Jehová «yerknaj ri kan poqän rnaʼon kan»

1. ¿Achkë nunaʼ Jehová chkij ri winäq ri nkiyaʼ rqʼij ryä?

JEHOVÁ rtaman achkë nqaqʼaxaj röj pa qakʼaslemal; rtaman taq röj kiʼ qakʼuʼx y taq najin nqbʼison (Sal. 37:18). Taq Jehová nutzʼët chë röj nqayaʼ rqʼij ryä tapeʼ kan poqän rnaʼon qan rma kʼo jun ma ütz ta xqaqʼaxaj, ryä kan kiʼ rkʼuʼx nuʼän. Ye kʼa nrajoʼ nqrtoʼ pä chqä nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx.

2. ¿Achkë nuʼän Jehová kikʼë ri kan poqän rnaʼon kan, y achkë nkʼatzin nqaʼän rchë ryä nqrchajij?

² Ri Salmo 147:3 nuʼij chë Jehová «achiʼel ta kan nupïs akuchï xesokotäj wä» ri winäq «ri kan poqän rnaʼon kan». Re texto reʼ nukʼüt chqawäch achkë rbʼanik yerchajij Jehová ri winäq ri kan kowan najin yebʼison. Ye kʼa ¿achkë nkʼatzin nqaʼän rchë Jehová nqrchajij? Tqaquʼ rij ya reʼ. We jun winäq nusök riʼ, ryä ütz nbʼä rkʼë jun doctor. Ye kʼa rchë nkʼachöj, nkʼatzin nuʼän jontir ri nuʼij ri doctor riʼ che rä. Chpan re tjonïk reʼ, xtqatzʼët achkë nuʼij Jehová chkë ri winäq ri kan poqän rnaʼon kan o najin yebʼison y achkë rbʼanik nqasmajij ri naʼoj yeryaʼ ryä chqë.

JEHOVÁ NUʼIJ CHË RÖJ KAN KOWÄN QAQʼIJ CHWÄCH RYÄ

3. ¿Achkë rma ye kʼo jojun winäq nkinaʼ chë majun ta kiqʼij?

³ Pa qaqʼij komä, ri winäq ma nkajoʼ ta chik kiʼ. Ye kʼïy winäq kan itzel kinaʼoj nkiʼän kikʼë nkʼaj chik chqä nkiqasaj kiqʼij. Ya Jelena nuʼij: «Ri nteʼ ntat ma xkikʼüt ta chqawäch chë yojkajoʼ. Ntat kowan wä nqrchʼäy, yeruʼij wä poqän taq tzij chqë y ronojel wä qʼij nuʼij chqë chë majun nqkʼatzin wä». ¿Kʼo komä jun winäq rbʼin o rbʼanon ya riʼ chawä rït? Rkʼë jbʼaʼ kan itzel rnaʼoj xuʼän awkʼë, ronojel mul itzel xtzjon chawij o xuʼän chawä chë xanaʼ chë majun ta aqʼij. We xbʼanatäj ya riʼ awkʼë, rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nuʼän chawäch nanmaj chë yajowäx kimä nkʼaj chik.

4. ¿Achkë nuʼij Jehová chpan Salmo 34:18?

⁴ We ye kʼo winäq kan itzel kinaʼoj xkiʼän awkʼë, rït ütz nayaʼ chwäch awan chë Jehová kowan yatrajoʼ chqä chë kan kʼo aqʼij chwäch. Ryä «naqaj kʼo wä chkë ri kan poqän rnaʼon kan» (taskʼij rwäch Salmo 34:18). We rït yït jun chkë «ri kan kowan najin yebʼison», tnatäj chawä chë Jehová kʼo ütz xtzʼët chawij chqä ryaʼon qʼij chawä rchë nayaʼ rqʼij ryä (Juan 6:44). Jehová ronojel mul xtjeʼ awkʼë rchë xkaturtoʼ pä, rma ryä kan kowan yatrajoʼ.

5. ¿Achkë nqatamaj qa chrij rnaʼoj xuʼän Jesús kikʼë ri winäq ri ma yejowäx ta wä kimä nkʼaj chik?

