kangbi so ayeke na popo ti nzala ti wara ye so ayeke na lege ni nga salango bê na kangbi so ayeke na popo ti kete wâ so a za ti tö na kobe na kota wâ so agbi mbeni gbako. Nzala so ayeke nzoni nga na lege ni alingbi ti sala ye ti nzoni. A pusu e ti sala kua na ti lë lengo. A-Proverbe 16:26 atene: “Nzala ti zo ti kusala asala kusala teti lo, teti yanga ti lo awa lo.” Me salango bê ayeke sioni na afuti ye. A yeke nzala so a kanga lege na ni pepe.
Kota kpale ni ayeke ti kanga lege na nzala so e yeke na ni teti nginza. Fade nginza so e bungbi wala aye ti mitele so e yeke wara amu na e aye so atia e, wala aye so atia e asala si e ga ngba ti nginza? A yeke nda ni la si Paul atene dutingo “zo so bê asala lo . . . ayeke zo ti sambela ayanda.” (aEphésien 5:5) Ti sala bê teti mbeni ye aye mbilimbili ti tene so e zia aye kue so bê ti e aye na gbe ti ye ni, so ti tene e sala si a ga ye so akomande e, nzapa ti e, ye so e yeke sala kua na lo. Nde na so, Nzapa atene na ngangu: “A lingbi mo yeke na ambeni nzapa nde pepe; gi Mbi oko.”—Exode 20:3.
Tongana e sala bê ti wara ye, e ye nga ti fa so e zia bê ti e kue pepe so Nzapa ayeke sala ande si zendo ti lo ti mu ye so atia e aga tâ tene. (Matthieu 6:33) Tongaso, salango bê ti wara ye mingi aye ti tene hongo yongoro na Nzapa. Na lege so nga, a yeke “vorongo yanda.” A yeke ye ti dongo bê pepe si Paul agboto mê polele na ndo ni!
Jésus nga agboto mê polele na ndo salango bê. Lo komande e ti sala hange na salango kota nzala ti mbeni ye so e yeke na ni pepe: “I bata nzoni si tene ti bê asala i pepe, teti fini ti zo ayeke pepe na ye mingi mingi so ayeke na lo.” (Luc 12:15) Na lege ti tene so nga na tapande so Jésus amu na peko, salango bê aluti na ndo sioni bibe so atene kota ye na yâ fini ayeke wungo ti ye so zo ayeke na ni. A lingbi ti duti nginza, kota ndo, ngangu, wala ambeni ye so ague oko na ni. Lege ayeke dä ti tene zo asala bê teti aye kue so lo lingbi ti wara. E lingbi ti bi bê so warango ye ni ayeke mu ande ngia na e. Me na lege ti Bible nga na ye so asi na azo, gi Nzapa oko si alingbi ti mu atâ ye so atia e, na lo yeke sala ni ande, tongana ti so Jésus atene na adisciple ti lo.—Luc 12:22-31.
Ngobo ti salango ye ti azo ti laso, so abi bê mingi ti vo na ti kä akungba, ayeke na kode mingi ti zingo abibe ti salango bê. Teti so a pusu ala na mayele me na ngangu biani, azo mingi aba so aye so ala yeke na ni alingbi pepe. Ala ye ti wara aye mingi ahon, kota ahon nga nzoni ahon. Atä so e lingbi pepe ti gbian sese so angoro e, tongana nyen e mveni e lingbi ti luti na gbele bibe so?
Bê so Ayeke na Ngia Ague Nde na Salango Bê
Paul afa mbeni ye so a lingbi ti soro ni, nde na salango bê: bê so ayeke na ngia. Lo tene: “Ni la, tongana e yeke na kobe na bongo, fade e duti na ngia na aye so.” (1 Timothée 6:8, NW) Fango peko ti ye kue so e yeke biani na bezoin ni, “kobe na bongo,” alingbi ti kpa mbeni ye senge. Azo mingi ayeke ba akua-singa ti singa-le, so na ngoi ni ala yeke sala vizite na azo so iri ti ala awu mingi so ayeke lango na yâ ada ti mosoro. A yeke pepe nzoni lege ti wara bê so ayeke na ngia.
