Tokambɛke Jehowa L’otema Ɔtɔi
“On’ami . . . , ulimbiteli [Nzambi k]a sho, ûkambeli olimu l’utema otoi.”—1 EK. 28:9.
KADIMOLA AMBOLA ANƐ:
Otema wa didjidji kɛdikɛdi na?
Naa yoho ya dimɛna ya nsɛdingola otema aso?
Ngande wakokaso ntetemala kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi?
1, 2. a) Naa etenyi ka demba kaleka tɛkɛtama l’Ɔtɛkɛta waki Nzambi lo yoho ya didjidji? b) Lande na kele ekɔ ohomba sho nshihodia kitshimudi y’otema wa didjidji?
MBALA efula, Ɔtɛkɛta waki Nzambi kambaka la tenyi dia demba di’onto lo yoho ya didjidji. Ɛnyɛlɔ, Jɔbɔ akate ate: ‘Awui wa ngala bu l’anya ami.’ Nkumekanga Sɔlɔmɔna akate nde lawɔ ate: “Kumu y’ololo yatukeketshaka weka.” Jehowa akashikikɛ Ezekiyɛlɛ ate: “Dimi lutsha mbete elundji kaye wulu, uku dive dia wulu diuleki akina.” Ɔpɔstɔlɔ Paulo akafundɛ Timɔtɛ ate: “Vo wayunya atui uma lu mete.”—Jobo 16:17; Tuk. 15:30; Ezek. 3:9; 2 Tim. 4:4.
2 Koko ekɔ etenyi kɛmɔtshi ka demba katɛkɛtama lo Bible lo yoho ya didjidji oleki tenyi dikina. Hana akakiole lokombo lo dɔmbɛlɔ ate: “Utema ami ambongenangena le ye we [Jehowa].” (1 Sam. 2:1) Diakɔ diele, afundji wa Bible wakatɛkɛta di’otema suke la mbala kinunu ndo lo mbala shɔ tshɛ, vɔ wakaleke ntɛkɛta di’otema lo yoho ya didjidji. Ɔnkɔnɛ, ekɔ ohomba efula sho nshihodia kitshimudi ya otema nɛ dia Bible mbutaka ɔnɛ sho pombaka mbolama.—Adia Tukedi 4:23.
OTEMA WA DIDJIDJI KƐDIKƐDI NA?
3. Ngande wakokaso nshihodia kitshimudi ya tshɛkɛta “utema” lo Bible? Sha ɛnyɛlɔ.
3 Kânga mbahatatane kitshimudi ya tshɛkɛta “utema” l’Ɔtɛkɛta waki Nzambi mbala kakɔ ɔtɔi, vɔ tokimanyiyaka dia sho ndjishihodia. Lo woho akɔna? Tɔshi ɛnyɛlɔ k’onto lambɔlɔnga toveve ta totshitshɛ ko ambotondja sango dia dimɛna efula. Dia mbeya kana sango diakɔ diakasalemi la toveve tɔsɔ, sho pombaka nsukana ko menda sango di’otondo dimɛna. Woho akɔ wâmɛ mbele, naka sho nsɛdingola lokema l’avɛsa watɛkɛta dia “utema,” kete tayɛna dia vɔ tshɛ tondjaka lokanyi lâmɛ. Naa lokanyi lakɔ?
4. a) “Utema” kɛdikɛdi na? b) Naa kitshimudi y’ɛtɛkɛta waki Yeso wele lo Mateu 22:37?
