Jehova ota pula shike kufye?
“[Oshike] shimwe Omwene ta pula kuove, nokutya u ninge eshi sha yuka nokuhola efilonghenda nokweenda nelininipiko pamwe naKalunga koye?”—MIKA 6:8.
1, 2. Omolwashike ovapiya vaJehova vamwe tashi dulika va teke omukumo, ndele oshike tashi dulu oku va kwafela?
VERA Omukriste omudiinini womido 75 lwaapo ndele ke na oukolele muwa. Okwa ti: “Omafimbo amwe ohandi tale pondje okupitila mekende nokumona ovamwatate novamwameme Ovakriste tava udifa eumbo neumbo. Ohashi kwenifa nge molwaashi ohandi kala nda hala okukala pamwe navo ndele ouvela owa ngabeka oilonga yange yokulongela Jehova.”
2 Mbela owa li u udite ngaho efiku limwe? Doshili, aveshe ovo ve hole Jehova ova hala okweenda medina laye nokuwanifa po oiteelelwa yaye. Ndele ongahelipi ngeenge otu na ounghundi woukolele, twa kulupa ile tu na oinakuwanifwa i na sha noukwaneumbo? Otashi dulika tu kale twa teka omukumo molwaashi eenghalo da tya ngaho otashi dulika tadi tu imbi tu longe ashishe osho omitima detu da hala tu longe moilonga yaKalunga. Ngeenge onghalo yetu osho i li ngaho, okukonakona etukulwa eti-6 neti-7 laMika otaku ke tu twa omukumo neenghono. Omatukulwa oo otaa ulike kutya oiteelelwa yaJehova oi li pandjele nonokutya ohatu dulu oku i wanifa po.
Nghee Kalunga ha ungaunga noshiwana shaye
3. Jehova okwa ungaunga ngahelipi nOvaisrael ovanashibofa?
3 Natu tale tete kuMika 6:3-5 nokudidilika nghee Jehova ha ungaunga noshiwana shaye. Dimbuluka kutya mefimbo laMika Ovaisrael ova li ovanashibofa. Ndele nande ongaho, Jehova okwa popya navo nonghenda, a longifa eendjovo: “Ove oshiwana shange.” Okwa pula ta ti: “Oshiwana shange, dimbulukwa.” Ponhele yoku va pa oushima nonyanya, okwa kendabala okuhanga omitima davo, ta pula ta ti: “Onde ku ninga shike?” Okwe va ladipika nokuli ve mu “nyamukule.”
4. Oshihopaenenwa shaKalunga sholukeno oshi na oku tu kuma ngahelipi?
4 Kalunga ine tu tulila po tuu oshihopaenenwa shiwa! Okwa ifana nokuli nonghenda oshiwana oshinashibofa shaIsrael naJuda pefimbo laMika “oshiwana shange” nokwe shi pula ta popi nasho nefimaneko. Doshili, hano otu na okuulika olukeno nolune mokuungaunga kwetu naavo ve li oshitukulwa sheongalo. Doshili, otashi dulika shi ha kale shipu okulongela kumwe navamwe, ile otashi dulika va kale va nghundipala pamhepo. Ndele ngeenge ove hole Jehova, otwa hala oku va kwafela noku va ulikila olukeno.
5. Oshitwa sha fimanenena shilipi sha yelifwa muMika 6:6, 7?
5 Mokutwikila ko, natu taleni Mika 6:6, 7. Mika okwa pula omapulo ta ti: “Ame ndi holoke nashike koshipala shOmwene, ndi linyongamene koshipala shaKalunga kokombadambada? Ndi mu shakeneke ndi kwete omaxwikiloyambo, eemhunya domudo umwe? Omwene ota ka hokwa mbela eedi omayovi nomilonga domaadi omayovi omilongo? Ndi yandje ngeno oshiveli shange omolwomatauluko ange, oshiimati sholutu lange ndi shi yandjele omatimba omwenyo wange?” Ahowe, Jehova ita dulu okuhafifwa ‘needi omayovi nomilonga domaadi omayovi omilongo.’ Ndele ope na sha shimwe osho tashi dulu oku mu hafifa. Oshike osho mbela?