Biani, a hunda pepe na awakua ti Nzapa ti soro ala mveni ti duti na yâ nzinga. (aProverbe 30:8, 9) Ye oko, Paul adabe ti e na ye so nzinga ayeke biani: warango pepe kobe, bongo, nga mbeni ndo ti lango so alingbi ti bata fini ti mbeni zo so alango na gbe ni. Na mbeni mbage nde, tongana e yeke na aye so, e wara awe akota ye so aga na ngia.
A yeke na tâ bê kue si Paul afa peko ti bê so ayeke na ngia tongaso? Zo alingbi biani ti duti na ngia gi na akozo ye so a hunda ti duti na ni tongana kobe, bongo na da ti lango? Paul ahinga ni biani. Kozoni kue, lo yeke la ni na mosoro na lo wara amatabisi so ayeke nde ti dutingo na kota ndo na yâ bungbi ti aJuif na ti dutingo mbeni wakodoro ti Rome. (Kusala 22:28; 23:6; aPhilippien 3:5) Paul awara nga akota kpale na yâ akusala ti lo ti missionnaire. (2 aCorinthien 11:23-28) Na yâ aye so kue, lo manda mbeni ye so amu maboko na lo ti bata ngia ti lo. A yeke la ni nyen?
‘Mbi Hinga Lege Ni’
Paul afa nda ni na yâ mbeni oko ti ambeti ti lo: “Mbi hinga lege ti duti na nzinga, na mbi hinga lege ti duti na yâ ye mingi nga. Na yâ ye kue, mbi hinga lege ti duti na nzala na ti duti na kobe, ti duti na nzinga na ti wara ye.” (aPhilippien 4:12) Paul asala tene na bê kue, na beku! A lingbi ti duti ngangu pepe ti tene so ye kue atambela nzoni na yâ fini ti lo na ngoi so lo sû atene so ge, me a yeke la ni tongaso pepe. Lo yeke la ni na da ti kanga na Rome!—aPhilippien 1:12-14.
Na fango ye so asala si zo agbu li, versê so asala tene na ngangu na ndo tene ti dutingo na ngia, pepe gi na lege ti akungba me nga na lege ti aye so asi. Ti wara mosoro ahon ndo ni wala kpale ahon alingbi ti sala si aye so e zia na kozo ndo awara tara. Paul asala tene ti amosoro ti yingo so amu lege na lo ti duti na ngia atä aye ti mitele so lo yeke na ni ayeke tongana nyen: “Mbi wara ngangu teti aye kue na lege ti [Nzapa] so amu na mbi ngangu.” (aPhilippien 4:13, NW) Ahon ti zia bê kue na ndo akungba ti lo, atä a yeke mingi wala kete, wala na ndo aye so asi na lo, atä a yeke nzoni wala sioni, Paul abi lê na mbage ti Nzapa ti wara aye so atia lo. Na lo wara ngia na pekoni.
Tapande ti Paul ayeke la ni kota ye biani teti Timothée. Bazengele ni awa pendere koli so ti tomba peko ti fini so agi kozoni kue ti duti ndulu na Nzapa na ti lë mbeni kpengba songo na Nzapa kozoni na mosoro. Paul atene: “Ye oko, mo, O zo ti Nzapa, kpe aye so. Me tomba peko ti ye so ayeke na lege ni, dutingo ndulu na Nzapa, mabe, ndoye, gbungo ngangu, tâ be-ti-molenge.” (1 Timothée 6:11, NW) Peut-être a sala atene so na Timothée, me a ndu nga zo kue so aye ti yekia Nzapa na ti wara fini so ayeke biani na ngia.
