Mandango tâ tënë na ndo ti enfer asara nyen na ndo ti mo?
AZO so afa so enfer ayeke ndo ti wungo pono afa kota mvene na ndo ti Jéhovah Nzapa nga na asarango ye ti lo. A yeke tâ tënë so Bible atene Nzapa ayeke futi ande azo ti sioni (2 aThessalonicien 1:6-9). Me, ngonzo ti Nzapa so ayeke mbilimbili ayeke pëpe kota sarango ye so a hinga lo na ni.
Nzapa ayeke na sioni bê pëpe nga lo yeke bata ngonzo na bê pëpe. Lo hunda même: “Kui ti zo ti sioni amû ngia na Mbi?” (Ezéchiel 18:23). Tongana kuâ ti zo ti sioni amû ngia na Nzapa pëpe, bê ti lo ayeke nzere tongana nyen ti bâ azo ti sioni na ngoi so ala yeke wu pono?
Kota sarango ye ti Nzapa ayeke ndoye (1 Jean 4:8). Biani, “L’Eternel asara nzoni na azo kue, na nzobe ti Lo ayeke na ndo kusala ti Lo kue.” (Psaume 145:9). Teti so Nzapa andoye e, lo ye nga ti tene e ye lo na bê ti e kue.—Matthieu 22:35-38.
Nyen la ayeke pusu mo ti sara na Nzapa? mbeto ti enfer wala ndoye na mbage ti Nzapa?
Fango ye so atene a-âme ayeke wu pono na yâ ti enfer asara si mbeto ti Nzapa ahon ndo ti azo. Me, zo so amanda tâ tënë na ndo ti Nzapa na lo ye lo ayeke kpe mbeto ti Nzapa na lege ni. Psaume 111:10 atene: “Kpengo mbeto ti L’Eternel ayeke komansema ti ndara. Azo kue so abata lege ni, ala yeke azo so ahinga nda ti ye.” Kpengo mbeto ti Nzapa tongaso ayeke pëpe kota mbeto so ahon ndo ti zo, me a ye ti fa so e ne Wasarango e na gbe ti bê ti e. A pusu e ti sara mbeto ti sara mbeni ye so amû vundu na lo.
Bâ tongana nyen mandango tâ tënë na ndo ti enfer asara ye na ndo ti Kathleen, mbeni wali ti ngu 32 so ayeke ngbene zo ti nyongo mbangi. Lo mû fini ti lo kue ti gue ti dodo, ti sara aye ti ngangu, ti bâ tere ti lo so lo yeke nzoni pëpe nga ti sara ye ti pitan. Lo tene: “Tongana mbi yeke bâ molenge ti mbi ti wali so ayeke na ngu oko, mbi tene na bê ti mbi, ‘Bâ ye so mbi yeke sara na lo. Mbi yeke gbi ande na yâ ti enfer ndali ti ye so.’ ” Kathleen atara ti zia lege ti nyongo mbangi, me lo sara ni gbä. Lo tene: “Mbi ye ti ga nzoni zo, me ye kue so mbi sara na yâ ti gigi ti mbi nga aye na yâ ti dunia atambela nzoni oko pëpe. Mbi bâ nda ti tënë oko pëpe ti ga nzoni zo.”
Na pekoni, Kathleen atingbi na aTémoin ti Jéhovah. Lo tene: “Mbi manda so enfer ti wâ ayeke dä pëpe. Aye so Bible afa na ndo ni ayeke polele. Ti hinga so mbi yeke gbi ande na yâ ti enfer pëpe asara si bê ti mbi adë.” Lo manda nga so Nzapa amû zendo so azo alingbi ti ngbâ na fini lakue lakue na ndo ti mbeni sese so a zi aye ti sioni kue dä (Psaume 37:10, 11, 29; Luc 23:43). Na ngia na bê, lo tene: “Fadeso mbi yeke na tâ beku, ti wara fini ti lakue lakue na yâ ti Paradis!”
So mbeto ti enfer ti wâ asara Kathleen mbeni pëpe, lo yeke zia lege ti nyongo mbangi? Lo tene: “Tongana nzara ti nyongo mbangi ahon ndo ti mbi, mbi yeke sambela, mbi yeke toto na Jéhovah Nzapa ti mû maboko na mbi. Mbi pensé na ndo ti bango ndo ti lo na ndo ti asioni sarango ye tongaso, na mbi ye pëpe ti mû vundu na lo. Lo kiri tënë na asambela ti mbi.” (2 aCorinthien 7:1). Mbeto ti sarango ye so amû vundu na Nzapa apusu Kathleen ti zia lege ti nyongo mbangi.
Biani, ti ye Nzapa nga ti kpe mbeto ti lo, me pëpe mbeto ti wungo pono na yâ ti enfer, alingbi ti pusu mbeni zo ti sara ye so bê ti Nzapa aye nga ti wara ngia teti lakue lakue. Wasungo psaume atene: “Ngia ayeke na azo kue so akpe mbeto ti L’Eternel, ala so atambela na lege ti Lo.”—Psaume 128:1.
[Encadré/Foto na lembeti 9]
A YEKE ZI ANDE AZO WA NA YÂ TI ENFER?
Na yâ ti Bible ti Sango, a kiri na peko ti tënë ti yanga ti Grec, Geʹen·na na tënë “ndo-ti-wa”, nga a kiri na peko ti tënë Haiʹdes na tënë “ndo-ti-awakinda”, ye so asara si li ti azo ague kirikiri. Ye oko, nda ti atënë use so aye ti gue nde na ti so Bible afa. Na yâ ti Bible, tënë Geʹen·na aye ti sara tënë ti futingo zo biani biani, na a yeke zingo ande lo lâ oko pëpe. Me ti azo so ayeke na yâ ti Haiʹdes, wala Hadès, ala yeke na beku ti tene a zingo ande ala.
Ni la, na pekoni so Jésus akui na a zingo lo, bazengele Pierre adë bê ti azo so ayeke mä lo, lo tene: “A zia [Jésus angbâ] na ndo-ti-awakinda pëpe.” (Kusala 2:27, 31, 32; Psaume 16:10). Tënë so a kiri pekoni na yâ ti versê so na “ndo-ti-awakinda”, na yanga ti Grec ayeke Haiʹdes. Jésus ague pëpe na mbeni ndo so azo so akui ayeke gue dä ti wu pono. Hadès, wala “ndo-ti-awakinda” ayeke dû ti kuâ. Me, a yeke pëpe gi Jésus oko si Nzapa azi lo na yâ ti Hadès.
Na ndo ti tënë ti zingongo akuâ, Bible atene: “Kui na Ndo-ti-awakinda azia na gigi awakinda so ayeke na yâ ala.” (Apocalypse 20:13, 14). Ziango na gigi akuâ so ayeke na yâ ti “ndo-ti-awakinda” aye ti tene kiringo na fini azo kue so Nzapa abâ so ala lingbi ti tene a zingo ala (Jean 5:28, 29; Kusala 24:15). E yeke tâ na pendere beku ti duti dä ande ti bâ azo so e ye ala na ngoi so a yeke zingo ala na ala sigigi na yâ ti dû ti kuâ! Jéhovah, Nzapa so ndoye ti lo ayeke kota mingi na mbage ti azo ayeke sara ande ye so.