E Ola te Muna a Ieova
Manatu Tāua Mai te Vaega e Lua o te Tusi ko Salamo
EPELĀ me ne tavini a Ieova, e iloa ne tatou me ka fe‵paki tatou mo fakalavelave mo tofotofoga. Ne tusi mai te apositolo ko Paulo: “Ko latou katoa kolā e ma‵nako o ola i te olaga atua i te ‵soko tasi mo Keliso Iesu, ka fakasauāgina.” (2 Timoteo 3:12) Se a te mea ka fesoasoani mai ke kufaki tatou i tofotofoga mo fakasauāga, kae tumau eiloa te ‵tou fakamaoni ki te Atua?
E tuku mai ne te lua o vaega o te tusi ko salamo te fesoasoani tenā. E fakaasi mai ne te Salamo 42 ki te 72 me kafai e ma‵nako tatou ke kufaki i tofotofoga mo te manuia, e ‵tau o tali‵tonu katoatoa tatou ki a Ieova kae fakamasani o faka‵tali ki a ia mō te faka‵saoga. Ko se faka‵tau eiloa i te gali o te akoakoga tenā mō tatou! A te fekau i te Vaega e Lua o te Tusi ko Salamo, e pelā foki mo tusi katoa i te Muna a te Atua, e “ola kae galue mo te ‵mana” ke oko foki eiloa ki aso nei.—Epelu 4:12.
A IEOVA KO TE
“‵LAFIGA MO TE MALOSI” O TATOU
Ne nofo fakapagota se tino mai te matakāiga o Levi i se fenua. Ona ko tena fanoanoa me ne seki mafai ne ia o fanatu o tapuaki atu i te fale o Ieova, ne fakamafanafana ifo a ia ki a ia eiloa, ana muna: “Ai a e fanoanoa ei au? Ai a e puapuagātia ei au? Ka tuku atu toku fakamoemoega ki te Atua.” (Salamo 42:5, 11; 43:5) A te fuaiupu tenei telā e sae fakafia mai e ‵soko tasi ei a vaega e tolu o te Salamo 42 mo te 43 ke fai pelā me se fakalagi e tasi. A te mataupu e 44 o te Salamo se fakamolemole mō Iuta—se fenua ko puapuagātia, kāti ona ko te fakamatakutaku mai o te pulega a te kau Asulia i aso o te Tupu ko Hesekia.
A te Salamo 45, se pese e uiga ki te fakaipoipoga a te tupu, telā se ata fakavaloaga e uiga ki te Tupu faka-Mesia. E fakaata mai i vaega e tolu o te salamo kolā e ‵soko mai, a Ieova e pelā me se “‵lafiga mo te malosi,” “te tupu sili,” mo se “‵pui o te fa‵kai.” (Salamo 46:1; 47:2; 48:3) Ko se faka‵tau foki eiloa i te gali o te fakaasimaiga ne te Salamo 49 me e seai se tino e mafai “o fakaola a ia, e se mafai foki ne ia o ‵togi atu ki te Atua te ‵togi o tena ola”! (Salamo 49:7) A salamo e valu muamua o te lua o vaega ne fakasino tonu atu ki tama tāgata a Kola. A te iva o salamo, ko te Salamo 50, se vaega ne ‵fatu ne Asafo.
Tali ki Fesili Faka-te-Tusi Tapu:
44:19—Se a te koga “i loto i manu fe‵kai”? Kāti ne fakasino atu te faisalamo ki se koga o taua telā ne ‵mate valevale i ei a tino kae ne fai latou mo mea‵kai ki manu fe‵kai.