⁵ Ri xuʼän Jesús taq xjeʼ chwäch Rwachʼlew nqrtoʼ rchë nqʼax más chqawäch achkë nunaʼ Jehová chqij. Jesús xtzʼët achkë winäq ma yejowäx ta kimä nkʼaj chik, rma riʼ xertoʼ (Mat. 9:9-12). Kʼo jun qʼij, jun ixöq ri kʼo wä jun itzel yabʼil che rä, xchäp rtzyaq Jesús rma ryaʼon wä chwäch ran chë xtkʼachöj we xtuʼän riʼ. Pa rkʼexel xpë ryowal che rä, Jesús xkʼuqbʼaʼ rkʼuʼx ri ixöq riʼ chqä xuʼij che rä chë kan ütz ri xuʼän, rma xkʼüt chë rkʼuqbʼan wä rkʼuʼx chrij Dios (Mar. 5:25-34). Jesús kan xqʼalajin rnaʼoj Rtat chrij (Juan 14:9). Ya reʼ nukʼüt qa chqawäch chë rït chqä kʼo aqʼij chwäch Jehová; ryä nutzʼët ri jaʼäl taq naʼoj kʼo awkʼë, achiʼel chë akʼuqbʼan akʼuʼx chrij ryä chqä chë kowan nawajoʼ.

6. ¿Achkë ütz nqaʼän we nqanaʼ chë majun ta qaqʼij?

⁶ ¿Achkë ütz naʼän rchë ma naquʼ ta chë rït majun ta aqʼij? Ri ütz naʼän ya riʼ naskʼij jojun textos ri nkikʼüt chawäch chë kʼo aqʼij chwäch Jehová chqä yachʼobʼon chkij ri textos riʼ (Sal. 94:19).b We rït kʼo jun ma xakowin ta xaʼän o ma yakowin ta naʼän ri nkiʼän nkʼaj chik, ma kabʼison ta chqä ma taquʼ ta chë kan majun ta yakowin naʼän. Jehová rtaman achkë yakowin naʼän rït y ma nukʼutuj ta chawä ri ma yakowin ta naʼän (Sal. 103:13, 14). We kʼo jun winäq kan itzel rnaʼoj xuʼän awkʼë ojer o kʼo jun xuʼän chawä ri ma ütz ta, ma taquʼ ta chë rït kʼo amak chë ryä ke riʼ rnaʼoj xuʼän awkʼë; ya riʼ ma amak ta rït. Chqä, tnatäj chawä chë Jehová xtkʼutuj na cuentas chkë ri winäq ri nkiʼän ri ma ütz ta, y ma chkë ta ri yetjö poqän pa kiqʼaʼ (1 Ped. 3:12). Ya Sandra, ri kan itzel kinaʼoj xkiʼän rteʼ rtat rkʼë taq kʼa koʼöl na, nuʼij: «Chaq taqïl nbʼij che rä Jehová chë kirtoʼ pä rchë ntzʼët achkë ütz taq naʼoj nutzʼët ryä chwij».

7. ¿Achkë nkʼatzin wä chqë jontir ri qaqʼaxan pä pa qakʼaslemal?

⁷ Tapeʼ kʼo mul ma nanmaj ta, Jehová nkowin yaturksaj rït rchë yertoʼ nkʼaj chik. Ryä ryaʼon qij chawä rchë yatoʼon chutzjoxik le Biblia (1 Cor. 3:9). Rkʼë jbʼaʼ rma jontir ri aqʼaxan pä chpan akʼaslemal, komä nqʼax más chawäch achkë nkinaʼ nkʼaj chik winäq, y rït yakowin yeʼatoʼ ri winäq riʼ. Ya Jelen, ri xqatzjoj qa chpan ri peraj 3, xyaʼöx rtoʼik y komä más rtaman chik achkë rbʼanik yertoʼ nkʼaj chik. Ryä nuʼij: «Ojer xinnaʼ chë kan majun ta nqʼij, ye kʼa Jehová yirtoʼon rchë nnaʼ chë yijowäx chqä chë kʼo yikʼatzin wä». Komä ya Jelen precursora regular chqä kan kiʼ rkʼuʼx.