A lingbi Timothée asala hange na salango bê, na a hunda nga na tanga ti aChrétien kue ti sala legeoko. A lingbi ti tene so, awamabe so ayeke na mosoro mingi ayeke la ni na yâ kongregation ti Ephèse, ndo so lo yeke dä na ngoi so Paul asû mbeti na lo. (1 Timothée 1:3) Paul aga na nzo tene ti Christ na yâ ti kodoro ti dengo buze so amaï mingi, na salango si azo mingi agbian lege ti ala. Biani, mingi ti azo so ayeke la ni azo ti mosoro, tongana ti so ambeni zo laso na yâ kongregation ti aChrétien ayeke na mosoro mingi.
Tongaso, mbilimbili hundango tene ni, na lege ti fango ye so ayeke na 1 Timothée 6:6-10, ayeke so: Ye nyen a lingbi azo so ayeke na mosoro mingi asala tongana ala ye ti yekia Nzapa? Paul atene so a lingbi ala to nda ni na bango ndo ti ala. Nginza ayeke pusu zo ti ba so lo lingbi kue. Paul atene: “Mo wa ala so ayeke na mosoro na sese so, si bê ti ala aga kota pepe, na ala zia bê ti ala pepe na mosoro so fade awe, me na Nzapa, Lo so amu na e ye mingi, ye kue ti mu ngia na e.” (1 Timothée 6:17) A lingbi azo ti mosoro amanda ti ba ndo yongoro ahon nginza ti ala; a lingbi ala bi lê na mbage ti Nzapa, kozo lingu ti mosoro kue.
Ye oko, bango ndo ayeke gi mbage ti ye kue so a hunda ti hon na ngangu. Mbeni lâ, na yâ ngoi kete wala mingi, a lingbi aChrétien so ayeke na mosoro mingi asala kusala na mosoro ti ala nzoni. Paul amu gbotongo mê so: ‘A lingbi i sala nzoni, a lingbi nzo kusala ti i awu; i mu ye mingi na azo na i kangbi ye na azo.’—1 Timothée 6:18.
“Tâ Fini”
Kota tene so a wara na yâ wango ti Paul ayeke so a lingbi e dabe ti e so ngele ti aye ti mitele so ayeke ninga lakue pepe. Tene ti Nzapa atene: “Mosoro ti zo ti mosoro ayeke kodoro ti lo ti ngangu, na kota gbagba ti bira ti lo na yâ bibe ti lo.” (aProverbe 18:11) Biani, nzoni dutingo so mosoro alingbi ti mu ayeke gi ye so ayeke na yâ bibe ti mbeni zo, na a yeke biani ye so amu vundu na nda ni. A yeke na lege ni pepe ti sala si fini ti e angoro gi na tele ni, ahon ti wara yengo dä ti Nzapa.
Teti so mosoro ayeke gbian lakue, a sala si e lingbi pepe ti zia beku ti e kue na ndo ni. A lingbi tâ beku aluti ngangu na ndo ti mbeni ye so akpengba, so nda ni ayeke dä, na so aninga. Beku ti Chrétien aluti na ndo Wasalango e, Jéhovah Nzapa, nga na ndo zendo ti lo ti mu fini ti lakue lakue. Atä so a yeke tâ tene so nginza alingbi pepe ti vo tâ ngia, a yeke nga tâ tene mingi ahon so nginza alingbi ti vo salut pepe. Gi mabe ti e na yâ Nzapa si alingbi ti mu mara ti beku so na e.
Tongaso, atä e yeke zo ti mosoro wala wayere, zia e gi fini so ayeke sala si e duti na “mosoro na gbele Nzapa.” (Luc 12:21) Mbeni ye nde ti kota ahon ayeke pepe, ahon ti duti na nzoni lutingo na gbele Wasalango Ye. Angangu kue so e sala ti bata ni asala si ‘ye so e bungbi teti e mveni, e leke nzo gere teti lâ ni so ayeke ga, si e lingbi gbu fini so ayeke tâ fini biani.’—1 Timothée 6:19.
[Foto na lembeti 7]
Paul ahinga la ni ti duti na ngia na yâ aye so lo yeke na ni
[Afoto na lembeti 8]
E lingbi ti duti na ngia na yâ ye so e yeke na ni