45:13, 14a—Ko oi “te tamaliki fafine a te tupu” telā ka ‘takitaki atu ki te tupu’? A ia ko te tama fafine a te “tupu” ki te se-gata-mai, ko Ieova te Atua. (Fakaasiga 15:3) E fakaata mai i tou fafine a te fakapotopotoga ‵malu o Kelisiano e toko 144,000, kolā ne puke ne Ieova e pelā me ne tama‵liki mai te fakaekega o latou ki tena agaga. (Loma 8:16) A te “tamaliki fafine” tenei a Ieova, “se tamāfine ko toka ‵lei o fanatu ki tena fakaipoipoga,” ka avatu ki tena avaga tagata—ko te Tupu faka-Mesia.—Fakaasiga 21:2.
45:14e, 15—Ko oi e fakaata mai i “taugasoa fāfine”? A latou ko te “vaitino tokouke” o tino tapuaki ‵tonu, kolā e ‵kau kae ‵lago atu ki te ‵toega fakaekegina. Ona ko latou “ne ‵sao i te fakasauāga lasi,” ka ‵nofo latou i te lalolagi nei māfai ko oti te fakaipoipoga a te Tupu faka-Mesia i te lagi. (Fakaasiga 7:9, 13, 14) I te taimi tenā, ka ‵fonu eiloa latou i te “‵lifu mo te fia‵fia.”
45:16—Se a te auala ka sui ei ne tama tāgata a tupuga o te tupu? I te taimi ne fanau ei Iesu i te lalolagi, ne maua ne ia a tupuga faka-te-foitino. Ka fai latou mo ana tama i te taimi e toe faka‵tu aka ei ne ia latou mai te mate i tena Pulega i te Afe Tausaga. Ka aofia a nisi o latou i tino kolā e ‵tofi aka e pelā me ne “pule i te lalolagi kātoa.”
50:2—Kaia ne fakaigoa ei Ielusalema ki “te fa‵kai tafasili i te gali”? E seki fakauiga i ei ki foliga o te fa‵kai. Ne fai penā ona ko te mea ne fakaaogā ne Ieova kae fakagaligali foki ne ia ke fakatu i ei tena faletapu kae fai mo te laumua o ana tupu fakaekegina.
Akoakoga mō Tatou:
42:1-3. E pelā mo te manako malosi o se tia fafine i se koga lavaki ki vai, ne manako malosi se tagata mai te matakāiga o Levi ki a Ieova. Ona ko te lasi o tena fanoanoa me ne seki mafai o tapuaki atu a ia ki a Ieova i Tena fale tapuaki telā ne ‘tagi faeloa a ia i te ao mo te po, ka ko ana loimata ko ana meakai eiloa konā’—ne galo atu tena fiakai. E mata, e se ‵tau o fakamalosi aka i a tatou te tāua o te tapuaki atu ki a Ieova fakatasi mo ‵tou taina tali‵tonu?
42:4, 5, 11; 43:3-5. Kafai ko se mafai o ‵kau atu tatou ki te fakapotopotoga Kelisiano ona ko nisi pogai kolā ko se mafai ne tatou o pule faka‵lei atu ki ei, a te mafaufau ki te fiafia telā ne maua mai i ‵kau fakatasiga penā i aso ko ‵teka, e mafai o fesoasoani mai ki a tatou. E tiga eiloa e mafai o momea aka ei i te taimi muamua a te logo‵mae i te nofo tokotasi, e mafai foki o fakamasaua mai ki a tatou me i te Atua ko te ‵tou ‵lafiga kae e ‵tau o faka‵tali tatou ki a ia mō se fakatapūga.
46:1-3. Faitalia me se a te fakalavelave faigatā e mafai o fepaki mo tatou, e ‵tau o ‵mautakitaki ‵tou loto tali‵tonu me i “te Atua ko te ‵lafiga mo te malosi o tatou.”
50:16-19. So se tino telā e pati loi kae fai ne ia a mea ma‵sei, e seai eiloa sena aiā ke sui ne ia te Atua.
50:20. I lō te fai‵pati atu faeloa e uiga ki mea ‵se a nisi tino, e ‵tau o fakapuli ne tatou a mea konā.—Kolose 3:13.
