Akpengba-ndia ti Nzapa Alingbi ti Ga na Ye ti Nzoni na Mo
KITE ayeke pëpe so mo hinga biani so anyama ayeke sala ye alingbi gi na aye so a leke na yâ li ti ala. A leke amasini mingi ti sala ye alingbi na ambeni wango-tene. Me a leke biani azo ti tene akpengba-ndia afa lege na ala. Tongana nyen mo lingbi ti hinga biani so a yeke tongaso? Biani, na ngoi so lo leke kozo koli na kozo wali, Jéhovah, Lingu ti akpengba-ndia kue ti mbilimbili, atene: “Zia e sala zo na image ti e, tongana image ti e mveni.” Wasalango ye ayeke mbeni zo ti yingo; lo yeke pëpe na tele ti mitele tongana ti e; tongaso, a leke e na “image” ti lo na lege so e lingbi ti sala ye tongana lo, na fango na gigi na mbeni lege so alingbi na ngangu ti e anzoni lengo ti lo. Azo ayeke na ngangu ti fa lege na fini ti ala alingbi na akpengba-ndia, so ti tene, alingbi na ye so ala bâ tongana bungbi ti andia na ndo nzoni salango ye. Jéhovah ayeke na gbâ ti akpengba-ndia tongaso, so a sû ni na yâ ti Tënë ti lo.—Genèse 1:26; Jean 4:24; 17:17.
Mbeni zo alingbi peut-être ti tene: ‘Me a yeke wara na yâ Bible akpengba-ndia ngbangbo mingi. Mbi lingbi pëpe ti hinga ala kue.’ Tâ tënë. Ye oko, bâ tënë so: Atâa so akpengba-ndia ti Nzapa kue ayeke ga na ye ti nzoni, ambeni ayeke kota mingi ahon ambeni nde. Mo lingbi ti bâ ni na lege ti Matthieu 22:37-39; na ndo so, Jésus afa so na popo ti akomandema nga akpengba-ndia so ague oko na ni, so a wara na yâ Ndia ti Moïse, ambeni ayeke lani kota mingi ahon ambeni nde.
Akpengba-ndia so wa ayeke kota mingi ahon ambeni nde? Akota kpengba-ndia ti Bible ayeke ala so andu polele songo ti e na Jéhovah. Tongana e bata aye so, Wasalango ye ayeke ga kozo ye so asala ngangu na ndo boussole ti tambela ti e. Na ndo ni, a yeke wara akpengba-ndia so ayeke sala ngangu na ndo songo ti e na ambeni zo nde. Batango andia so ayeke mû ande maboko na e ti kpe bingo bê kozoni na ndo e mveni; ye oko, a lingbi ti fa nda ni nzoni.
Zia e to nda ni na mbeni oko ti atâ tënë ti kota ahon so ayeke na yâ ti Bible. Tâ tënë so ayeke nyen, na tongana nyen a sala ngangu na ndo e?
“Lo Ti Nduzu Ahon Kue na ndo Sese Kue”
Ambeti ti Nzoni-kue afa polele so Jéhovah ayeke Kota Wasalango e, Nzapa ti Ngangu Ahon Kue. Ye oko ti lingbi na lo wala ti hon lo ayeke dä pëpe. A yeke mbeni kpengba tâ tënë so a sû na yâ Bible.—Genèse 17:1; Zo-ti-fa-tene 12:3 (12:1, NW).
Mbeni oko ti awasungo Psaume atene na ndo Jéhovah: “Gi mo oko ayeke Lo Ti Nduzu Ahon Kue na ndo sese kue.” Gbia ti giriri David atene: “O L’Eternel [“Jéhovah,” NW], ndo ti komande ayeke ti Mo, Mo yeke Li ti ye kue.” Nga, bê ti prophète Jérémie, so a hinga lo mingi, apusu lo ti sû na mbeti: “Mbeni nzapa tongana Mo ayeke pëpe, O L’Eternel [“Jéhovah,” NW]! Mo yeke kota, na iri ti Mo ayeke kota na lege ti ngangu ti Mo.”—Psaume 83:18, NW (83:19, Bible ti Sango); 1 Chronique 29:11; Jérémie 10:6.
Tongana nyen, na yâ fini ti lâ oko oko, a lingbi e sala kusala na atâ tënë so na ndo Nzapa?
A bâ polele zo wa alingbi ti ga na kozo ndo na yâ fini ti e: a yeke Wasalango e na Lingu ti fini ti e. Tongaso, fade a yeke duti na lege ni pëpe ti ke bibe kue ti gboto lê ti azo na ndo e, mbeni bibe so alingbi peut-être ti duti ngangu mingi na ambeni zo ahon ambeni nde? Mbeni kpengba-ndia ti ndara oko so afa lege na zo ayeke ti “sala ye kue teti gloire ti Nzapa.” (1 aCorinthien 10:31) Prophète Daniel azia mbeni pendere tapande na lege so.
