Te Atafai ki Nisi Tino—Koi Aogā Eiloa
E ma‵natu aka a te tokoukega o tino me i te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino se akoakoga aogā telā ne fakasalalau mai ne Iesu, kae ne fai mai a ia penei: “A akoakoga e fai atu ne au e se e a aku, kae e a ia tela ne uga mai ne ia au.”—Ioane 7:16.
E TONU, a te Tino telā ne māfua mai i ei a mea kolā ne akoako mai ne Iesu, e aofia i ei a te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino telā ne taku ko te Golden Rule, ko te tino foki telā ne uga mai ne ia a Iesu, ko Ieova te Atua.
A te fuafuaga muamua eiloa a te Atua mō tino ko te faiga ki nisi tino a mea kolā e ma‵nako latou ke fai mai ne nisi tino ki a latou. Ne tuku mai ne ia a te ‵toe fakaakoakoga ‵lei eiloa o te fakaasiatuga o tena alofa i te auala ne faite ei ne ia a tino: “Tela ne faite ei ne te Atua a te tino ke foliga ki a ia. Ne faite ne ia te tagata mo te fafine.” (Kenese 1:27) Ko tena uiga, ne tuku atu ne te Atua ki ana tino a nisi uiga ‵tu kese ko te mea ke mafai o ola latou mo te filemu, te fiafia kae fealofani—kāti ki te se-gata-mai. Kafai e akoako faka‵lei ne latou a te loto lagona telā ne tuku mai ne te Atua, ka mafai o takitaki atu ei latou ke fai a mea kolā e ma‵nako latou ke fai mai ne nisi tino ki a latou.
Ko Pulegina ne te Uiga Kaiū
E tiga eiloa ne ‵lei te kamataga o tino, se a te mea ne tupu fakamuli? Ne kamata o fakaasi atu ne tino a uiga se ‵lei, ko te manatu fakapito. Ko masani ‵lei a te tokoukega o tino mo te tala i te Tusi Tapu e uiga ki mea kolā ne fai ne te tauavaga muamua, kolā e fakaasi mai i te Kenese mataupu e 3. Ona ko fakamalosiga a Satani, ko te tino ‵teke ki fakatakitakiga katoa a te Atua, ne ‵teke atu i ei a Atamu mo Eva ki te pulega a te Atua ko te mea ke mafai o ‵tu tokotasi laua kae ke fai foki eiloa lā filifiliga. Ne seki iku atu fua lā uiga kaiū mo te ‵teke kātoatoa atu ki te ‵galo o lā mea e uke kae e aofia foki i ei a te tulaga fakafanoanoa telā ne tuku atu ne laua ki lā tama‵liki. E tuku mai i konei se fakaasiga manino o mea ma‵sei kolā ka iku mai māfai e se fia ‵saga atu eiloa a tino ki te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino. E pelā me se ikuga, “ne oko mai te agasala ki te lalolagi i te tagata e tokotasi, ne aumai foki ne tena agasala te mate. Tela la, ko oko ki tino katoa te mate, i te mea ko agasala a tino katoa.” —Loma 5:12.
E ui eiloa ne ‵teke katoatoa atu a te tokoukega o tino ki auala a‵lofa o Ieova te Atua, ne seki tiakina eiloa ne ia latou. E pelā eiloa mo te tukuatuga ne Ieova a Tulafono ki te fenua o Isalaelu ke takitaki i ei latou. Ne akoako atu i ei ke fai ne latou a mea kolā e ma‵nako latou ke fai mai ne nisi tino ki a latou. Ne tuku mai foki ne te Tulafono a fakatonuga e uiga ki te tausiga o pologa, tama‵liki seai ne olotou tamana, mo fafine ko ‵mate olotou avaga. Ne fakaasi mai foki i ei a mea e ‵tau o fai māfai e isi ne tino ne tatino, pukemālō io me kaisoa. Ne tuku mai foki ne tulafono e uiga ki te tū ‵mā a te mafaufau ‵mafa ki te ola ‵lei o nisi tino. E isi foki ne tulafono e uiga ki amioga faka-tauavaga. Ne fakatoetoe aka ne Ieova ana Tulafono mai te fai atu ki ana tino, penei: “Alofa ki tou tuakoi e pela eiloa mo tou alofa ki a koe eiloa,” se tugāpati telā ne toe siki mai ne Iesu fakamuli. (Levitiko 19:18; Mataio 22:39, 40) Ne fakaasi mai foki i te Tulafono a faifaiga e ‵tau o fai ki tino fakaa‵lofa kolā e ‵nofo tasi mo tino Isalaelu. Ne fakatonu mai penei a te Tulafono: “Sa fakasaua ki se tino o fenua fakaatea, me ko iloa ne koutou te tulaga o tino fakaalofa, me i a koutou ko oti ne ‵nofo pela me ne tino fakaalofa i Aikupito.” I nisi tugāpati e fakaasi mai i konei me e ‵tau o fakaasi atu ne te kau Isalaelu a te alofa ki tino fakaa‵tea.—Esoto 23:9; Levitiko 19:34; Teutelonome 10:19.