“KO TE ATUA FUA E FAKALAGOLAGO
AU KI EI”
Ne kamata te vaega tenei o te salamo ki te ‵talo mo te loto kātoa a Tavita mai tua o tena agasala mo Patisepa. E fakaasi mai i te Salamo 52 ki te 57 me ka faka‵sao ne Ieova a latou kolā e tuku atu ne latou ki a ia a mea e manava‵se latou ki ei kae faka‵tali foki ki a ia mō se faka‵saoga. E pelā mo te mea ne fakaasi mai i te Salamo 58-64, i te taimi o ana puapuagā katoa, ne fai eiloa ne Tavita a Ieova mo fai tena ‵lafiga. Ne usu mai a ia: “Ko te Atua fua e fakalagolago au ki ei; au e fakamoemoe ki a ia.”—Salamo 62:5.
A te fesokotakiga pili mo te ‵tou Fakaola e ‵tau o fakamalosi aka ei tatou “ke usu pese atu [tatou] ki te ‵malu o tena igoa.” (Salamo 66:2) Ne tavae atu ki a Ieova e pelā me se tino kaimalie i te Salamo 65, e pelā me se Atua o galuega fakaola tino i te Salamo 67 mo te 68, kae e pelā me se Tino fakasao i te Salamo 70 mo te 71.
Tali ki Fesili Faka-te-Tusi Tapu:
51:12—I o oi te loto “fiafia” ne fakamolemole atu a Tavita ke fesoasoani atu ki ei? E seki fakasino atu te mea tenei ki te loto fiafia o te Atua ke fesoasoani atu ki a Tavita io me ko te agaga tapu o Ieova, kae ki te loto eiloa o Tavita—ki ana manakoga i tena mafaufau. Ne fakamolemole atu a ia ki te Atua ke tuku atu ki a ia te manakoga ke fai te mea tonu.
53:1—E fai pefea se tino telā e mafaufau me e seai se Atua e pelā me se “tino valea”? E se fakauiga loa te valea i konei ki te valea i te feitu faka-te-foitino. E mafai eiloa o lavea atu te valea o se vaegā tino penā i mea tau amioga mai mea kolā ne iku mai i amioga sē ‵lei kolā ne fakamatala mai i te Salamo 53:1-4.
58:3-5—Se a te auala e fai ei a tino ma‵sei pelā me se gata? A tala ‵loi kolā e fai atu ne latou e uiga ki nisi tino e fai pelā mo te poisini mai i te gata. E fakapoisini ne latou te ata ‵lei o tino kolā e fakamasei ne latou. “E pelā mo se gata taliga ‵tuli,” e se fia faka‵logo latou ki fakatakitakiga io me ko fakatonutonuga.
58:7—E “‵galo” atu pefea a tino ma‵sei “e pelā mo te ‵tafe atu o te vai keatea”? Kāti ne mafaufau a Tavita ki vai i se vanu i te Fenua o te Folafolaga. E tiga eiloa e mafai o fanaka fakavave a te maluga o te vai i se vanu penā ona ko lofiaga, e ‵tafe fakavave atu keatea a vai konei kae ‵galo atu i ei. Ne ‵talo atu eiloa a Tavita ke fakaseai fakavave atu a tino ma‵sei.
68:13—Ne fai pefea a “lupe ko teu fakagaligali ki siliva, olotou kapa‵kau e malapulapu e pelā mo ne aulo”? E isi ne lupe kolā e lanu moana kae lanu kākī mo olotou kapa‵kau e malapulapu i nisi fulufulu o latou. E lavea atu foki ei i olotou kapa‵kau a foliga aulo i te mainaga o te la. Kāti ne faka‵pau ne Tavita se toa manumalo o Isalaelu telā ko foki mai i te taua ki se vaegā lupe penā—e malosi ana kapa‵kau kae malapulapu malosi mai ana foliga. E pelā mo manatu o nisi tino ‵poto, e mafai foki o fetaui ‵lei te fakamatalaga tenā ki se ata ne ‵lomi, se ipu o te manumalo, telā ne faomālō. Faitalia me se a te mea ne fakauiga i ei, ne fakasino atu eiloa Tavita ki manumaloga kolā ne tuku atu ne Ieova ki ana tino i olotou fili.
