ETUKULWA 15
“Okwa enda ta pameke omaongalo”
Ovakalele ovaendi ohava kwafele omaongalo a kale e na eitavelo la pama
Etukulwa eli ola kanghamena kOilonga 15:36–16:5
1-3. (a) Olyelye a li omweendi pamwe naPaulus mupe, nokwa li a tya ngahelipi? (b) Ohatu ke lihonga shike metukulwa eli?
OMUYAPOSTOLI Paulus okwa li ta diladila moule kombinga yomulumenhu omunyasha Timoteus, oo a li ta ende pamwe naye fimbo va li tava tavakana poima opo pa nyika oikulundudu, tava di moshilando shooTimoteus va yuka koilando imwe. Timoteus oo a li e na ondjungu, otashi dulika a li pokuwanifa omido 20, ile 20 nasha. Momukokomoko wefiku, ova li va enda lela va ya kokule naListra naIkonium. Mbela oshike sha li tashi ke va ningilwa komesho? Paulus okwa li e shii kutya oshike tashi dulu okuholoka po, molwaashi olo ola li olweendo laye olutivali loutumwa. Okwa li e shii kutya otapa ka holoka oiponga nomaupyakadi mahapu. Mbela omulumenhu omunyasha oo a li pamwe naye okwa li ngoo ta ka dula okulididimikila omaupyakadi oo tava ka shakeneka?
2 Paulus okwa li e lineekela Timoteus, tashi dulika nokuli shi dulife elineekelo olo omulumenhu oo omunyasha nomulininipiki a li e na muye mwene. Oiningwanima oyo opo ashike ya li ya ningwa, oya li ya ningifa Paulus a dimine kutya okwa pumbwa omweendi pamwe naye ta wapalele. Paulus okwa li e shii kutya oilonga yokutalela po omaongalo noku a pameka otai pula ovapashukilishikandjo va kale va tokola toko notava longele kumwe. Oshike tashi dulika sha li sha ningifa Paulus a kale e udite ngaho? Etomheno limwe, otashi dulika a li ta diladila kokuhaudafana oko kwa li kwa etifa etukauko pokati kaye naBarnabas.
3 Metukulwa eli, ohatu ke lihonga shihapu kombinga yonghedi ya denga mbada, omo hatu dulu okukandula po okuhaudafana. Ohatu ke lihonga yo kutya omolwashike Paulus a li a hoolola Timoteus a kale omweendi pamwe naye, nosho yo onghandangala ya fimanenena, oyo tai danwa kwaavo ve li ovapashukilishikandjo kunena.
“Natu shune paife tu ka talele po ovamwatate” (Oil. 15:36)
4. Paulus okwa li a hala oku ka ninga shike pefimbo lolweendo laye olutivali loutumwa?
4 Metukulwa la tetekela, otwe lihonga nghee osheendo shovamwatate vane, Paulus, Barnabas, Judas naSilas, va li va pameka eongalo lokuAntiokia moku li shiivifila etokolo olo la ningwa kolutuwiliki li na sha nepitotanda. Mbela Paulus okwa li a ninga po shike konima yaasho? Okwa li a lombwela Barnabas kutya nava ninge po shike shi na sha nolweendo lipe, a ti: “Natu shune paife tu ka talele po ovamwatate koilando aishe oko twa udifila eendjovo daJehova, tu ka tale nghee tave shi endifa.” (Oil. 15:36) Paulus ka li ashike ta popi etalelepo loukaume oku ka talela po ovo opo va ningi Ovakriste. Embo lOilonga ola popya kondadalunde elalakano lolweendo olutivali laPaulus loutumwa. Shotete, okwa li a hala okutwala omauyelele e na sha nomatokolo oo a ningwa kolutuwiliki. (Oil. 16:4) Oshitivali, e li ovapashukilishikandjo, okwa li a tokola toko okupameka omaongalo noku a kwafela a kale e na eitavelo la pama. (Rom. 1:11, 12) Ehangano lEendombwedi daJehova kunena ohali shikula ngahelipi oshihopaenenwa osho sha tulwa po kovayapostoli?
5. Olutuwiliki lokunena ohali wilike ngahelipi omaongalo noku a twa omukumo?
5 Kunena, Kristus oha longifa Olutuwiliki lEendombwedi daJehova, opo a wilike eongalo laye. Ovalumenhu ovo ovavaekwa ovadiinini ohava yandje ewiliko, nosho yo etwomukumo komaongalo aeshe mounyuni okupitila meenhumwafo, moishangomwa, pokwoongala nosho yo moinima vali imwe. Olutuwiliki nalo ohali kendabala okukala nekwatafano neongalo keshe. Opo li ninge ngaho, ohali longifa ovapashukilishikandjo. Ola nangeka po ovakulunhuongalo va pyokoka omayovi mounyuni aushe va kale ovapashukilishikandjo.