4 Afundji wa Bible wakakambe la tshɛkɛta “utema” dia nembetshiya l’onto la l’etei k’otema. Vɔ nembetshiyaka nsaki, tokanyi, eongelo, waonga, akoka, nango ndo eyango aso. (Adia Euhwelu k’Elembe 15:7; Tukedi 16:9; Etsha 2:26.) Dibuku dimɔtshi mɛnyaka dia otema kɛdikɛdi “kɛnɛ tshɛ kele lo lonto laso la l’etei.” Koko lo tena dikina, “utema” kokaka nembetshiya awui akina. Ɛnyɛlɔ, Yeso akate ate: “Ulangi Khumadiondjo [Nzambi k]aye l’utema aye tshe, la lumu laye tshe, ndu la yimba yaye tshe.” (Mat. 22:37) Lo divɛsa nɛ, “utema” nembetshiyaka nango ndo nsaki ya lonto la l’etei k’otema. Lo nkakitola tshɛkɛta otema, wolo ndo yimba, Yeso akɛnya dia sho pombaka mboka Nzambi ngandji oma lo yoho yaso ya lɔsɛnɔ ndo lo yoho yakambaso l’akoka aso. (Joa. 17:3; Ef. 6:6) Koko etena katɛkɛtawɔ dia “utema” vɔamɛ, vɔ nembetshiyaka lonto la l’etei k’otema.
LANDE NA KAHOMBASO NAMA OTEMA ASO?
5. Lande na kahombaso nsala kɛnɛ tshɛ keso l’akoka wa nsala dia kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi?
5 Nkumekanga Davidi akohola Sɔlɔmɔna lo kɛnɛ kendana l’otema ɔnɛ: “On’ami . . . , ulimbiteli [Nzambi k]a sho, ûkambeli ulimu l’utema otoi la lumu laye tshe, ne dia [Jehowa] atukembaka etema tshe, atulimbitelaka dikanyiakanyia dia tukanyi.” (1 Ek. 28:9) Lo mɛtɛ, Jehowa mbatɔsɛdingolaka etema tshɛ. (Tuk. 17:3; 21:2) Kɛnɛ katanande l’etema aso kekɔ la shɛngiya lo diɔtɔnganelo diele lam’asaso la nde ndo lo nshi yaso yayaye. Ɔnkɔnɛ, tekɔ l’ɛkɔkɔ w’eshika wa nkamba la dako diaki Davidi lo nsala kɛnɛ tshɛ keso l’akoka wa nsala dia kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi.
6. Kakɔna kahatahombe mbohɛ lo kɛnɛ kendana la yɛdikɔ yaso ya kambɛ Jehowa?
6 Ohetoheto wele la so mɛnyaka dia tekɔ la nsaki ka kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi. Koko tatohɛke dia tɔsɛngiya ta l’andja wa kɔlɔ waki Satana ndo eongelo kele kema kokele kokaka ndjotokonya dia ntshika mbokambɛ l’otema ɔtɔi. (Jer. 17:9; Ef. 2:2) Ɔnkɔnɛ, diaha sho ndjotshika kambɛ Nzambi, sho pombaka sɛdingolaka otema aso mbala la mbala. Ngande wakokaso nsala dui sɔ?
7. Kakɔna kakoka mɛnya eongelo k’otema aso?
7 Oko wahatakoke mɛna kɛnɛ kele l’etei k’otamba mbahatakoke mɛna ndo kɛnɛ kele l’etei k’otema. Koko oko wakadite Yeso lo Dako dia lo dikona, woho wateyaka anto osongo wa dimɛna oma l’elowa awɔ mbatɛnyaka ndo kɛnɛ kasalaso lushi la lushi di’otema aso wekɔ dimɛna kana bu. (Mat. 7:17-20) Nyɛsɔ tende dui dimɔtshi l’atei w’awui asɔ.
YOHO YA DIMƐNA YA NSƐDINGOLA OTEMA ASO
8. Ngande wendana ɛtɛkɛta waki Yeso wele lo Mateu 6:33 l’etema aso?
8 Lo Dako dia lo dikona, Yeso akatɛ ampokami ande kɛnɛ kakawahombe nsala dia mɛnya nsaki kaki la wɔ ka kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi ɔnɛ: “Keli ntundu nyutayangi diulelu la ololo wa [Nzambi], ku diango so tshe diayuyala dianyu.” (Mat. 6:33) Lo mɛtɛ, kɛnɛ ketshaso lo dihole dia ntondo mɛnyaka nsaki, tokanyi, ndo nango yele l’etei k’otema aso. Nsɛdingola awui wetshaso lo dihole dia ntondo lo lɔsɛnɔ laso ekɔ yoho ya dimɛna ya menda kana tekɔ lo kambɛ Nzambi l’otema ɔtɔi.
