Njongo a Betatedi-KO̠BAT'A KALATI O MUSINGA
Njongo a Betatedi
KO̠BAT'A KALATI O MUSINGA
Douala
Ū
  • e̠
  • E̠
  • o̠
  • O̠
  • ō̠
  • Ō̠
  • ī
  • Ī
  • ū
  • Ū
  • ń
  • Ń
  • ṅ
  • Ṅ
  • ē
  • Ē
  • BIBE̠L
  • KALATI
  • NDONGAME̱N
  • w25 Emiase̱le̱ map. 14-19
  • Pulise̱ mundi mu me̱nde̱ tingame̱

Sinima to̠ po̠ e titi ońola din dongo

Son, diwuse̠ di tombi o ponda so̠ngo̠ la sinima

  • Pulise̱ mundi mu me̱nde̱ tingame̱
  • Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2025
  • Tema isadi
  • Mulemlem ma Tema
  • LAKISANE̱ NU ŃENA NU SI ME̱NDE̱ CAKE̱ WA TOM
  • SENGANE̱ BA BENA BA MADIE̱LE̱
  • LEE̱LE̱ NDOL’A BONASANGO NA BIA LA KASA BE̱N
  • NJE YANGAME̱N PO̱
  • Leta lena di mongwane̱ biso̱ o lembe̱ na dube̱ nate̱na o su
    Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2024
  • Bedomsedi bena be malee̱ ná di lakisane̱ Yehova
    Longe̱ lasu la kriste̱n n’ebol’a dikalo—Kalat’a ndongame̱n—2023
  • Kasa mambo o si maso̱ṅtane̱no̱ na sibise̱ la ńolo
    Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2025
  • Ye biso̱ bwam o be̱ mō̱ na nune̱ be̱be̱!
    Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2025
Bata Je̠ne̠
Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2025
w25 Emiase̱le̱ map. 14-19

MULOPO MA JOKWA 21

MWENGE 21 Se̱le̱ nde pulise̱ Janea

Pulise̱ mundi mu me̱nde̱ tingame̱

“Di mapulise̱ nde [mundi] mu me̱nde̱ po̱.”—BON. 13:14.

O DIN JOKWA

O din jokwa di me̱nde̱ je̱ne̱ belēdi be mabuse̱ o kalat’a Bonahebe̱r bepasi 13 bena be ná bongwane̱ biso̱ we̱nge̱ na o mińa mi maye̱.

1. Nje Yesu a bīse̱no̱ oboso ba ponda ná e me̱nde̱ po̱ye̱ Yerusalem o ebwea mbu yaboso e?

Mińa to̱ mi ninga oboso ba kwed’ao, Yesu Kristo a langwedi bokwedi bao edinge̱ yena e kusi belondisedi bao baboso o ponda mińa misukan ma ebe̱yed’a mambo ya bonayuda. Ome̱le̱ ná buńa bō̱ mundi ma Yerusalem mu me̱nde̱ “dingabe̱le̱ milo̱ṅ ma bila.” (Lukas 21:20) A langwedi babo̱ ná ponda ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ mi milo̱ṅ ma bila—mena mi ta nde milo̱ṅ ma bila ma Roma—ba ta bangame̱n jasumwe̱ dibokime̱ne̱.—Lukas 21:21, 22.

2. Njika malea Paulo a bolino̱ kriste̱n a Bonahebe̱r i ta o Yudea na Yerusalem e?

2 Mimbu to̱ mininga obiana milo̱ṅ ma Roma mi madinge̱le̱ Yerusalem, ńamuloloma Paulo a tili leta la mweńa di mabe̱le̱no̱ we̱nge̱ ná kalati ońol’a Bonahebe̱r. O di leta, Paulo a boli Kriste̱n i ta o Yudea na o Yerusalem malea ma mweńa mena ma ta mangame̱n jongwane̱ babo̱ ońola nje e ta yangame̱n po̱. Nje so̱ e ta yangame̱n po e? Yerusalem e ta ńangame̱n ńamsabe̱. Yi Kriste̱n i wusa nde sunga longe̱ labu yete̱na i ta be̱be̱ o caka mamboa mabu na ńunga abu. Jombwea mundi ma Yerusalem, Paulo a tili ná: “Di si be̱n mundi mu matingame̱ wan.” A bata pe̱ ná: “Di mapulise̱ nde mu mu me̱nde̱ po̱.”—Bon. 13:14.