Ne fakamanuia eiloa ne Ieova a te fenua o Isalaelu i te taimi ne tau‵tali atu ei latou mo te fakamaoni ki te Tulafono. Ne manuia eiloa a te fenua mai lalo i te takitakiga a Tavita mo Solomona, kae ne fia‵fia kae lotoma‵lie foki latou. E fai mai penei se tala fakasolopito: “A tino Iuta mo Isalaelu ko pela eiloa mo one o te matafaga i te tokouke; i te taimi nei a tino e kai kae inu kae fiafia. A tino Iuta mo Isalaelu ne nofo faeloa mo te saogalemu i aso ne ola ei a Solomona. E tofu eiloa kaiga takitasi mo olotou togā vine mo togā mati.”—1 Tupu 4:20, 25.
Kae se mea fakafanoanoa me ne seki tumau a te fiafia mo te filemu o te fenua. E ui eiloa ne maua ne latou a Tulafono a te Atua, ne seki ‵saga malosi atu a te kau Isalaelu ki ei, kae ne talia ne latou olotou uiga kaiū ke taofi aka i ei te lotou a‵lofa ki nisi tino. Ne fai ne te mea tenei, fakatasi mo uiga aposetasi ke maua ne latou taki tokotasi a mea faiga‵ta fakatasi foki loa mo te fenua kātoa. Fakamuli ifo, i te 607 T.L.M., ne talia ne Ieova a te kau Papelonia ke fakamasei ne latou a te malo o Iuta, te fa‵kai o Ielusalema, pelā foki eiloa mo te lotou faletapu ‵malu. Se a te pogai? “ Tena la, ona ko koutou e se fia fakalogo ki te Aliki Malosi, ko faipati mai ei a ia penei ‘Ka uga taku fekau ki tino katoa mai i matu, pela foki ki taku tavini ko Nepukanesa, te tupu o Papelonia. Ka aumai ne au ke taua atu ki Iuta mo tino i ei, pena foki ki malo katoa i ona tafa. Ka ta fakamasei ne au a te malo tenei, fakatasi mo malo e tuakoi ki ei, kae ofa ke maofa ki te se gata mai. A tino ka poi kae ofo ma kilo ki ei. Ko au, te Aliki, tena ne faipati atu.’ ” (Ielemia 25:8, 9) Ko tafaga la te ‵togi ne maua ne latou ona ko te tiakinaga o te tapuakiga tonu a Ieova!
Se Fakaakoakoga ke Tau‵tali ki ei
E se gata i te akoako atu ne Iesu a te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino kae ne tuku mai foki ne ia a te ‵toe fakaakoakoga ‵lei ke tau‵tali ki ei. Ne saga tonu atu a ia ki te ‵lei o nisi tino. (Mataio 9:36; 14:14; Luka 5:12, 13) I te taimi e tasi, i se fa‵kai e pili atu ki Naina, ne lavea atu i ei ne Iesu se fafine telā ko mate tena avaga, ko oko eiloa i te loto mafatia i te faiga o te fanoanoa o tena tama telā ne mate. Ne fai mai te tala tenā i te Tusi Tapu, penei: “I te itula ne lavea ei ne te Aliki te fafine, a tena loto ne fonu i te alofa.” (Luka 7:11-15) E tusa mo te Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words, a te tugāpati ko te “tena loto ne fonu i te alofa” e fakauiga ki te “otia o te loto o se tino.” E ‵pau tena logo‵mae mo te logo‵mae o te fafine kae ne fakagasuesue aka i ei ke fai ne ia se fakatapūga ki tena logo‵mae. Ko tafaga la te fiafia ne maua ne te fafine ko mate tena avaga i te taimi ne fakatu aka ei ne Iesu a tena tama “kae ne tuku atu a ia ne Iesu ki tona matua”!
Fakamuli ifo, e ‵tusa mo fuafuaga a te Atua, ne lotomalie a Iesu ke logo‵mae a ia kae ke tuku atu a tena ola e pelā me se taulaga togiola ko te mea ke mafai o faka‵sao i ei a tino mai te ‵nofo pologa ki te agasala mo te mate. Tenei eiloa a te ‵toe fakaakoakoga ‵lei o te ola e ‵tusa mo te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino.—Mataio 20:28; Ioane 15:13; Epelu 4:15.