JEHOVÁ NRAJOʼ CHË RÖJ NQAYAʼ CHWÄCH QAN CHË RYÄ NUKÜY QAMAK

8. ¿Achkë nuʼij Jehová chqë chpan Isaías 1:18?

⁸ Ye kʼo jojun qachʼalal kʼa ntiʼon na kan rma ri mak xekiʼän ojer, rkʼë jbʼaʼ taq majanä wä keqasäx pa yaʼ o taq xkiʼän yän riʼ. Ye kʼa ma tqamestaj ta chë Jehová xyaʼ Rkʼajol pa kamïk rchë nuküy qamak, rma ryä kowan nqrajoʼ. Rma riʼ Jehová nrajoʼ chë röj nqayaʼ chwäch qan chë ryä kan nqrküy. Jehová nuʼij ya reʼ chqë: «Kixampä y tqasoloʼ ri najin nbʼanatäj chqawäch»,c y taq nutzʼët chë röj xqaʼän yän riʼ, ryä nuküy qamak (taskʼij rwäch Isaías 1:18). Ye kʼa kan kowan nqtyoxin rma Qatat, ri kowan nqrajoʼ, numestaj ri ma ütz ta xeqaʼän ojer, ye kʼa majun bʼëy numestaj ta jontir ri ütz qabʼanon pä (Sal. 103:9, 12; Heb. 6:10).

9. Pa rkʼexel nqaquʼ rij ri xqaʼän ojer, ¿achkë rma ütz nqaquʼ rij ri nqkowin nqaʼän komä chqä ri xtqkowin xtqaʼän chqawäch apü?

⁹ We rït kʼa ntiʼon na awan rma kʼo ma ütz ta xeʼaʼän ojer, ¿achkë xkatoʼö rchë xtawesaj ya riʼ chwäch awan? Tatjaʼ aqʼij rchë nayaʼ awan chrij ri najin naʼän komä chqä chrij ri xtaʼän chawäch apü. Taquʼ rij ri xbʼanatäj rkʼë ri apóstol Pablo. Ryä kan xtiʼon ran taq xnatäj che rä chë xyaʼ kʼayewal pa kiwiʼ ri cristianos, ye kʼa rtaman wä chë Jehová ya xküy yän rmak (1 Tim. 1:12-15). Rma riʼ ma xquʼ ta chik rij ri mak xeruʼän taq majanä wä ttok cristiano chqä jontir ri xkowin xuʼän taq kʼo wä chpan kireligión ri judíos (Filip. 3:4-8, 13-15). Pa rkʼexel riʼ, ryä xuʼän jontir ri xkowin rchë xtzjoj rchʼaʼäl Dios chqä xquʼ rij ri xtkowin xtuʼän chwäch apü. Achiʼel xbʼanatäj rkʼë Pablo, rït chqä ma yakowin ta najäl ri xaʼän ojer. Ye kʼa yakowin naʼän jontir ri kʼo pan aqʼaʼ rchë nayaʼ rqʼij Jehová komä chqä rchë naquʼ rij ri jaʼäl kʼaslemal xtawïl chawäch apü.

10. ¿Achkë ütz nqaʼän we ye kʼo winäq kilon kʼayewal xa qamak röj?

¹⁰ Rkʼë jbʼaʼ kan itzel nunaʼ awan o ma ütz ta nanaʼ taq nnatäj chawä chë ri xaʼän ojer xkʼäm pä kʼayewal pa kiwiʼ nkʼaj chik winäq. ¿Achkë ütz naʼän taq ke riʼ nanaʼ? Kan rkʼë ronojel awan takʼutuj kuyubʼäl amak chqä tabʼanaʼ jontir ri kʼo pan aqʼaʼ rchë nasöl ri xbʼanatäj (2 Cor. 7:11). Taʼij che rä Jehová chë kertoʼ ri winäq ri xkïl kʼayewal rma ri xaʼän rït. Ryä xkaturtoʼ pä rït chqä xkertoʼ ryeʼ rchë ma xtiyaʼ ta qa niyaʼ rqʼij ryä chqä rchë ma xtchʼpü ta chik ikʼuʼx chrij riʼ (ma xtimäy ta chik).