3. Nje ye mundi mu be̱n bebokedi be bam e, ońola nje pe̱ di mapulise̱no̱ mo̱ e?

3 Ponda kriste̱n iwo̱ i no̱ngino̱ bedomsedi ba jasumwe̱ o Yerusalem na o Yudea, bato jita be̱n nde ná i lem nde ba yo̱ye̱ pe̱ babo̱, nde be bedomsedi be sungi longe labu. We̱nge̱ bato ba mayo̱ye̱ biso̱ ońolana di si malakisane̱ bato ba benama di si mawasa pe̱ to̱ longe̱ le mbole̱ na mbwe̱njē̱ o nin wase. Nde, ońola nje, di mano̱ngo̱ be bedomsedi e? Di bi ná yen ebe̱yed’a mambo ye nde ońola son a ponda. Di mapulise̱ nde “mundi mu be̱n bebokedi be bam,” mwena mwe nde “mu mu me̱nde̱ po̱,” Janea la Loba.a (Bon. 11:10; Mat. 6:33) Mulopo musadi te̱ o din jokwa mu me̱nde̱ jombwea: (1) Ne̱ni malea ma Paulo ma wu na Loba mongwane̱no̱ kriste̱n ya ebwea mbu yaboso o benga pulise̱ mu mundi “mu me̱nde̱ po̱,” (2) Ne̱ni Paulo a boṅsane̱no̱ babo̱ ońola mambo ma me̱nde̱ bolane̱, na (3) Ne̱ni malea mao ma mongwane̱no̱ biso̱ we̱nge̱.

LAKISANE̱ NU ŃENA NU SI ME̱NDE̱ CAKE̱ WA TOM

4. Ońola nje mundi ma Yerusalem mu tano̱ kriste̱n mweńa e?

4 Mundi ma Yerusalem mu ta kriste̱n mweńa. Mwemba ma kriste̱n ma ebwea mbu yaboso mu bokabe̱ nde o mu mundi o mbu 33 P.A. Bonasango ba Dibe̱le̱ di madie̱le̱ pe̱ ba ta nde ba ja o mu mundi. Omo̱ń a nika jita la kriste̱n di ta di be̱ne̱ mandabo di ta pe̱ di máko̱te̱le̱ sango jita oten. Nde to̱ na nika Yesu a ta ome̱le̱ bokwedi bao ná basumwe̱ o Yerusalem na mo̱me̱ne̱ pe̱ o Yudea.—Mat. 24:16.

5. Ne̱ni Paulo a boṅsane̱no̱ kriste̱n ońola nje e ta yangame̱n po̱ e?

5 Na Paulo a boṅsane̱ kriste̱n ońola nje e ta yangame̱n po̱ ongwane̱ babo̱ o so̱ṅtane̱ bwam ne̱ni Yehova a tano̱ a ne̱ne̱ mundi ma Yerusalem. Paulo o̱nge̱le̱ nde babo̱ ná o je̱ne̱ la Yehova, tempe̱l, Prisi na mabea ma mabolabe̱ oten ba si ta pe̱ bosangi. (Bon. 8:13) Ndongo dinde̱ne̱ la baje̱ o mu mundi di to̱bi Mesia. tempe̱l a Yerusalem e si ta pe̱ wum’a boso ya jowe̱ la bosangi la Yehova e ta so̱ ńangame̱n ńamsabe̱.—Lukas 13:34, 35.