Mbaï ni afa na e so mbeni lâ li ti Gbia Neboukadnetsar ti Babylone ague kirikiri teti mbeni suma, na lo hunda ti hinga nda ni. Atâa so azo ahinga pëpe ye so ala lingbi ti sala, Daniel afa na gbia ni tâ na lege ni ye so gbia ni aye lani ti hinga. Gonda ni ague lani na Daniel? Oko pëpe, lo mû gloire na ‘Nzapa so ayeke na yayu so afa tënë ti lingo na gigi.’ Daniel atene nga: “A fa tënë ti lingo so na gigi na mbi pëpe teti ndara so ayeke na mbi ahon ti ambeni zo ti fini.” Daniel ayeke mbeni koli so atambela alingbi na akpengba-ndia. A yeke ye ti dongo bê pëpe ti bâ so na yâ buku ti Daniel, a fa lo fani ota tongana ‘zo so a ndoye lo mingi’ na lê ti Nzapa.—Daniel 2:28, 30; 9:23; 10:11, 19.
Fade mo yeke wara ye ti nzoni tongana mo mû tapande ti Daniel. Na mungo tapande ti Daniel, kpengba ye ni ayeke ye so apusu zo ti sala ye. Zo wa alingbi ti wara gonda teti ye so mo sala? Atâa dutingo ti mo ayeke tongana nyen, mo yeke na ngangu ti sala ye alingbi na kota kpengba-ndia ti Bible so: Jéhovah ayeke Gbia Seigneur. Salango tongaso ayeke sala ande si mo ga ‘zo so a ndoye lo mingi’ na lê ti lo.
Zia e bâ fadeso akota kpengba-ndia use so alingbi ti fa lege na e na yâ aye so andu songo ti zo na amba ti lo. Na gbele gbotongo lê ahon ndo ni ti zo na ndo lo mveni, mbage ti fini so ayeke ga mbilimbili na kota kpale mingi.
“Na Lege ti Be-kota-pepe”
A yeke ngangu mingi ti tene tele ti ala so ayeke sala ye na bingo bê kozoni na ndo ala mveni anzere. Mingi ti ala aye mbeni fini so ayeke gi nzoni ahon, na ala ye ni fade fadeso. Ti ala, dutingo na be-ti-molenge ayeke fä ti wokongo. Ala bâ be-nze-pepe tongana mbeni ye so gi ambeni zo nde si alingbi ti fa ni na gigi. Tongana a ndu tënë ti warango kota ndo, a zi lege na zo ti sala ye kue. Mo bi bê so mo lingbi ti sala mbeni ye nde na ti so ala sala?
Awakua ti Nzapa ayeke tingbi na mara ti salango ye so lâ na lâ, me a lingbi a sala sioni ngangu na ndo ala pëpe. Achrétien biazo ayeda na kpengba-ndia so atene “zo so asala tënë ti nzoni ti lo mveni, lo lingbi pëpe, me lo so Seigneur asala tënë ti nzoni ti lo, lo lingbi.”—2 aCorinthien 10:18.
Batango kpengba-ndia so a wara na aPhilippien 2:3, 4 ayeke mû ande maboko. Versê so amû wâ na mo ti sala “ye oko pëpe na lege ti gingo tënë wala fango tele, me na lege ti be-kota-pepe, . . . [bâ] aita . . . tongana azo so ayeke nzoni ahon [mo].” Na lege so, fade mo yeke ‘gi ye teti mo mveni pëpe, me mo yeke gi ye teti ambeni zo nga.’
Zo so ayeke lani na nzoni bango ndo na ndo lo mveni na so agi lani ti hinga akatikati ti lo mveni ayeke Guidéôn, mbeni wafango ngbanga na popo ti aHébreu ti giriri. Lo gi lani pëpe ti duti mokonzi ti Israël. Ye oko, tongana a soro lo ti sala kusala so, Guidéôn agboto lê na ndo dutingo ti lo mveni so alingbi na kungba ni pëpe. Lo tene: “Azo ti sewa ti mbi ayeke na nzinga ahon azo ti mara ti Manassé, na popo ti azo kue ti da ti babâ ti mbi mbi yeke kete mingi.”—aJuge 6:12-16.
Na ndo ni, na pekoni so Jéhovah amû lege na Guidéôn ti hon na ngangu, azo ti Éphraïm agi lo na tënë. Tongana nyen Guidéôn asala ye? Hongo na ngangu so asala si lo bâ tele ti lo kota ahon tanga ti azo kue? Oko pëpe. Lo kpe ye ti ngangu na kiringo tënë na lege ti nzobe. “Nyen, ye so mbi sala, alingbi na ye so i sala?” Guidéôn ayeke lani na be-kota-pepe.—aJuge 8:1-3.