Otu na okulonga ouyuki
6. Oiteelelwa itatu ilipi oyo Kalunga ta pula ya popiwa muMika 6:8?
6 MuMika 6:8, ohatu lihongo mo osho Jehova ta pula kufye. Mika ota pula ta ti: “[Oshike] shimwe Omwene ta pula kuove, nokutya u ninge eshi sha yuka nokuhola efilonghenda nokweenda nelininipiko pamwe naKalunga koye?” Oiteelelwa oyo itatu oya kwatela mo nghee hatu kala tu udite, hatu diladila nohatu katuka. Otu na okukala nehalo lokuulika omaukwatya oo, okudiladila nghee hatu dulu oku a ulika nosho yo okukatuka eenghatu oku a ulika. Natu konakoneni oiteelelwa oyo itatu kooshimwe.
7, 8. (a) Otashi ti shike ‘okuninga osho sha yuka’? (b) Okuhenouyuki kulipi kwa li apeshe pefimbo laMika?
7 ‘Okuninga osho sha yuka’ otashi ti okulonga ouyuki. Onghedi yaKalunga yokuninga oinima oyo omufikamhango wouyuki. Ndelenee ovanhu vopefimbo laMika kava li va longa ouyuki ndele okuhenouyuki. Omeenghedi dilipi? Tala Mika 6:10. Pexulilo lovelishe oyo, ovashingifi ova hokololwa kutya okwa li hava longifa ‘oshiyelekifo shefa oshitata,’ sha hala okutya osho shinini neenghono. Ovelishe 11 otai weda ko kutya ova longifa “omayelekifomanya inaa wana.” Pavelishe 12, ‘elaka lavo oli yadi ekengelelo.’ Kungaha, okuyeleka ku he li paushili noiyelekifo yoipupulu nosho yo okupopya oipupulu oya li apeshe momashingifo opefimbo laMika.
8 Oilonga i he li pauyuki kaya li ashike hai longwa pomalandifilo. Oya li yo i li apeshe momhangu. Mika 7:3 ota ti kutya “omupangeli ta fininike, nomutokoli ta tokolele oimaliwa.” Ovatokoli okwa li hava pewa ombubo opo va tokole ovanhu ve he na ondjo shi he li pauyuki. ‘Omunaenghono’ ile omunenenhu womoshilongo okwa li ha kufa ombinga mekaulo lonyanga. Doshili, Mika okwa ti kutya omupangeli nomutokoli nosho yo omunaenghono otave “lidingile” ile tava longele kumwe mokulonga oukolokoshi.
9. Juda naIsrael oya li ya kumwa ngahelipi kokuhenouyuki kwovakolokoshi?
9 Okuhenouyuki kwovawiliki ovakolokoshi okwa li kwa kuma Juda naIsrael ashishe. Mika 7:5 okwa ti kutya okuhenouyuki okwa etifa okuhelineekelafana pokati kookaume, nokuli nopokati kovalihomboli. Ovelishe 6 otai ulike kutya osho okwa li sha etifa onghalo omo ovapambele va li va tondafana, ngaashi ovanamati nooxe, ovanakadona nooina.
10. Ovakriste ohave lihumbata ngahelipi monghalo yokunena oyo i yadi ouhenouyuki?
10 Ongahelipi kunena? Mbela katu wete eenghalo da faafana kunena? Ngaashi Mika, otwa dingililwa kokuhenouyuki, komhepo yokuhelineekelafana, kokuxutuka kwonghalamwenyo yomoulikumwe nosho yo yomoukwaneumbo. Ndelenee tu li ovapiya vaKalunga nande tu li mokati kounyuni ou u he na ouyuki, itatu efa omhepo younyuni yokuhenouyuki i uye meongalo lopaKriste. Ponhele yaasho, ohatu kendabala okukanyatela komafinamhango ouyuki noudiinini noku a ulika momalipyakidilo etu akeshe efiku omokukalamwenyo. Doshili, ohatu ‘ende nouyuki moinima aishe.’ (Ovaheberi 13:18, OB-1954) Mbela ito dimine kutya mokulonga ouyuki ohatu hafele omanangeko noupuna mahapu moumwainafana oo we lineekelafana shili?