6, 7. Ovapashukilishikandjo ohava wanifa po oinakuwanifwa imwe ilipi?
6 Ovapashukilishikandjo kunena ohava yandje elitulemo kovanhu pauhandimwe, ngeenge tava talele po omaongalo, noku a twa omukumo tava longifa Ombiibeli. Mbela ohave shi ningi ngahelipi? Omokushikula oshihopaenenwa osho sha tulwa po kOvakriste vomefelemudo lotete, ngaashi Paulus. Paulus okwa li a kumaida ovapashukili vakwao, a ti: “Udifa eendjovo daKalunga nopehe na okwoongaonga momafimbo mawa nomomafimbo madjuu; pukulula, kunghilila nokukumaida nonheni ngaashi omuhongi muwa. . . . nokuwanifa po nawanawa oilonga yaKalunga.”—2 Tim. 4:2, 5.
7 Metwokumwe neendjovo odo, omupashukilishikandjo nomukulukadi waye, ngeenge okwa hombola, ohava kufa ombinga meenghedi di lili noku lili doukalele pamwe neongalo olo tava talele po. Ovaudifi ovaendi va tya ngaho ove na ouladi woukalele nove na owino wokuhonga, omaukwatya oo haa nwefa mo nawa oufita. (Rom. 12:11; 2 Tim. 2:15) Ove na ohole yokuheliholamwene, ohava yakula vamwe nehalo liwa, ohava ende meenghalo domhepo dii nosho yo moitukulwa ya nyika oshiponga. (Fil. 2:3, 4) Ohava tu yo omukumo, hava hongo nokukumaida omaongalo okupitila moipopiwa ya kanghamena kOmbiibeli. Aveshe meongalo ohava mono ouwa mokutala kelihumbato lovakalele ovaendi va tya ngaho nohava hopaenene eitavelo lavo.—Heb. 13:7.
‘Opa li pa holoka eenhamanana da kwata moiti’ (Oil. 15:37-41)
8. Barnabas okwa li e linyenga ngahelipi keetepo laPaulus?
8 Barnabas okwa li a tambula ko eetepo laPaulus loku ka ‘talela po ovamwaxe.’ (Oil. 15:36) Aveshe ova li tava yakulafana nawa moilonga youtumwa, nova li ve shii nale oitukulwa nosho yo ovanhu ovo ve na okutalela po. (Oil. 13:2–14:28) Ediladilo li na sha noku ka longa pamwe moshilonga shoutumwa ola li pandunge notali longo, ndele opa li pa holoka oupyakadi wonhumba. Oilonga 15:37 oya ti: “Barnabas okwa li a tokola okuya pamwe naJohannes oo ha ifanwa Markus.” Barnabas ka li ashike a ninga eetepo, ndele okwa li “a tokola” a ye pamwe namhedi yaye Markus molweendo loutumwa.
9. Omolwashike Paulus a li ina tambula ko ediladilo laBarnabas?
9 Paulus ka li a twa kumwe nediladilo laBarnabas. Omolwashike mbela? Ombiibeli oya ti: “Ndele Paulus ka li e wete shi li pandunge okuya pamwe naJohannes molwaashi okwa li e va fiya muPamfilia noka li a ya pamwe navo moilonga yokuudifa.” (Oil. 15:38) Markus okwa li a ya pamwe naPaulus naBarnabas molweendo lavo lotete loutumwa, ndele ka li a longa pamwe navo fiyo va mana. (Oil. 12:25; 13:13) Pehovelo lolweendo olo fimbo va li ve li muPamfilia, Markus okwa li a fiya po oshilonga shaye ndele tai keumbo kuJerusalem. Ombiibeli inai popya kutya omolwashike a li e va fiya po, ndele omuyapostoli Paulus okwa li e wete kutya onghatu oyo ya li ya katukwa kuMarkus kaya li pandunge. Paulus otashi dulika a li a limbililwa ngeenge Markus omulineekelwa ngoo.
10. Okuhaudafana oko kwa li kwa holoka pokati kaPaulus naBarnabas okwa li kwa twala fiyo openi, nosha li sha etifa oidjemo ilipi?
10 Barnabas okwa li a tokola toko okuya pamwe naMarkus. Ashike Paulus naye okwa li a tokola kutya itava i pamwe naMarkus. Oilonga 15:39 oya ti: “Osho osha li sha etifa eenhamanana da kwata moiti pokati kavo, ndele tava tukauka.” Barnabas okwa li a ya naMarkus nova taulula efuta va yuka konhunhu yaKipro oko va li hava di. Paulus okwa li a twikila nomhangela yaye. Ombiibeli oya ti: “Konima eshi ovamwatate va ilikana kuJehova opo a file oshisho Paulus, Paulus okwa hoolola Silas a ye pamwe naye.” (Oil. 15:40) Aveshe vavali ova ‘enda tava pameke omaongalo muSiria nomuKilikia.’—Oil. 15:41.
