Noé nga na kota ngu-nzapa—Tënë ti pande pëpe, me tâ tënë
MO YEKE na kota nzara ti duti na yâ ti mbeni sese so azo ni aduti na siriri na popo ti ala? mbeni sese so bira, sarango aye so ake ndia nga na sarango aye ti ngangu na zo ayeke dä pëpe? Tongana a yeke tongaso, mbeni ye so asi ândö, so peut-être mo hinga ni nzoni mingi alingbi ti dë bê ti mo. A yeke tënë na ndo ti Noé, mbeni nzoni zo so aleke arche na asö fini ti lo na ti sewa ti lo na ngoi ti mbeni kota ngu-nzapa so apika si amû ndo ti sese kue na afuti azo ti sioni kue.
Mara ti atënë tongaso, so azo mingi ahinga ni, a yeke wara ni mingi pëpe. Mbeti ti Genèse chapitre 6 ti si na chapitre 9 asara tënë ti ye so asi na Noé. Nga, a sara tënë na ndo ni na yâ ti Coran nga na yâ ti gbâ ti atënë ti atere ti amara nde nde na ndo ti sese. Kota ngu-nzapa so apika biani? Wala a yeke gi mbeni senge tënë ti pande so a tene ni ti pusu azo ti sara ye na lege ni? Teti angu mingi, azo so ayeke gi nda ti ye na ndo ti tënë ti nzapa nga na azo ti senda-ye apika patara na ndo ti ahundango tënë so. Ye oko, Mbeti ti Nzapa, Bible, afa polele so tënë ti Noé ayeke tënë ti pande pëpe me ayeke tâ tënë. Bâ tënë so si:
Mbeti ti Genèse afa na e tâ ngu ni, nze ni nga na lango so kota ngu-nzapa so ato nda ni; a fa nga lango so arche ni aluti na ni, ndo so arche ni aluti dä nga na ngoi so ngu ahule na ndo ti sese. A fa nga ambeni nzene nzene ye na ndo ti arche ni: plan ni, yongo ni na konongo ni nga na aye so a leke na ni. Me ti atënë ti tere, a fa anzene nzene ye tongaso pëpe.
Na yâ ti Bible, a yeke wara atënë use so na yâ ni a zia Noé na popo ti molongo ti akotara ti azo, na ye so afa so Noé ayeke tâ zo biani (1 Chronique 1:4; Luc 3:36). Esdras na Luc, so asû amolongo ti akotara so, ayeke azo so agi nda ti ye nzoni mingi. Luc afa so Noé ayeke mbeni kotara ti Jésus Christ.
Prophète Esaïe, prophète Ezéchiel, bazengele Paul nga na bazengele Pierre asara tënë ti Noé wala ti kota ngu-nzapa so.—Esaïe 54:9; Ezéchiel 14:14, 20; aHébreu 11:7; 1 Pierre 3:19, 20; 2 Pierre 2:5.
Jésus asara tënë ti kota ngu-nzapa ti ngoi ti Noé, lo tene: “Legeoko tongana azo asara na lâ ti Noé, fade azo asara tongaso na lâ ti Molenge Ti Zo nga. Azo ate, ala nyon, akoli akamata wali, na awali akamata koli, juska lâ ni so Noé alï na yâ arche, na moa aga afâ ala kue.” (Luc 17:26, 27). Tongana kota ngu-nzapa so apika lani pëpe, ka tënë so Jésus atene na ndo ti “lâ ti Molenge Ti Zo” ayeke gi asenge tënë.
Bazengele Pierre afa kozoni awe so fade “azo ti hengo zo” ayeke ke ye so Bible atene. Pierre atene so “ala ye ti girisa tënë so: . . . sese so ayeke giriri [na ngoi ti Noé] a futi, teti ngu ahon ndo ti sese kue.” A lingbi e girisa “tënë so”? Oko pëpe! Pierre akiri atene: “A bata ayayu na sese so ayeke fadeso teti wâ, A bata ala teti lâ ti fango ngbanga, na lâ ti futi azo na ndo-ti-wa, azo so ake Nzapa.”—2 Pierre 3:3-7.
Tongana ti so a si ândö, Nzapa ayeke kiri ande ti futi azo ti sioni nga ambeni zo ayeke sö ande kua. Na mungo tapande ti Noé, e lingbi ti duti na popo ti azo ti mbilimbili so ayeke sö ande kuâ ti duti na mbeni dunia so ayeke nzoni.