6. Ońola nje jome̱le̱ la Paulo le o Bonahebe̱r 13:5, 6 di tano̱ babo̱ mweńa o ni ponda e?

6 Ponda Paulo a tiledino̱ Bonahebe̱r, Yerusalem e ta nde mundi bato ba mape̱pe̱le̱no̱ jita. Mutiledi mō̱ ńa Roma o ni ponda a bele̱ Yerusalem ná “mundi ma jedu mu bian buka me̱se̱.” Baju bena ba ta o mindi mipe̱pe̱ ba ta ba po̱ oten mbu te̱ o bolise̱ mińa minde̱ne̱, nika e ta e bola ná ńunga e wo̱nge o mu mundi Ye̱ke̱i te̱ kriste̱n iwo̱ pe̱ i tombwane̱ na be bete̱medi o be̱ne̱ mo̱ni jita. Yen ebe ońola nika nde Paulo a langwedino̱ babo̱ ná: “lo si te̱se̱ mulema o to̱ndo̱ la bema, nde bwane̱ nde ma mena lo be̱nno̱ muńe̱nge̱.” na mo̱ a tuba mbaki ni bam ńe o betiledi ńena Yehova mo̱me̱ne̱ a bolino̱ ná: “Na si me̱nde̱ kele̱ wa to̱ sombe̱ wa tom.” (Langa Bonahebe̱r 13:5, 6; Ndim. 31:6; Mye. 118:6) Ombusa ponda e me̱nde̱ pula ná kriste̱n ye o Yerusalem na Yudea yo̱nge̱le̱ di kakane̱. Ońola nje e? Ońolana ponda to̱ ininga ombusa babo̱ kusa di leta ba me̱nde̱ be̱ eto̱m o dia mamboa mabu ńunga abu na jita la mambo mape̱pe̱ mena ba tano̱ ba be̱ne̱. Nde ba botea pe̱ longe̱ la peńa o wuma ipe̱pe̱ lambo di lena di titi bu.

7. Ońola nje tatan nde jangame̱nno̱ jouse̱ lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova e?

7 Belēdi ońol’asu: Nje e me̱nde̱ po̱ son ponda e? Su la yen ebe̱yed’a mambo o “ndenge̱ ninde̱ne̱.” (Mat. 24:21) Kapo̱ ka kriste̱n y’ebwea mbu yaboso, jangame̱n ja ná pe̱ńe̱ pe̱ńe̱ di boṅsane̱ pe̱ ońola ni ponda. (Lukas 21:34-36) O ndenge̱ ninde̱ne̱ ye ná e po̱ ná di bo̱lo̱ne̱ mambo masu mō̱ to̱ me̱se̱, nde jangame̱n nde be̱ne̱ lakisane̱ di bam ná Yehova a si me̱nde̱ caka tumba lao to̱ buńa. To̱ tatan , obiana ni ndenge̱ ninde̱ne̱ e mabotea je ná di lee̱ o njika dime̱ne̱ di lakisane̱no̱ Yehova . Baise̱ wame̱ne̱ ná, ‘Mo̱ bedomsedi bam na mambo na te̱se̱no̱ o bola ba malee̱ ná na lakisane̱ nde kakane̱ Yehova a bolino̱ ná a mombwea mba se̱to̱ mo̱ni na be̱nno̱ e?’ (1 Tim. 6:17) Ye mbale̱ ná, to̱ná jeno̱ ná di busane̱ belēdi o nje e tombi o ebwea mbu yaboso, “ndenge̱ ninde̱ne̱” ni me̱nde̱ po̱ e me̱nde̱ nde be̱ lambo di si bedi je̱ne̱ne̱.” Ne̱ni so̱, di me̱nde̱no̱ bia nje bola na te̱ite̱i ponda ni ndenge̱ e maboteano̱ e?

SENGANE̱ BA BENA BA MADIE̱LE̱

8. Njika bediedi Yesu a bolino̱ bokwedi bao e?

8 Mimbu to̱ mininga ombusa kriste̱n kusa leta Paulo a tilino̱ ońola Bonahebe̱r, kriste̱n ye̱n milo̱ṅ ma Roma mi madinge̱le̱ mundi ma Yerusalem. Nik’e ta nde eyemban a ponda ńa mīla na ńamsabe̱ la Yerusalem. (Mat. 24:3; Lukas 21:20, 24) Nde owe̱ni ba tano̱ bangame̱n wala e? Yesu a kwali nde buka te̱ ná: “Ba be o Yudea ba ńe so̱ o midongo.” (Lukas 21:21) Nde midongo mi ta jita o di su la mundi. O njika mo̱ so̱ ba tano̱ bangame̱n ńa e?