11. Omaukwatya a fimanenena elipi taa dulu oku tu kwafela tuha kale tu tondafane naumwe oo tashi dulika twa ningafana nai naye?
11 Ehokololo olo otali tu dimbulukifa okuhawanenena kwetu. Paulus naBarnabas ova li va nangekwa po ve li ovakalelipo volutuwiliki ve likalekelwa. Osha yela kutya Paulus okwa li a ninga oshilyo sholutuwiliki olo. Ndele nande ongaho, pokati kaye naBarnabas opa li pa holoka okuhaudafana omolwokuhawanenena. Mbela ova li va efa okuhaudafana oko ku va ningife va kale ve tondafane? Nonande Paulus naBarnabas kava li va wanenena, ova li ovalumenhu ovalininipiki nova li ve na omadiladilo aKristus. Nopehe na omalimbililo, konima yefimbo ova ka ulika omhepo youmwainafana wopaKriste nova li va diminafana po. (Ef. 4:1-3) Lwanima, Paulus naMarkus ova ka longa pamwe moilonga imwe vali yopauteokratika.a—Kol. 4:10.
12. Ongahelipi ovapashukili kunena tava dulu okuhopaenena omaukwatya aPaulus naBarnabas?
12 Paulus naBarnabas kava li ovahandunhu, molwaashi Barnabas okwa li omulumenhu omunahole noha yandje nehalo liwa, nomolwaasho ovayapostoli ova li ve mu luka Barnabas, tali ti “omona wehekeleko,” ponhele yoku mu ifana edina laye lolela, Josef. (Oil. 4:36) Paulus naye okwa li a shiivikila oukwatya wombili nohole ya xwama. (1 Tes. 2:7, 8) Ngaashi Paulus naBarnabas, ovapashukili Ovakriste kunena, mwa kwatelwa ovapashukilishikandjo, ove na alushe okukendabala okukala ovalininipiki nokuungaunga nohole novakulunhuongalo vakwao nosho yo oufita aushe.—1 Pet. 5:2, 3.
“Okwa li e na epopilo liwa mokati kovamwatate” (Oil. 16:1-3)
13, 14. (a) Timoteus okwa li omulumenhu a tya ngahelipi, nosha enda ngahelipi, opo Paulus a shakene naye? (b) Oshike sha li sha ningifa Paulus a didilike Timoteus? (c) Timoteus okwa li a pewa oshinakuwanifwa shashike?
13 Eshi Paulus a li molweendo laye olutivali loutumwa, okwa li a ya kuGalatia, oshitukulwalongo shaRoma, oko kwa li kwa totwa omaongalo manini. Lwanima, ‘okwa li a ya kuDerbe nokuListra.’ Ombiibeli oya ti: “Okwa hanga mo omuhongwa wedina Timoteus oo a dalwa komukainhu Omujuda omwiitaveli, naxe okwa li Omugreka.”—Oil. 16:1. b
14 Paulus otashi dulika a li a shakena noukwaneumbo wooTimoteus, eshi a li a ya oshikando shotete koshilando shooTimoteus mo 47 O.P. lwaapo. Ndele eshi a li a shuna ko olutivali koshilando osho konima yomido mbali ile nhatu, okwa li a didilika omulumenhu omunyasha Timoteus. Omolwashike mbela? Omolwaashi Timoteus okwa li “e na epopilo liwa mokati kovamwatate.” Timoteus ka li ashike e holike kovamwatate vomoshilando shavo, ndele okwa li yo a shiivikila edina liwa nokuli nokomaongalo amwe. Ombiibeli oya ti kutya ovamwatate muListra nomuIkonium, oyo ya li eekilometa 30 lwaapo okudja moshilando shavo, ova li have mu popi nawa. (Oil. 16:2) Ovakulunhuongalo ova li va wilikwa komhepo iyapuki, opo va pe omunyasha Timoteus oshinakuwanifwa sha kwata moiti shokuninga omweendi pamwe naPaulus naSilas.—Oil. 16:3.
15, 16. Oshike sha li sha ningifa Timoteus a kale e na edina liwa?