11. ¿Achkë nqatamaj qa chrij Jonás? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹¹ Ma taʼän ta chik ri xaʼän ojer y tayaʼ qʼij chë Jehová yaturksaj rchë naʼän ri nrajoʼ ryä. Tnatäj chawä ri xuʼän Jonás. Pa rkʼexel xbʼä Nínive, achiʼel xuʼij Dios che rä, Jonás xa xanmaj äl y xbʼä jukʼan chik tinamït. Ye kʼa taq xqʼil rma Jehová, ryä xqʼax chwäch chë ma ütz ta ri xuʼän (Jon. 1:1-4, 15-17; 2:7-10). Jehová ma xuʼij ta chë ma xtksaj ta chik Jonás, pa rkʼexel riʼ, ryä xuʼij chik jmul che rä chë tbʼä Nínive, y Jonás kan xnmaj rtzij. Tapeʼ ryä xtiʼon ran rma ri xuʼän, ma xyaʼ ta qʼij chë ya riʼ xbʼanö che rä chë ma ta xkʼän chik ri samaj xyaʼ Jehová che rä (Jon. 3:1-3).

JEHOVÁ NUKSAJ RI LOQʼOLÄJ RCHQʼAʼ RCHË NUKʼUQBʼAʼ QAKʼUʼX

12. ¿Achkë rbʼanik nqrtoʼ Jehová taq nqaqʼaxaj jun nüm kʼayewal o kʼo jun ma ütz ta nbʼanatäj qkʼë ri ma nqkowin ta nqamestaj? (Filipenses 4:6, 7).

¹² Taq nqaqʼaxaj jun nüm kʼayewal o kʼo jun ma ütz ta nbʼanatäj qkʼë ri ma nqkowin ta nqamestaj, Jehová nuksaj ri loqʼoläj rchqʼaʼ rchë nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx. Kan ya riʼ xbʼanatäj rkʼë Roni chqä ya Carol taq kalkʼwal, ri kʼo wä 39 rjnaʼ, xkamsaj riʼ. Ryeʼ nkiʼij: «Röj kʼo kʼïy kʼayewal qaqʼaxan pä pa qakʼaslemal, ye kʼa ri xbʼanatäj rkʼë qalkʼwal ya riʼ ri más xtiʼon chqë. Kan kʼïy aqʼaʼ ma xok ta qawaran, ye kʼa nqchʼö wä rkʼë Jehová y nqanaʼ wä achkë rbʼanik ryä xuʼän chqë chë ma xchʼpü ta chik qakʼuʼx, achiʼel nuʼij Filipenses 4:6, 7» (taskʼij rwäch). We rït kʼo jun najin naqʼaxaj y ya riʼ nuʼän chawä chë poqän nunaʼ awan chqä yabʼison, taʼij che rä Jehová achkë nanaʼ. Ryä yaturkʼoxaj tapeʼ xa bʼa jaruʼ na mul o xa bʼa jaruʼ na tiempo xkatzjon rkʼë (Sal. 86:3; 88:1). Ma kakos ta naʼij che rä chë tyaʼ pä ri loqʼoläj rchqʼaʼ chawä. Tatzʼetaʼ na peʼ chë ryä kan xtyaʼ pä chawä ri nakʼutuj che rä (Luc. 11:9-13).

13. ¿Achkë rbʼanik nqrtoʼ ri loqʼoläj rchqʼaʼ Jehová rchë ma nqayaʼ ta qa nqayaʼ rqʼij ryä? (Efesios 3:16).