9. Ońola nje kriste̱n i wusano̱ baise̱ babo̱me̱ne̱ o njika mudongo ńa mīla e? (Ombwa pe̱ duta la mundi.)

9 Jombweye midongo mō̱ owe̱ni kriste̱n i wusano̱ ńa mīla: K’eyembilan, midongo ma Samaria, midongo me o Galilea, mudongo ma Hermon, midongo ma Libanon, na midongo me o yene̱ epas’a mo̱pi ma Yordan. (Ombwa duta la mundi.) Mindi mō̱ wuma mi midongo mi tano̱ mi ta me̱ne̱ne̱ biana me mbo̱le̱, wuma bato ba wusano̱ ja. Mundi ma Gamla, k’eyembilan, mu ta nde mundi mu ta o sas’a mudongo mwasam e ta pe̱ ndutu jita o po̱ oten. Baju bō̱ be̱n nde mu mundi ka wuma a bwam ya diwutamea. Nde, Gamla e timbi nde wuma bato ba Roma banane̱ baju ba ńamse̱ mu mundi jita la baje̱ o mu mundi pe̱ ba wo̱.b

Duta la mundi di malee̱ midongo mō̱ na mindi ma Israel o ebwea mbu yaboso. O pongo a Yerusalem di be̱n mindongo ma Lebanon, Galilea, Samaria, na Gilead, nika me̱ne̱ pe̱ na mudongo ma Hermon na mudongo ma Tabor. Mindi me o pongo a Yerusalem me nde Gamla, Kaisarea, na Pela. O mikondo ma Yerusalem di be̱n midongo ma Yudea and Abarim, nika me̱ne̱ pe̱ na mundi ma Masada. Duta la mundi di malee̱ pe̱ mangea mena milo̱ṅ ma Roman mi tombino̱ na mindi mena Baju ba bo̱lo̱ne̱no̱ botea mbu 67 P.A. nate̱na mbu 73 P.A.

Midongo mi ta jita owe̱ni kriste̱n yaboso i wusano̱ ńa mīla nde seto̱ me̱se̱ nde mi ta wuma ye mbo̱le̱ ońol’abu (Ombwa dongo 9)


10-11. (a) Ne̱ni Yehova a bolino̱ kriste̱n bediedi e? (Bonahebe̱r 13: 7, 17) (b) Njika tombwane̱ kriste̱n i kusino̱ o sengane̱ ba bena ba madie̱le̱ e? (Ombwa pe̱ duta)

10 Ye̱ne̱ne̱ ná Yehova nde a ta a die̱le̱ kriste̱n tongwea na ba ba ta badiedi o mwemba. Eusebius mot’a myango mō̱ a tili ombusa ponda ná: “Bato ba mwemba ma Yerusalem, ba ta ba kusa oboso ba ponda bediedi bena be wu na Loba, tongwea na bato bena ba te̱se̱be̱ bena be ta be bīse̱ babo̱ ná basumwe̱ o mu mundi obiana bila be ma botea nde bale̱ o mundi mō̱ ma Perea mu belabe̱ ná Pela.” Pela Ye̱ne̱ne̱ ná wala o Pela di ta nde bedomsedi ba bwam ońola i kriste̱n. Mu mundi mu si ta mu po̱to̱ etum na Yerusalem, nik’e si ta so̱ babo̱ ndutu jita o po̱ oten. Dongo dinde̱ne̱ la baje̱ o mu mundi ma Pela pe̱ di si ta baju ba si ta ba te̱nge̱ne̱ bato ba Roma.—Ombwa duta la mundi.

11 Kriste̱n yene i ńī o midongo i bupe̱ malea ma Paulo ná “sengane̱ badiedi bańu” o mwemba (Langa Bonahebe̱r 13:7, 17.) Nik’e boli ná tumba la Loba longe. Myango mi ma bamse̱ ná Loba a si caki ba bena ba ta benge̱le̱ “mundi mu be̱n bebokedi be bam,” nika ńe ndeJanea la Loba.—Bon. 11:10.

Dibo̱to̱ la kriste̱n y’ebwea mbu yaboso yena ye dangwane̱ masango mabu o wuma midongo meno̱.

Pela e ta mundi mwe mbo̱le̱ mu si po̱ti (Ombwa mongo 10-11)


12-13. Ne̱ni Yehova a die̱le̱no̱ baboledi bao o ponda ndutu e?

12 Belēdi ońol’asu: Yehova a mabolane̱ ba be badiedi o bola tumba lao bediedi ba tobotobo. Betiledi be londi na byembilan ba ne̱ni Yehova a te̱se̱no̱ batatedi o bola tumba lao o ponda ndutu. (Ndim. 31:23; Mye. 77:20) We̱nge̱ pe̱ di be̱n mboṅ i malee̱ ná Yehova a mabenga bolane̱ ba bena be badiedi.