15 Oshike sha li sha ningifa Timoteus a kale e na edina liwa okudja kounyasha? Mbela omolweendunge daye dopaudalelwamo, eholokepo laye, ile ounghulungu waye wopaushitwe? Ovanhu luhapu ohava fuulwa komaukwatya a tya ngaho. Pomhito imwe, nokuli nomuprofeti Samuel okwa li a nwefwa mo keholokepo lokombada laumwe. Ndele Jehova okwa li e mu dimbulukifa a ti: “Osho omunhu ha tale kusho, hasho Kalunga ha tale kusho, molwaashi omunhu oha mono ashike eholokepo lokombada, ndele Jehova oha tale momutima.” (1 Sam. 16:7) Omaukwatya opaKriste aTimoteus, oo a li e mu ningifa a kale e na edina liwa mokati kOvakriste vakwao, ndele haholokepo laye, ile omaukwatya aye opaudalelwamo.
16 Konima yomido donhumba, omuyapostoli Paulus okwa li a popya kombinga yomaukwatya amwe aTimoteus opaKriste. Okwa ti kutya Timoteus okwa li e na oikala iwa, ohole yokuheliholamwene noha wanifa po noudiinini oinakuwanifwa yaye yopauteokratika. (Fil. 2:20-22) Timoteus okwa li yo a shiivikila ‘eitavelo lihe na oihelele.’—2 Tim. 1:5.
17. Ongahelipi ovanyasha kunena tava dulu okuhopaenena Timoteus?
17 Ovanyasha vahapu kunena ohava hopaenene Timoteus mokukulika omaukwatya oo a hokiwa kuKalunga. Ohave liningile edina liwa naJehova nosho yo noshiwana shaye, nokuli nofimbo ve li ovanyasha elela. (Omayel. 22:1; 1 Tim. 4:15) Ove na eitavelo lihe na oihelele noihava kala nonghalamwenyo yopavali. (Eps. 26:4) Oshidjemo, ngaashi Timoteus, ovanyasha vahapu ohava dana onghandangala ya fimana meongalo. Aveshe ovo ve hole Jehova ohava tuwa omukumo, ngeenge ovanyasha tava ningi ovaudifi vonghundana iwa, nokuninga etokolo lokuliyapulila Jehova nokuninginifwa.
“Eitavelo lovamwatate momaongalo oo ola li la pamekwa” (Oil. 16:4, 5)
18. (a Paulus naTimoteus ova li ve na oinakuwanifwa ye likalekelwa ilipi ve li ovakalele ovaendi? (b) Omaongalo okwa li a mona ouwa ulipi?
18 Paulus naTimoteus ova li va longa pamwe oule womido. Ova li va wanifa po oilonga i lili noku lili oyo va li va pewa kolutuwiliki. Ombiibeli oya ti: “Ova enda noilando tava lombwele ovamwatate va diinine osho sha tokolwa kovayapostoli nokovakulunhu vomuJerusalem.” (Oil. 16:4) Osha yela kutya omaongalo okwa li a shikula ewiliko olo a pewa kovayapostoli nokovakulunhu vomuJerusalem. Molwaashi omaongalo okwa li a dulika kewiliko olo, “eitavelo lovamwatate momaongalo oo ola li la pamekwa, nomuvalu wavo owa enda tau hapupala efiku keshe.”—Oil. 16:5.
19, 20. Omolwashike Ovakriste ve na okudulika “kwaavo tava kwatele komesho”?
19 Eendombwedi daJehova kunena nado ohadi mono omanangeko noupuna oo haa di mokudulika nehalo liwa kewiliko olo hali yandjwa “kwaavo tava kwatele komesho.” (Heb.13:17) Molwaashi olupe lounyuni otali lunduluka efimbo keshe, osha fimanenena kOvakriste va kale tava li eendja dopamhepo odo hadi yandjwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge.’ (Mat. 24:45; 1 Kor. 7:29-31) Okuninga ngaho, otashi ke tu kwafela tuha dje mo moshili, notu kale tuhe na nande edilo lasha lounyuni ou.—Jak. 1:27.
20 Ovapashukili Ovakriste kunena, mwa kwatelwa oilyo yOlutuwiliki, inava wanenena ngaashi ashike Paulus, Markus nosho yo ovavaekwa vakwao ovakulunhuongalo vomefelemudo lotete. (Rom. 5:12; Jak. 3:2) Ndele molwaashi Olutuwiliki ohali shikula filufilu Eendjovo daKalunga nosho yo oshihopaenenwa shovayapostoli, ola ulika kutya oli shii okulineekelwa. (2 Tim. 1:13, 14) Oshidjemo, Olutuwiliki ohali pameke eitavelo lomaongalo.
a Tala oshimhungu “Markus okwa li e na omaufembanghenda mahapu.”
b Tala oshimhungu “Timoteus okwa li e liyamba ‘mokutandavelifa onghundana iwa.’”