9. Leeta lakɔna lakasha Yeso apami amɔtshi, ndo kakɔna kakawasale?
9 Yema tshitshɛ l’ɔkɔngɔ wa Yeso nkeketsha ambeki ande ɔnɛ “ntundu nyutayangi diulelu,” dui dimɔtshi diakatombe diɛnya ɔnɛ awui wetsha onto lo dihole dia ntondo mbɛnya eongelo k’otema ande. Ofundji w’Evanjiliɔ wa Luka akatɛkɛta di’awui akɔ lo mbuta ɔnɛ Yeso “akakolamela mbedia elundji kandi utsha la Jerusalema” kânga mbakandeyaka ɔnɛ nde ayotokamɛ oma lonya lɛkɔ. Etena ‘kakatatshɔka’ Yeso nde l’ambeki ande otsha la Jerusalɛma, nde akahomana l’apami amɔtshi ko akawatɛ ate: “[Ny]undjeli.” Kânga mbakiwɔ la nsaki ka mboyela, vɔ wakɔ̂lɔmbɛ awui amɔtshi la ntondo ka ndjetawɔ. Ɔmɔtshi akawotɛ ate: “Etawo dia dimi ntatshwi la ntukhunde papa” ndo okina ate: “Layukuyela, keli etawo dia dimi ntalakanyi la wane weli lakami.” (Luka 9:51, 57-61) Yeso mɛtɛ akakambɛka Nzambi l’otema ɔtɔi otshikitanyi l’apami asɔ wakatone leeta lande. Lo mbetsha wahɔ awɔ lo dihole dia ntondo, vɔ wakɛnya dia vɔ komonga suke dia kambɛ Nzambi l’otema ɔtɔi.
10. a) Kakɔna kakayasale etena kakayoke leeta la Yeso? b) Wɛɛla akɔna wa lo tshena pe wakoke Yeso?
10 Otshikitanyi l’apami wakatone leeta laki Yeso, sho takalietawɔ lo nkoma ambeki ande ndo tekɔ lo kambɛ Jehowa lushi tshɛ. Lo nsala ngasɔ, sho mɛnyaka dia tekɔ lo mbokambɛ l’otema ɔtɔi. Koko, kânga mbeso l’ohetoheto, sho pombaka mbeya di’ekɔ dui dimɔtshi diakoka mbidja lonto laso la l’etei k’otema lo wâle. Naa dui diakɔ? Etena kakandasawolaka l’apami wakatone leeta lande, Yeso akɛnya dui sɔ lo mbatɛ ɔnɛ: ‘Ndoko onto lambodja lonya lande lo loongo lakotola ngɔmbɛ ndo lenda diangɔ diakandatshike l’ɔkɔngɔ lakoka mbɔtɔ lo Diolelo diaki Nzambi.’ (Luka 9:62) Wetshelo akɔna wakokaso nkondja oma l’ɛnyɛlɔ kɛsɔ?
ONDE TEKƆ LO ‘KIMƐ KƐNƐ KELE ƆLƆLƆ WOLO’?