68:18—Ko oi a “meaalofa mai tino”? Ko tāgata kolā ne aofia i tino kolā ne ave fakapagota i te taimi ne fakatakavale ei te Fenua o te Folafolaga. Ne ‵tofi fakamuli aka a tāgata konā ke fesoasoani atu ki te kau Levi i olotou galuega.—Esela 8:20.
68:30—Se a te mea e fakauiga ki ei te fakamolemole ke ‘fakasala te manu fekai telā e nofo i te vao mouku ‵loa’? I te faipati fakauiga ki fili o Ieova e pelā me ne manu fe‵kai, ne fakamolemole atu a Tavita ki te Atua ke fakasala latou, io me ke onoono faka‵lei ki te lotou malosi ke fakalogo‵mae.
69:23—Se a te uiga o te faiga ke ‘vāivāi olotou tua’? A uaua i tega e tāua ‵ki eiloa ki te faiga o galuega ‵mafa, e pelā mo te sauga mo te amoga o mea ‵mafa. A te sē malosi o tega e fakaasi mai i ei a te sē lava o te malosi. Ne ‵talo atu a Tavita ko te mea ke ‵galo atu te malosi o ana fili.
Akoakoga mō Tatou:
51:1-4, 17. E se ‵tau eiloa o ‵vae keatea tatou mai i a Ieova te Atua māfai ko agasala tatou. Kafai e salamō tatou, e mafai eiloa o tali‵tonu katoatoa tatou ki tena alofa fakamagalo.
51:5, 7-10. Kafai ko oti ne fai ne tatou se agasala, e mafai eiloa o fakamolemole atu tatou ki a Ieova ke fakamagalo mai tatou ona ko ‵tou tulaga sē ‵lei katoatoa. E ‵tau foki o ‵talo atu tatou ki a ia ke faka‵ma mai tatou, ke fakafou aka tatou, ke fesoasoani mai ke ave keatea a manakoga agasala mai ‵tou loto, kae ke tuku mai se loto finafinau ‵mautakitaki.
51:18. Ne fakamataku eiloa te agasala a Tavita ki te tulaga ‵lei o te fenua kātoa. Tela la, ne ‵talo atu a ia mō te loto ‵lei o te Atua ki Siona. Kafai e fai ne tatou se agasala matagā, e fakamasei i ei te igoa o Ieova mo te fakapotopotoga. E ‵tau o ‵talo atu tatou ki te Atua ke faka‵lei a te logo‵mae telā ne māfua mai i a tatou.
52:8. E mafai o fai tatou pelā me ne “lakau ko te olive e ola i te fale o te Atua”—e pili ki a Ieova kae fua malosi mai foki i tena taviniga—mai te faka‵logo ki a ia kae loto fiafia foki o talia ana polopolokiga.—Epelu 12:5, 6.
55:4, 5, 12-14, 16-18. A te togafiti o tena tama tonu eiloa ko Apisaloma mo tena fakaloiloiga ne se tino fakatonutonu telā ne talitonu katoatoa a ia ki ei, ko Aitofele ne fai ei ke logo‵mae malosi a Tavita i ana lagonaga. Kae ne seki fakavāivāi ei tena loto talitonu ki a Ieova. E se ‵tau eiloa o talia ne tatou a logo‵maega i mea tau lagonaga ke fakavāivāi ei ‵tou tali‵tonu ki te Atua.
55:22. E mafai pefea e tuku atu ne tatou ki a Ieova a mea katoa kolā e manava‵se tatou ki ei? E fai ne tatou te mea tenei (1) mai te ‵talo atu ki a ia e uiga ki se mea e manavase ki ei, (2) mai te fakalagolago ki tena Muna mo tena fakapotopotoga mō takitakiga mo te fesoasoani, mo te (3) mai te taumafai o fai so se mea e mafai ne tatou ke faka‵lei aka ei te tulaga tenā.—Faataoto 3:5, 6; 11:14; 15:22; Filipi 4:6, 7.