Ongahelipi ovanhu hava udu “ondaka yOmwene”?
11. Mika 7:12 ota wanifwa ngahelipi?
11 Mika okwa xunganeka kutya nonande ope na okuhenouyuki momidingonoko, ovanhu vomaludi aeshe otava ka ningilwa ouyuki. Omuprofeti ota xunganeke kutya ovanhu otava ka ongelwa ‘okudja kefuta fiyo kefuta likwao, nokomhunda fiyo komhunda ikwao’ va ninge ovalongeli vaJehova. (Mika 7:12) Kunena, shi li ewanifo laxuuninwa lexunganeko olo, hashiwana shimwe shonhumba tashi hafele ouwa wouyuki waKalunga u he na onhondo ndele oohandimwe vomoiwana aishe. (Jesaja 42:1) Mbela osho oshi li shoshili ngahelipi?
12. Ongahelipi “ondaka yOmwene” tai udika kunena?
12 Opo tu mone enyamukulo, natu konakoneni eendjovo daMika da tetekela. Mika 6:9 ota ti: “Ondaka yOmwene tai ingidile oshilando: — sha wapala okutila edina loye.” Ongahelipi ovanhu vomoiwana aishe hava udu “ondaka yOmwene,” nongahelipi osho sha pambafana nokuninga osho sha yuka? Doshili, ovanhu kunena ihava udu ondaka yaKalunga yo venevene. Ndelenee ondaka yaJehova otai udika koohandimwe vomomihoko adishe novomaputuko aeshe okupitila moilonga yetu yokuudifa mounyuni aushe. Oshidjemo, ovo tava pwilikine ohava ‘tila edina laKalunga’ noku li fimaneka. Ohatu katuka shili pauyuki nopahole mokukala ovaudifi vOuhamba ovaladi. Mokushiivifa edina laKalunga kukeshe umwe notu he na onhondo, ohatu ‘ningi osho sha yuka.’
Otu na okuhola efilonghenda
13. Eyooloko oli li peni pokati kouwanghenda nohole?
13 Mokutwikila ko, natu kundafaneni oshiteelelwa oshitivali osho sha popiwa muMika 6:8. Jehova ota pula tu kale “nokuhola efilonghenda.” Oshitya shOshiheberi sha tolokwa “efilonghenda” osha tolokwa yo “ouwanghenda” ile “ohole i na oudiinini.” Ouwanghenda oo okuyandja elitulemo kuvamwe, okukala u uditile vamwe olukeno. Ouwanghenda owa yooloka ko koukwatya wohole. Ngahelipi mbela? Ohole oshitya tashi dulu okulongifwa pahapu, osho tashi dulu okuyukifwa nokuli koinima nosho yo komadiladilo. Pashihopaenenwa, Omishangwa otadi popi omunhu oo “e hole omaviinyu nomaadi” nosho yo omulumenhu oo “e hole ounongo.” (Omayeletumbulo 21:17; 29:3) Mepingafano naasho, ouwanghenda ohau popiwa alushe shi na sha novanhu, unene tuu ovo tava longele Kalunga. Onghee hano, Mika 7:20 ota popi shi na sha ‘nouwanghenda oo wa hololelwa Abraham’—omulumenhu oo a longela Jehova Kalunga.
14, 15. Ouwanghenda ohau ulikwa ngahelipi, noumbangi ulipi washo wa hokololwa mokatendo?
14 PaMika 7:18, omuprofeti ota ti kutya Kalunga okwa “hokwa ouwanghenda.” MuMika 6:8 itatu lombwelwa ashike tu ulike ouwanghenda ndele ohatu lombwelwa tu kale tu hole oukwatya oo. Oshike mbela hatu lihongo momishangwa odo? Ouwanghenda ohau ulikwa pahalo liwa molwaashi otwa hala oku u ulika. Ngaashi Jehova, otwa hafa ile twa hokwa okuulikila ouwanghenda ovo va pumbwa ekwafo.