13 K’eyembilan, ponda diboa la COVID-19 di botedino̱ “badiedi” ba boli bediedi be mapule̱. Batudu ba ta ba kusa bediedi ba nje bonasango abu na bonańango abu bangame̱nno̱ bola ná ba benge jowe̱ Yehova. Myo̱di to̱ mininga ombusa bebotedi ba di diboa di tombise̱ jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ o buka 500 ba leme̱ tongwea na Internet, Télévision, na radio. Lambo di si tano̱ di mábola. Di bengi so̱ kusa da la mudī nik’e boli ná di tingame̱ o jalatane̱ lasu. Je ná di be mbaki ná to̱ e be̱ nde njika mitakisan mi me̱nde̱ po̱ Yehova a me̱nde̱ benga jongwane̱ ba be badiedi o no̱ngo bedomsedi ba bwam. O sumo te̱ lakisane̱ Yehova na sengane̱ mambenda mao, njika bede̱mo bepe̱pe̱ be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o boṅsane̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱ na bola mambo bwam o ni ponda ndutu ninde̱ne̱ e ?

LEE̱LE̱ NDOL’A BONASANGO NA BIA LA KASA BE̱N

14. Bupisane̱ Bonahebe̱r 13:1-3, njika bede̱mo kriste̱n i tano̱ yangame̱n lee̱le̱ o ponda mińa mi sukan ma ebe̱yed’a mambo ya baju e?

14 Ponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ botea, e me̱nde̱ pula ná di bate leane̱le̱ ndolo mō̱ na nune̱ buka nje di mabolano̱ tatan. Ońola nika, e me̱nde̱ pula ná di bupe̱ eyembilan a kriste̱n a Yerusalem na Yudea. I ta i ko̱lo̱ngo̱ne̱ o leane̱le̱ ndolo. (Bon. 10:32-34) Nde mimbu to̱ mininga obiana ebe̱yed’a mambo ya baju e mapo̱ o su, e ta e pula ná yi kriste̱n i bate lee̱le̱ “ndol’a bonasango” na “jese̱ la be̱n” buka kwaṅ.c (Langa Bonahebe̱r 13:1-3.) E me̱nde̱ pula ná biso̱ pe̱ di bate lee̱le̱ bonasango asu ndolo buka kwaṅ nika su la yen ebe̱yed’a mambo di mabatano̱ sisea be̱be̱.

15. Ońola e tano̱ e pula ná kriste̱n a Bonahebe̱r i lee̱le̱ ndol’a bonasango na bia la kasa be̱n ombusa ńa labu la mīla e?

15 Ponda milo̱ṅ ma Roma mi dinge̱le̱no̱ Yerusalem nde ombusa ponda masumwe̱ o mbad’a epańpań Kriste̱n i we̱li ńa mīla nde na ngus’a mambo buka te̱. (Mat. 24:17, 18) Ba ta bangame̱n jongwane̱le̱ mō̱ na nune̱ ke̱ be o jondea o mudongo na ke̱ ba maboka o mamboa mabu ma peńa. E si be̱ penda jita labu di ta di be̱ne̱ ńo̱ng’a mambo ma mapule̱ “dibokime̱ne̱,” nik’e boli so̱ kriste̱n epolo o leane̱le̱ ndol’a mbale̱ ońol’a bonasango na bia la jese̱ be̱n tongwea na suane̱le̱ mō̱ na nune̱ na jabane̱ mambo ba tano̱ ba be̱ne̱.—Tito 3:14.

16. Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ bonasango asu na bonańango asu bena ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ ndolo e? (Ombwa pe̱ duta)

16 Belēdi ońol’asu Ndolo e matute̱le̱ biso̱ o sue̱le̱ bonasango asu ponda ba be̱nno̱ ńo̱ng’a jongwane̱. Jita la baboledi ba Loba di ta di le̱le̱me̱ o jombwea bonasango abu na bonańango abu bena ba timbi ba wase̱ diwutamea ońola njo̱m a bila na mbeu a ńolo i mawe̱ na mo̱me̱ne̱ ná ba be̱ne̱ mambo ma longe̱ la buńa te̱ ba benge pe̱ bolea Loba. Munańango ńa Ukre̱n ńena nu dī mboa ao ońola njo̱m a bila mo̱ ná: “Je̱n ne̱ni dia la Yehova di madie̱le̱no̱ biso̱ na jongwane̱ biso̱ tongwea na bonasango asu Ba ta muyao na biso̱ bongwane̱ pe̱ biso̱ bwam o Ukre̱n, o Hongrie tatan pe̱ owan o Jaman.” Ba bena ba makase̱ bonasango na bonańango abu bombwea pe̱ ńo̱ng’abu be nde belongisan Yehova a mabolane̱no̱.—Min. 19:17; 2 Kor. 1:3, 4.