11. Okambi wa dikambɔ wa lo wɛɛla wa Yeso akayotala lo djonga yakɔna, ndo lande na?
11 Dia nkondja wetshelo oma lo wɛɛla wa lo tshena pe wokɛma hwe wakoke Yeso, nyɛsɔ tɔsɛdingole ɛnyɛlɔ kɛnɛ. Okambi wa dikambɔ ɔmɔtshi ekɔ lo takambe. Kânga mbatandakambe, nde hakɔhɛ nkanyiya ase nkumbo kande, angɛnyi ande, mbo ya ndɛ, mishiki, alɛdi ndo tɔɔla t’ase ngelo. Nde ekɔ lo nkombola diangɔ sɔ tshɛ. L’ɔkɔngɔ wa nde nkamba lowendju lɔmɔtshi, nde ambotatɛ menda ‘diangɔ diakandatshike l’ɔkɔngɔ’ nɛ dia nde hayokoka mbikikɛ. Kânga mbênde l’olimu efula wa nkamba polo l’etena kayɛla diangɔ, nde ambetawɔ di’awui akina mbêkola yimba ndo tshɛlɛwisha olimu ande. Lo mɛtɛ, kanga ekambɔ ayonyanga lam’ayondoka ɔnɛ okambi wa dikambɔ akayemala dia menda diangɔ diakandatshike l’ɔkɔngɔ.
12. Ngande wafɔna okambi wa dikambɔ wa lo wɛɛla wa Yeso l’Akristo amɔtshi ɛlɔ kɛnɛ?
12 Tendake kakianɛ woho wafɔna wɛɛla ɔsɔ l’etena kasɛnaso kɛnɛ. Okambi wa dikambɔ kokaka monga didjidji di’Okristo tshɛ wɛnama di’ekɔ lo ndjasha l’akambo wa lo nyuma dimɛna, ko tete le wâle ɔmɔtshi wekɔ la ntondo kande aha la nde mbeya. Tɔshi ɛnyɛlɔ k’ɔnangɛso lakasambishaka dimɛna l’etena kɛmɔtshi. Kânga mbɔtɔnde lo nsanganya ndo mbasambishande efula, nde hakɔhɛ mbohɔ ndo nkombola awui amɔtshi wa l’andja ɔnɛ wɔngɛnyangɛnya. L’ɔkɔngɔ wa nde kambɛ Nzambi la kɔlamelo l’edja k’ɛnɔnyi efula, nde ambotatɛ menda ‘diangɔ diakandatshike l’ɔkɔngɔ’ l’ɔtɛ wahandayokoka mbikikɛ nsaki kele la nde. Kânga mbele anto wa nsambisha weke efula, nde ambotshika ‘nkukutɛ ɔtɛkɛta wa lɔsɛnɔ’ ndo hayoyasha l’akambo wa lo nyuma. (Fil. 2:16) Aha la tâmu, Jehowa lele “uwandji a dinela” nyangaka efula etena katɛtɔ ekambi ande.—Luka 10:2.
13. Kakɔna kalɔmbama dia kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi?
13 Wetshelo wakondjaso ele, kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi hakomɛ tsho lo sambishaka ndo lo mbɔtɔka lo nsanganya mbala la mbala. (2 Ek. 25:1, 2, 27) Naka tâkatetemala nkombola ‘diangɔ diakatatshike l’ɔkɔngɔ,’ mbuta ate awui amɔtshi wa l’andja ɔnɛ, kete sho kokaka ndjoshisha diɔtɔnganelo diele lam’asaso la Nzambi. (Luka 17:32) Dia ‘mbɔtɔ lo Diolelo diaki Nzambi,’ paka sho ‘ntona kɛnɛ kele kɔlɔ ndo nkimɛ kɛnɛ kele ɔlɔlɔ wolo.’ (Romo 12:9; Luka 9:62) Kânga mbakoka diangɔ dimɔtshi dia l’andja ɔnɛ waki Satana mɛnama oko amɛna ndo ohomba, hatohombe mbetawɔ dia diɔ toshimba dia kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi.—2 Kor. 11:14; adia Filipi 3:13, 14.
TAMBALƐKE
14, 15. a) Ngande wakamba Satana l’otema aso dia tokesa? b) Sha ɛnyɛlɔ kɛnya dia tolonga taki Satana tekɔ wâle efula.