Tâ tënë, aye so asi na Guidéôn abâ gigi a sala fadeso angoi mingi awe. Ye oko, anda ti tënë ayeke dä ti bi bê na ndo tondo ni. Mo lingbi ti bâ so Guidéôn ayeke lani na mbeni bango ndo so ayeke kamême nde mingi na bango ndo ti mingi ti azo laso, na lo sala ye alingbi na ni, teti nzoni ti lo.
Bango ndo ti azo mingi laso so aluti na ndo zo mveni, so amû ndo kue, alingbi ti sala si e bâ tele ti e so e lingbi pëpe. Akpengba-ndia ti Bible aleke bango ndo so, na fango na e tâ ngele so e yeke na ni na gbele Wasalango ye nga na gbele amba ti e.
Na batango akpengba-ndia ti Bible, e yeke hon ndo ti salango ye ti zo ti bingo bê kozoni na ndo lo mveni. Abibe na asalango ye ayeke ngbâ lakue pëpe ti fa lege na e. Tongana e yeke manda ye mingi ahon na ndo akpengba-ndia ti mbilimbili, fade e yeke hinga nzoni mingi ahon Lo so ayeke na lingu ti ala. Biani, bingo bê mbilimbili na ndo akpengba-ndia ti Nzapa na ngoi so e yeke diko Bible ayeke kota ye so alingbi na ngangu so e sala.—Bâ encadré.
Jéhovah aleke azo ti duti kota ahon anyama so ayeke gi kozoni kue ti sala ye alingbi na aye so a leke awe na yâ li ti ala. Salango ye alingbi na ye so bê ti Nzapa aye andu batango akpengba-ndia ti lo. Na lege so, e lingbi ti bata nzoni boussole ti tambela ti e, mbeni boussole so ayeke fa lege ande na e juska ti si na fini sese so Nzapa aleke. Bible amû na e anda ti tënë ti ku na yâ ngoi kete gango ti mbeni fini bungbi ti aye so ayeke mû ndo ti sese kue, so “mbilimbili aduti na yâ ni.”—2 Pierre 3:13.
[Encadré/Foto na lembeti 6]
Ambeni Kpengba-ndia ti Bible So Amû Maboko
Na yâ sewa:
“A lingbi zo agi ye ti lo mveni pëpe, me lo gi ye teti zo so ayeke ndulu na lo.” —1 aCorinthien 10:24.
“Ndoye . . . a gi nzoni ti lo mveni pëpe.” —1 aCorinthien 13:4, 5, NW.
“I oko oko kue, i ndoye awali ti i legeoko tongana tele ti i mveni.” —aEphésien 5:33.
“I awali, i duti na gbe ti akoli ti i.” —aColossien 3:18, NW.
“Mo mä babâ ti mo so adü mo, na mo ke mama ti mo pëpe tongana lo ga mbakoro.”—aProverbe 23:22.
Na ekole, na place ti kua, wala na yâ dengo buze:
“Kilo ti mbilimbili pëpe ayeke ye ti sioni mingi . . . Zo ti sioni awara futa ti wataka.” aProverbe 11:1, 18)
“Zia wanzi asala nzi mbeni pëpe, me nde na so, zia lo sala kua ngangu.”—aÉphésien 4:28, NW.
“Tongana mbeni zo aye ti sala kusala pëpe, zia lo te kobe pëpe.”—2 aThessalonicien 3:10.
“Ye kue so i sala, i sala na âme ti i kue tongana ti so a yeke teti Jéhovah, na pëpe teti azo.”—aColossien 3:23, NW.
“E ye ti tambela na lege so alingbi na yâ ye kue.”—aHébreu 13:18.
Bango ndo na ndo mosoro:
“Zo so agi lege fade fade ti ga zo ti mosoro, fade lo manke ngbanga pëpe.”—aProverbe 28:20.
“Zo so andoye argent, fade argent alingbi na nzala ti lo pëpe.”—Zo-ti-fa-tene 5:9 (5:10, NW).
Gingo kota ti mo mveni:
“Tongana azo agi nda ti gloire ti ala mveni, a yeke gloire biani?”—aProverbe 25:27, NW.
“Zia mbeni zo ayä iri ti mo, me yanga ti mo mveni pëpe.”—aProverbe 27:2.
“Mbi tene na i oko oko kue, i bi bê ti i pëpe ti tene i yeke kota.”—aRomain 12:3.
“Tongana mbeni zo atene na bê ti lo, lo yeke kota zo, tongana lo yeke gi zo senge, zo so ayeke handa tele ti lo mveni.”—aGalate 6:3.
[Foto na lembeti 5]
Daniel amû gonda ni na Nzapa
[Foto na lembeti 7]
Salango ye na mbage ti ambeni zo na lege ti akpengba-ndia ti Nzapa ayeke sala si songo na ambeni zo amû ngia na bê na aga na tâ ngia
[Lingu ti foto na lembeti 7]
U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./Robert Bridges