56:8. E se gata fua i te iloa ne Ieova o ‵tou tulaga, kae e iloa foki ne ia te auala e māfatia ei tatou.
62:11. E se fakalagolago lele eiloa te Atua ki so se isi māfuaga o te malosi. A ia ko te māfuaga o te malosi. A te “‵mana e o ia.”
63:3. A te “alofa tumau” o te Atua “e silia atu tena ‵lei i te ola” me e aunoa mo te mea tenā, e seai eiloa se aogā mo te pogai o te ola. E ‵poto eiloa tatou ke fakamalosi aka ‵tou vā fakataugasoa mo Ieova.
63:6. A te po—se taimi sē logoā kae filemu—e mafai o fai mo toe taimi ‵lei ke mafaufau ‵loto.
64:2-4. A te fai tala ‵loi e mafai o fakamasei ei te igoa ‵lei o se tino. E se ‵tau eiloa o faka‵logo tatou ki vaegā tala ‵loi penā io me fakasalalau atu ne tatou.
69:4. Ke tausi te filemu, e mafai o ‵lei atu i nisi taimi ke “tuku atu” tatou mai te fakatoese atu, faitalia me e iloa ne tatou i a tatou e se ‵se.
70:1-5. E lagona ne Ieova ‵tou fakamolemole mō se fesoasoani. (1 Tesalonia 5:17; Iakopo 1:13; 2 Petelu 2:9) E mafai o talia ne te Atua se tofotofoga ke tumau, kae ka tuku mai eiloa ne ia te poto ke fakafesagai atu ki te tulaga tenā mo te malosi ke kufaki i ei. Ka se talia eiloa ne ia ke sili atu te ‵tou tofotofoga i te mea e mafai o kufaki ne tatou.—1 Kolinito 10:13; Epelu 10:36; Iakopo 1:5-8.
71:5, 17. Ne ati aka ne Tavita a te loto toa mo te malosi mai te fakalagolago katoatoa atu ki a Ieova i te taimi koi talavou ei a ia—ke oko foki ki te taimi ne taua atu ei a ia ki te toa Filisitia, ko Koliata. (1 Samuelu 17:34-37) Ka ‵poto eiloa a talavou māfai e fakalago‵lago latou ki a Ieova i mea katoa e fai ne latou.
“Ke ‵Fonu te Lalolagi Kātoa i Tena ‵Malu”
A te ‵toe pese i te lua o vaega o salamo, ko te Salamo 72, e fakamatala mai i ei e uiga ki te pulega a Solomona, telā e fakaata mai i ei a tulaga kolā ka tumau mai lalo i te pulega a te Mesia. Ko tafaga la te ‵gali o fakamanuiaga kolā e fakamatala mai i konā—ko te filemu sili, te gataga o puapuagā mo fakasauāga, mo te uke o meakai i te lalolagi! E mata, ka aofia tatou i tino kolā ka maua ne latou a mea konei mo nisi fakamanuiaga mai te Malo? E mafai eiloa o aofia tatou i ei māfai e fai tatou pelā mo te faisalamo, ke faka‵tali kae fakamoemoe ki a Ieova, mai te faiga mo fai te ‵tou ‵lafiga mo te malosi.
“‵Viki atu ki te Aliki te Atua o Isalaelu, me ko ia fua tokotasi ne fai ne ia galuega fakaofoofogina konei. Ke vikia tena igoa ‵malu ki te se gata mai! Ke ‵fonu te lalolagi kātoa i tena ‵malu. Amene! Amene! Tenei te fakaotiga o te ‵talo a Tavita.” (Salamo 72:18-20) Ke na ‵viki atu foki tatou mo te loto kātoa ki a Ieova kae tavae atu ki tena igoa ‵malu.