14 Ngandji kokaso Jehowa mbakatotshutshuya dia ndjakimɔ le nde. Lo nsala ngasɔ, takɛnya dia sho kombolaka mbokambɛ l’otema ɔtɔi. Koko Satana ekɔ lo ntetemala tohemba ndo mbala efula, nde kambaka l’otema aso. (Ef. 6:12) Nde mbeyaka ɔnɛ hatotɔsɛka Jehowa mbala kakɔ ɔtɔi. Diakɔ diakambande la ‘dikongɛ nɛ di’akambo’ la mayɛlɛ tshɛ dia tokonya diaha sho kambɛ Nzambi l’otema ɔtɔi. (Adia Mako 4:18, 19.) Lande na kele djonga yamba Satana shɔ mundaka anto efula?
15 Dia nkadimola lo dimbola sɔ, tɔshi ɛnyɛlɔ kɛnɛ. Wɛ ekɔ l’akɔhɔ dikumi w’eponga lo shɛndji. Etena keyɛ l’okonda, ɔnayɛ ɔmɔtshi ambonya nsɛkɛ dikumi ko ambôkɛ. Onde wɛ ayoyeya ɔnɛ eponga ɛnɛ wakanyisha yema? Ndoko lushi ɔtɔi. La wedi a pindju hoto, nde amboyonya nto nsɛkɛ akumi ahende. Onde wɛ ayeya? Ndooko! Lande na? Nɛ dia kânga mbakawanyisha yema y’eponga, wolo wɛ mbeya. Woho akɔ wâmɛ mbele, tɔsɛngiya t’andja waki Satana ta lo woshɛshɛ koka takitshakitshaka ohetoheto wele la so yema yema aha la sho mbeya. Naka sho mbetawɔ dia dui dia ngasɔ tokomɛ, kete tayotala lo djonga yaki Satana ndo hatotokambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi. Naka hatongi la yewo, kete hatoteya woho watakitakita ohetoheto aso ndo Satana ayotodja otshumba.—Mat. 24:42; 1 Pet. 5:8.
TƆLƆMBAKE
16. Ngande wakokaso mbewɔ tolonga taki Satana?
16 Ngande wakokaso mbewɔ tolonga taki Satana ndo ntetemala kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi? (2 Kor. 2:11) Ele lo nɔmbaka. Paulo akakeketsha asekande ambetawudi dia vɔ “nshikikala la ntundu ka kesu tshe ya uhimbanyi.” Oma lâsɔ, nde akawatɛ ate: “Lu alombelo tshe la esengosengo, nyolombaki tena tshe.”—Ef. 6:11, 18; 1 Pet. 4:7.
17. Wetshelo akɔna wakondjaso oma lo woho wakaleke Yeso nɔmba lo waaso amɔtshi?
17 Diaha ntala lo tolonga taki Satana, sho pombaka nɔmbaka l’etete l’ɛnyɛlɔ ka Yeso nɛ dia yoho shɔ mbakandɛnyaka nsaki kaki la nde ka kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi. Ɛnyɛlɔ, tende ɛtɛkɛta ɛnɛ wakafunde Luka lo kɛnɛ kendana la woho wakalɔmbɛ Yeso l’otsho w’ekomelo wa lɔsɛnɔ lande la nkɛtɛ: “Lam’akindi las’eku la nyoi, ndi akaleki nomba wulu.” (Luka 22:44) Kânga mbakalɔmbaka Yeso efula, nde “akaleki nomba wulu” lo diaaso sɔ nɛ dia nde aki la ntondo k’ohemba wakaleke wolo le nde ndo Jehowa akakadimola dɔmbɛlɔ diande. Wetshelo wakondjaso oma l’ɛnyɛlɔ ka Yeso ele sho pombaka ndeka nɔmba lo waaso amɔtshi. Ɔnkɔnɛ, etena kahomanaso l’ehemba wa wolo mbahombaso ‘ndeka nɔmba’ Jehowa dia nde tokokɛ.