Tino Kolā e Fakaasi te Atafai ki Nisi Tino
E mata, e isi eiloa ne tino i te vaitaimi nei e ola e ‵tusa mo te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino? Ao, kae e se ko te taimi fua telā e faigofie ki a latou ke fai penā. E pelā mo te Taua i te Lua a te Lalolagi i Siamani, ne tumau eiloa a Molimau a Ieova i te fakatuanaki ki te Atua mo te a‵lofa ki olotou tuakoi kae ne ita lele eiloa ma ‵teke atu latou ki te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino. Ke oko foki loa ki te taimi ne fai ei ne te Malo se taumafaiga fakapito me ne takalia‵lia kae ne faka‵kese aka foki i ei a te kau Iutaia, ne tumau eiloa a Molimau a Ieova i te tau‵tali atu ki te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino. Ke oko foki eiloa ki falepuipui fakama‵taku, ne tumau eiloa a te lotou a‵lofa ki olotou taina, mai te tufatufaatuga o olotou meakai ki tino Iutaia mo tino kolā e se ne Iutaia faitalia me e se uke olotou meakai. E se gata i ei, i te taimi ne fakatonu mai ei ne te Malo ke tamate ne latou a tino mai te fakaaogāga o meatau, ne ‵teke atu latou ki ei, e pelā loa mo te lotou sē ma‵nako ke tamate latou ne nisi tino. E mafai pefea o tamate ne latou a nisi tino kolā e a‵lofa latou ki ei e pelā mo te lotou a‵lofa ki a latou eiloa? Ona ko te lotou ‵teke atu ki ei, ne iku atu ki te ‵peiatuga o nisi tino ki falepuipui fakama‵taku kae ‵mate atu foki i ei a nisi tino.—Mataio 5:43-48.
I te taimi e faitau ei koe ki te mataupu tenei ko maua ei ne koe a nisi mea aogā mai te fakaasiatuga o te atafai. Ko iloa ne Molimau a Ieova me ko logo‵mae nei te tokoukega o tino kae e seai se lotou fakamoemoega mo se lotou fesoasoani. Tela la, ona ko te mea tenei, ko fai nei ne Molimau a Ieova se galuega telā ka fesoasoani atu i ei ki tino ke mafai o tau‵loto latou e uiga ki te fakamoemoega mo fakatakitakiga kolā e fakaasi mai i te Tusi Tapu. A akoakoga konei se galuega telā ne seki fai aka eiloa i aso mua kae ko fai nei i te lalolagi kātoa. Se a te ikuga? E pelā mo te valoaga i te Isaia 2:2-4 (NW) e fai mai i ei me “e tokouke a tino,” e tonu, ko silia atu nei i te ono miliona a tino i te lalolagi ko oti ne ‘akoako ke sasale i auala o Ieova.’ I se auala fakatusa, ko oti ne akoakogina latou ke “tuki ne latou olotou pelu ke fai mo mea fakamalu laukele ka ko olotou tao ke fai mo naifi vele vao.” Ko maua nei ne latou a te filemu mo te tokagamalie i taimi faiga‵ta konei.
E Pefea la Koe?
Ke mafaufau aka ki te logo‵mae mo te tigāina talu mai te taimi ne fakamāfua aka ei ne Satani te Tiapolo i tena ‵tekeatuga i Etena ona ko te manatu mā‵mā o tino ki te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino. Ne fuafua aka ne Ieova ke toe ‵fuli aka a fakalavelave konā i se taimi pili mai mua nei. E pefea la? “Ne vau te Tama a te Atua mō te pogai eiloa tenei, o fakamalepe a te galuega a te Tiapolo.” (1 Ioane 3:8) Ka ‵tupu katoa a mea konei mai lalo i te pulega a te Malo o te Atua, i lima atamai o Iesu Keliso telā ne akoako kae ne ola e ‵tusa mo te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino.—Salamo 37:9-11; Tanielu 2:44.
Ne fai mai penei a te tupu o Isalaelu ko Tavita: “Au nei ko toeaina, ko leva eiloa toku olaga, kae seki iloa eiloa ne au se tino amio lei ke tiakina ne te Aliki, io me ko ana tamaliki foki ke akai meakai. E kaimalie a ia i aso katoa, kae tuku atu foki ana mea ke kaitalafu ne tino, a tamaliki foki a ia e manuia faeloa.” (Salamo 37:25, 26) E a, e se talitonu koe me i te tokoukega o tino i aso nei ko puke kae ‵faomālō ne latou a mea a tino i lō te ‘tuku atu olotou mea ke kaitalafu’? Se mea tonu eiloa me i te tautali atu ki te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino, ka takitaki i ei tatou ki te filemu tonu mo te tokagamalie telā ka fai ei ke maua ne tatou a fakamanuiaga i aso nei, e pelā foki mo aso mai mua mai lalo i te Malo o te Atua. Ka fakaseai katoa ne te Malo o te Atua a uiga kaiū kae ma‵sei i te lalolagi tenei kae ka sui ne te Atua a te fakanofonofoga masei o pulega a tāgata i aso nei ki te fakanofonofoga fou a te Atua. Tenā la, ka fia‵fia katoa a tino o ola e ‵tusa mo te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino.—Salamo 29:11; 2 Petelu 3:13.
[Ata i te itulau e 5]
Ne akoako atu kae ne ola foki a Iesu e tusa mo te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino i te ‵toe auala sili
[Ata i te itulau e 7]
A te tautali atu ki te akoakoga e uiga ki te atafai ki nisi tino ka takitaki atu ei ki te olaga filemu kae tokagamalie