Eskê a ga nduru ti futi dunia so awe? Apocalypse ayeke nyen?
Tongana mo mä tënë “apocalypse”, nyen la aga na li ti mo? Mo peut ti pensé na mbeni kota ye ti vundu so ayeke si ande na yâ ti dunia kue, so peut-être a yeke futi ande aye kue na ndö ti sese. Ambeni zo atene so ye ni so aga nduru ti si awe, surtout tongana ala diko asango na ndö ti aye tongana ti so a fa na gbe ni ge:
“A peut ti duti possible so mbeni bira so a sara na anene lê ti ngombe ayeke duti ande dä. A peut ti si ndali ti mbeni ye so zo la aleke na bê ti lo, mbeni ye so asi gbagburu tongaso, wala mbeni tënë so azo amä terê na ndö ni ape.—Bulletin of the Atomic Scientists.
“Na yâ ti angu bale-oko so ahon, e bâ aye mingi so abuba na yâ ti dunia na lege ti akota pupu, awâ so agbi agbako, angangu buru, acorail so ayeke buba, angangu ndowa nga na angu so asuku amû ndo.”—National Geographic.
“Na yâ ti angu mingi so ahon, gbâ ti agbadora abuba aye mingi na Afrique.”—The Associated Press.
Eskê a yeke futi ande sese kue na lege ti apocalypse? Bible atene nyen na ndö ni?
Eskê a yeke futi ande sese?
Ên-ën. Bible adë bê ti e so sese ayeke ngbâ ande lakue lakue (Zo-ti-fa-tene 1:4). Ahon ti tene Nzapa afuti sese so lo créé, lo yeke “futi azo so ayeke futi sese.”—Apocalypse 11:18.
Eskê a ga nduru ti futi dunia so awe?
Ti gue oko na tënë ti Bible, “dunia” so ayeke futi ni ande aye ti sara tënë ti azo so asara sanka ti Nzapa nga so agi gï ti sara ye so bê ti ala aye. Gï tongana ti so Nzapa asara lani na ngoi ti Noé, lo yeke futi ande “dunia ti azo so akpe Nzapa pëpe.”—2 Pierre 2:5; 3:7.
Tongana ti so 1 Jean 2:17 atene, “dunia so angbâ ti hon nga na nzara ti lo kue”. Versê so afa so Nzapa ayeke futi ande vrai sese so ape, me lo yeke futi ande azo so asara gï ye so bê ti ala aye.
A yeke futi sese lawa?
Bible afa na e mbilimbili ape lawa la a yeke futi sese (Matthieu 24:36). Me, a fa na e so a ga nduru ti futi sese awe. Bible afa kozo awe so:
Aye tongana abira, kota nzara, asioni kobela nga na yengingo ti sese ayeke si na “ando nde nde na peko ti terê.”—Matthieu 24:3, 7, 14; Luc 21:10, 11; Apocalypse 6:1-8.
Mingi ti azo ayeke duti azo so agi gï aye so agbu bê ti ala wani. Na tapande, ala yeke duti “azo so andoye nginza,” “azo so ahinga ti kiri singila pëpe,” nga “azo so akanga nzara ti bê ti ala pëpe”.—2 Timothée 3:1-5.
Azo mingi ayeda so ngbene ye na ngu 1914, aye so ayeke passé na yâ ti dunia ague oko na ye so Bible atene kozo awe nga so a ga nduru ti futi dunia so awe. Ti hinga ye mingi na ndö ni, bâ a-article “Que révèle la chronologie de la Bible sur l’année 1914 ?” nga na “Quel est le signe des ‘derniers jours’, ou ‘temps de la fin’ ?”
Nda ti tënë “apocalypse” na yâ ti Bible aye ti tene nyen?
Tënë ti Grec so a kiri peko ni na “apocalypse” na yâ ti Bible aye ti sara tënë ti ye so “a zi ndö ni,” wala “a fa ni na gigi.” Mingi ni, a sara kua na tënë so ti sara tënë ti fango nda ti mbeni ye so a honde ni. Bible asara nga tënë ti ngoi so “Seigneur Jésus ayeke fa terê ti lo na gigi,” so na ngoi ni so lo yeke fa na gigi so lo yeke na ngangu ti futi azo ti sioni kue na ndö ti sese nga ti futa azo so avoro Nzapa.—2 aThessalonicien 1:6, 7, kete tënë na gbe ni; 1 Pierre 1:7, 13.
A iri ndangba buku ti Bible Apokalupsis, wala Apocalypse, ndali ti so a fa aye so ayeke si ande (Apocalypse 1:1). A yeke wara nzoni tënë nga na tënë ti beku na yâ ti mbeti so (Apocalypse 1:3). A fa so Nzapa ayeke hunzi ande sarango ye na lege ni ape nga lo yeke sara si sese aga paradis. Na ngoi ni kâ, vundu, pasi, wala même kuâ ayeke duti ande dä ape.—Apocalypse 21:3, 4.
Eskê mo ye ti hinga ye mingi na ndö ti apendere zendo ti Bible so? A-Témoin ti Jéhovah ayeke manda Bible na azo senge senge na ala peut ti aidé mo. Gi ti wara terê na ala.