¹³ ¿Kʼo komä jun nüm kʼayewal aqʼaxan rït ri nanaʼ chë rkʼison awchqʼaʼ? We ke riʼ, Jehová nkowin nuksaj ri loqʼoläj rchqʼaʼ rchë nuyaʼ pä awchqʼaʼ chqä rchë ma nayaʼ ta qa nayaʼ rqʼij ryä (taskʼij rwäch Efesios 3:16). Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ya Flora. Ryä chqä rchjil xeʼok misioneros, ye kʼa rchjil xkanuj rkʼexel, rma riʼ xkichüp rwäch kikʼlanen. Ya Flora nuʼij: «Paqʼij chë chaqʼaʼ xibʼison rma ri xuʼän ryä chwä. Rma riʼ xinbʼij che rä Jehová chë tyaʼ pä ri loqʼoläj rchqʼaʼ chwä rchë yikowin nköchʼ ri najin nqʼaxaj. Jehová xkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chqä xirtoʼ rchë xiqʼax chwäch ri kʼayewal riʼ, tapeʼ pa naʼäy xinquʼ chë ma xkikowin ta xkiqʼax chwäch». Ya Flora nunaʼ chë Jehová rtoʼon pä rchë nukʼuqbʼaʼ más rkʼuʼx chrij ryä chqä ryaʼon chwäch ran chë ronojel mul xttoʼ pä tapeʼ xa bʼa chkë na xtqʼaxaj. Ryä nuʼij chik: «Ri nuʼij Salmo 119:32, kan ya riʼ xuʼän Jehová wkʼë rïn. Chriʼ nuʼij: ‹Kan xtintäj nqʼij xtinsmajij ri apixaʼ, rma rït kan abʼanon chë rïn nrayij nbʼän riʼ›».

14. ¿Achkë nkʼatzin nqaʼän rchë Jehová nuyaʼ pä ri loqʼoläj rchqʼaʼ chqë?

¹⁴ We rït xaʼij yän che rä Jehová chë tyaʼ pä ri loqʼoläj rchqʼaʼ chawä, ¿achkë nkʼatzin naʼän komä? Nkʼatzin yabʼä pa qamoloj chqä natzjoj le Biblia chkë ri winäq, rma Dios nuyaʼ rchqʼaʼ chkë ri winäq ri nkiʼän ya riʼ. Chqä, taskʼij aBiblia ronojel qʼij, rchë ke riʼ xkachʼobʼon chkij ütz taq naʼoj ri ye petenäq rkʼë Jehová (Filip. 4:8, 9). Taq xtaskʼij rwäch aBiblia, tatzʼetaʼ achkë winäq xekiqʼaxaj kʼayewal y taquʼ achkë rbʼanik xetoʼöx pä rma Jehová rchë xekiköchʼ ri kʼayewal riʼ. Ya Sandra, ri xqatzjoj qa chpan ri peraj 6, xerqʼaxaj nmaʼq taq kʼayewal. Ryä nuʼij: «Ronojel mul ri nskʼij chrij José, kan nukʼuqbʼaʼ nkʼuʼx. Ryä kʼo kʼïy kʼayewal xerqʼaxaj chqä kʼo ri ma pa rbʼeyal ta xbʼan rkʼë, ye kʼa ma xyaʼ ta qʼij chë ya riʼ xbʼanö chë ma ta jnan chik xuʼän rwäch rkʼë Jehová» (Gén. 39:21-23).

JEHOVÁ YERKSAJ QACHʼALAL RCHË NUKʼUQBʼAʼ QAKʼUʼX

15. ¿Achkë yekʼuqbʼan qakʼuʼx, y achkë rbʼanik nkiʼän riʼ? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁵ Taq röj nqaqʼaxaj jun nüm kʼayewal o nqatäj poqän, ri qachʼalal kan nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx (Col. 4:11). Jehová yerksaj ryeʼ rchë nukʼüt chqawäch chë kowan nqrajoʼ. Ri qachʼalal nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx taq nkiyaʼ kixkïn chqë o taq yejeʼ qkʼë taq kʼo jun najin nqaqʼaxaj. Rkʼë jbʼaʼ nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx rkʼë jun texto o yechʼö rkʼë Jehová pa qawiʼ (Rom. 15:4).d Rkʼë jbʼaʼ jun qachʼalal achï o jun qachʼalal ixöq nunataj chqë achkë rbʼanik nutzʼët Jehová ri najin nqaqʼaxaj, y ya riʼ nqrtoʼ rchë nqaköchʼ ri kʼayewal riʼ. Ri qachʼalal chqä kʼo nkʼaj chik rbʼanik yojkitoʼ, achiʼel taq yeʼapon qkʼë rchë nkibʼeyaʼ qa jbʼaʼ qaway.

16. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin nqaʼän rchë nyaʼöx qatoʼik?

¹⁶ Rchë nyaʼöx atoʼik, rkʼë jbʼaʼ nkʼatzin nakʼutuj ri toʼïk riʼ. Ri qachʼalal kowan yatkajoʼ chqä nkajoʼ yatkitoʼ (Prov. 17:17). Ye kʼa rkʼë jbʼaʼ ma kitaman ta achkë anaʼon rït o achkë nkʼatzin chawä (Prov. 14:10). We rït najin yabʼison o poqän rnaʼon awan rma kʼo jun xaqʼaxaj, katzjon kikʼë awamigos ri akʼuqbʼan akʼuʼx chkij y taʼij chkë achkë nanaʼ chqä achkë nkʼatzin chawä. Chqä, ütz yatzjon rkʼë jun o kaʼiʼ ukʼwäy taq bʼey ri kan akʼuqbʼan akʼuʼx chkij. Ye kʼo jojun qachʼalal ixoqiʼ kan jaʼäl nkinaʼ yetzjon rkʼë jun qachʼalal ixöq ri nuyaʼ rxkïn chkë chqä rtaman achkë rbʼanik yertoʼ.

17. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ xtbʼanö chë ma xtkʼuqbʼäx ta qakʼuʼx, y achkë ütz nqaʼän rchë ma nqaʼän ta riʼ?

¹⁷ Tatjaʼ aqʼij rchë ma nayonij ta awiʼ. We kan kowan najin yabʼison, rkʼë jbʼaʼ ma nawajoʼ ta yajeʼ kikʼë nkʼaj chik. Rkʼë jbʼaʼ qachʼalal ma nqʼax ta chkiwäch achkë nanaʼ rït o kʼo jun nkiʼij chawä ri ma pa rbʼeyal ta (Sant. 3:2). Ma tayaʼ ta qʼij chë ya riʼ nbʼanö chawä chë ma nawajoʼ ta chik yajeʼ kikʼë. We rït xtaʼän riʼ, ryeʼ ma xkekowin ta xtkikʼuqbʼaʼ akʼuʼx. Gabriel, jun ukʼwäy bʼey ri qajnäq chpan jun mamaʼ bʼis, nuʼij: «Kʼïy mul, rïn kan ma nwajoʼ ta yitzjon o yijeʼ kikʼë wamigos». Tapeʼ ke riʼ, ryä nutäj rqʼij rchë njeʼ kikʼë nkʼaj chik, y ya riʼ nbʼanö che rä chë más jaʼäl nunaʼ. Jun qachʼalal, ri Ana rbʼiʼ, nuʼij: «Rma jontir ri nqʼaxan pä, kwest nuʼän chi nwäch nkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chkij nkʼaj chik. Ye kʼa najin ntäj nqʼij rchë yenwajoʼ qachʼalal chqä nkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chkij, achiʼel nuʼän Jehová. Ya riʼ nuʼän chë Jehová kiʼ rkʼuʼx nuʼän y rïn chqä kan kiʼ nkʼuʼx nnaʼ».

RI RTZJUN JEHOVÁ CHQË NUKʼUQBʼAʼ QAKʼUʼX

18. ¿Achkë qayoʼen chqawäch apü, y achkë ütz nqaʼän komä?

¹⁸ Kan kiʼ qakʼuʼx nqanaʼ nqatamaj chë, xa jbʼaʼ chik apü, Jehová xtresaj jontir ri nbʼanö chqë chë nqbʼison (Apoc. 21:3, 4). Chwäch ri kʼakʼakʼ Rwachʼlew, jontir ri nkiʼän chqë chë nqbʼison ma xkojkitzʼlaʼ ta chik (Is. 65:17). Achiʼel xqatzʼët qa, Jehová kan nukʼuqbʼaʼ qakʼuʼx komä y kan kʼïy rbʼanik nuʼän riʼ. Rma riʼ ¡takʼamaʼ ri toʼïk nuyaʼ ryä chawä! Y ma tamestaj ta ya reʼ: Jehová kowan yatrajoʼ (1 Ped. 5:7).