Babaedi bō̱ bena ba mádune̱ be o kasa na muyao mbia ma bawase̱ diwutamea mō̱ o mboa abu. Mu mbia mu dangwane̱ valisi po̱ na ngus’a mikuta mipe̱pe̱.

Kriste̱n i mawase̱ diwutamea we̱nge̱ i be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ lasu (Ombwa dongo 16)


17. Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná jokwe ne̱ni lee̱le̱ ndolo na bia la kasa be̱n tatan e?

17 E si be̱ penda ni ńai a jongwane̱ e me̱nde̱ pula o dime̱ne̱ dinde̱ne̱ o mińa mi maye̱ buka we̱nge̱. (Hab. 3:16-18) Yehova e o longa biso̱ tatan o bia ne̱ni lee̱le̱ ndolo’a bonasango na bia la kasa be̱n, Bede̱mo bena be me̱nde̱ be̱ mweńa jita o ni ponda.

NJE YANGAME̱N PO̱

18. Ne̱ni jeno̱ ná bembilane̱ kriste̱n a Bonahebe̱r y’ebwea mbu yaboso e?

18 Ka nje te̱ myango mi mabamse̱no̱, kriste̱n yena i ńī mīla o midongo i we̱li jonga ponda Yerusalem e ńamsabe̱no̱. I di mambo mabu me̱se̱ o mu mundi, nde Yehova a si caki babo̱ to̱ buńa. E mabe̱ nde ne̱ni ońol’asu e? Di si bi na te̱ite̱i ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ tomba o mińa mi maye̱ nde Yesu ome̱le̱ biso̱ ná di be̱ be̱be̱ o sengane̱. (Lukas 12:40) Di be̱n pe̱ jome̱le̱ lena Paula a bolino̱ o leta lao ońola Bonahebe̱r, malea mena jeno̱ ná di we̱le̱ o ebolo we̱nge̱ ka nje te̱ e tano̱ o ebwea mbu yaboso. Di be̱n pe̱ mbaki ńena Yehova mo̱me̱ne̱ a bolino̱ biso̱ ná: A si me̱nde̱ kele̱ biso̱ to̱ caka biso̱. (Bon. 13:5, 6) Di pulise̱ so̱ na iwiye̱ mu mundi mwena mu me̱nde̱ tingame̱—Janea la Loba —di me̱nde̱ so̱ kusa minam ma bwindea mu me̱nde̱no̱ wana.—Mat. 25:34.

O MALABE̱ NÁ NJE E?

  • Ońola nje e mapulano̱ ná jouse̱ lakisane̱ di be̱nedino̱ Yehova botea tatan e?

  • Ońola nje sengane̱ di me̱nde̱no̱ be̱ mweńa jita o ponda “ndenge̱ ninde̱ne̱” e?

  • Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná jokwe o lee̱le̱ ndol’a bonasango na bia la kasa la be̱n e?

MWENGE 157 Musango!

a O mińa ma Bibe̱l, mindi mi ta nde mi diabe̱le̱ na kiṅe̱. Ni ńai a mundi e ta nde ńangame̱n belabe̱ ná Janea.—Bbot. 14:2.

b Nik’e bolane̱ nde o 67 P.A. ponda to̱ ininga ombusa kriste̱n ńa Yudea and Yerusalem mīla.

c Eyala e tukwabe̱ ná “ndolo’a bonasango” ye ná pe̱ e pula kwalea ońola ndol’a mbia, nde Paulo a bolane̱ mo̱ o kwalea ońola ndolo ńe oteten a mwemba

    Kalati ya Douala (1996-2025)
    Busa
    Ingea
    • Douala
    • Abane̱
    • Nje o to̠ndino̠ jita
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Mambenda ońola Bolane̠
    • Bete̠sedi b'esoka
    • Beboledi b'esoka
    • JW.ORG
    • Ingea
    Abane̱