18. a) Naa ambola wendana la dɔmbɛlɔ wahombaso ndjaoka, ndo lande na? b) Awui akɔna wele la shɛngiya l’otema aso, ndo lo toho takɔna? (Enda kiombo yele lo lɛkɛ 16.)
18 Wahɔ akɔna wayotokondja naka sho ndeka nɔmba lo waaso amɔtshi? Paulo akate ate: “Lu akambu tshe, nyuti ehumba anyu le [Nzambi] lu dombelo la osengosengo kame la eukelu ka lusaka. Okone ki ka [Nzambi], kuleki yimba tshe, ayulama etema anyu.” (Fil. 4:6, 7) Dia kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi, sho pombaka mbɔlɔmbaka oma k’ɛse otema ndo l’etete. (Luka 6:12) Lâsɔ yambola wate: ‘Onde dimi kitanyiyaka dako diata dia ndeka nɔmba lo waaso amɔtshi? Onde dimi nɔmbaka l’etete?’ (Mat. 7:7; Romo 12:12) Okadimwelo ayɛ lo ambola asɔ wayɛnya dia wɛ kambɛka Nzambi l’otema ɔtɔi kana bu.
19. Kakɔna kahombayɛ nsala dia ntetemala kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi?
19 Sawo nɛ diambotɛnya di’awui wetshaso lo dihole dia ntondo mɛnyaka dia sho kambɛka Nzambi l’otema ɔtɔi kana bu. Nyɛsɔ tosalake la wolo diaha diangɔ diakatatshike l’ɔkɔngɔ kana tolonga taki Satana ta lo mayɛlɛ ndjotokonya dia ntshika kambɛ Jehowa l’otema ɔtɔi. (Adia Luka 21:19, 34-36.) Ɔnkɔnɛ, l’ɛnyɛlɔ kaki Davidi, nyɛsɔ tɔsɛngasɛngake Jehowa ɔnɛ: “Olongosole utema ami.”—Osam. 86:11.
[Kiombo ya lo lɛkɛ 16]
AWUI ASATO WELE LA SHƐNGIYA L’OTEMA ASO
Woho wakokaso nsala kɛnɛ kahombama dia nkokɛ otema aso wa mɛtɛ mɛtɛ mbakokaso nsala dia nkokɛ otema aso wa didjidji. Nyɛsɔ tɔsɛdingole awui asato wakoka tokimanyiya dia sho nsala dui sɔ.
1 Mbo ya ndɛ: Otema aso wa mɛtɛ mɛtɛ wekɔ l’ohomba wa mbo ya ndɛ y’amɛna lushi tshɛ. Woho akɔ wâmɛ mbele, sho pombaka ndɛka mbo ya ndɛ ya lo nyuma l’ekimanyielo ka wekelo w’onto ndamɛ wa mbala la mbala, okanelo wa yimba ndo wɔtwɛlɔ wa nsanganya.—Osam. 1:1, 2; Tuk. 15:28; Heb. 10:24, 25.
2 Osutshesutshelo wa demba: Dia sho monga la yônge ya dimɛna, doyi diaso pombaka ntoka dimɛna. Woho akɔ wâmɛ mbele, nsambisha l’ohetoheto koka tokimanyiya dia sho kambɛ Jehowa.—Luka 13:24; Fil. 3:12.
3 Dihole dieso: Asekaso wa l’olimu ndo asukanyi aso kokaka monga la shɛngiya ya wolo l’otema aso wa didjidji. Koko, sho kokaka mbewɔ shɛngiya shɔ lo mbekesanɛ l’asekaso ambetawudi nɛ dia vɔ ndjakiyanyaka dikambo diaso ndo kambɛka Nzambi l’otema ɔtɔi.—Osam. 119:63; Tuk. 13:20.