15 Kunena, ouwanghenda wa tya ngaho otau didilikifa oshiwana shaKalunga. Diladila ashike koshihopaenenwa shimwe. MuJuni 2001, opwa li oshikungulu osho sha etifa efundja linene muTexas mOilongo yaHangana yaAmerika olo la hanauna po omaumbo omayovi, mwa kwatelwa omaumbo omafele Eendombwedi daJehova. Opo va kwafele ovamwaxe Ovakriste ovo va li va pumbwa ekwafo, Eendombwedi 10 000 oda yamba po efimbo lado neenghono dado nehalo liwa. Momukokomoko wetata lomudo nasha, ovaliyambi ova longa noudiinini, tava longo omitenya nomaufiku nosho yo momaxuliloshivike okutungulula Omalupale Ouhamba a-8 nosho yo omaumbo e dule po 700 ovamwaxe Ovakriste. Ovo kwa li itava dulu okulonga oilonga ya tya ngaho ova yambidida mokuyandja oikulya, oilongifo noimaliwa. Omolwashike Eendombwedi adishe odo omayovi da kwafela ovamwaxe? Omolwaashi odi ‘hole efilonghenda.’ Noitashi hafifa tuu okushiiva kutya oilonga ya tya ngaho youwanghenda otai longwa kovamwatate mounyuni aushe! Heeno, okuwanifa po oshiteelelwa ‘shokuhola efilonghenda’ kashi fi omutengi ndelenee otashi etifa ehafo.
Enda nelininipiko pamwe naKalunga
16. Efaneko lilipi tali divilike kutya otwa pumbwa okweenda nelininipiko pamwe naKalunga?
16 Oshiteelelwa oshititatu tashi hangika muMika 6:8 osho “[okweenda] nelininipiko pamwe naKalunga koye.” Osho otashi ti okudimina omangabeko etu nokulineekela muKalunga. Oku shi faneka: Diladila oule wokafimbo shi na sha nokakadona kanini ke kwete meke laxe ka diinina fimbo tava ende moshikungulu. Okakadona oko oke shi shii kutya eenghono dako oda ngabekwa, ndelenee oke lineekela xe. Nafye otu na okushiiva omangabeko etu ndele otu na okukala nelineekelo muTate yetu womeulu. Ongahelipi hatu dulu okukaleka po elineekelo olo? Onghedi imwe, omokukaleka momadiladilo kutya omolwashike shi li pandunge okukala popepi naKalunga. Mika ote tu dimbulukifa omatomheno atatu: Jehova oye Omuxupifi wetu, Omuwiliki wetu nOmwaameni wetu.
17. Ongahelipi Jehova a xupifa, a wilika nokwa amena oshiwana shaye shopefimbo lonale?
17 PaMika 6:4, 5, Kalunga okwa ti: “Ame tuu nde ku pitifa mo muEgipti.” Heeno, Jehova okwa li Omuxupifi waIsrael. Natango Jehova okwa ti: “Ame nda tuma Moses, Aron naMirjam ve ku kwatele komesho.” Moses naAron okwa li va longifwa va wilike oshiwana, naMirjam okwa li a kwatela komesho ovakainhu vaIsrael moudano wefindano. (Exodus 7:1, 2; 15:1, 19-21; Deuteronomion 34:10) Jehova okwa yandja ewiliko okupitila movapiya vaye. Movelishe 5, Jehova okwa dimbulukifa oshiwana shaIsrael kutya okwe shi amena kuBalak naBileam nosho yo eshi sha enda oshinano shasho shaxuuninwa okudja muSittim muMoab nofiyo muGilgal mEdu lEudaneko.
18. Ongahelipi Kalunga ta longo e li Omuxupifi, Omuwiliki nosho yo Omwaameni kunena?
18 Eshi hatu ende naKalunga, ote tu xupifa mounyuni waSatana, ote tu wilike nEendjovo daye nosho yo nehangano laye note tu amene tu li ongudu ngeenge otwa ponokelwa. Otu na omatomheno mahapu okukwata meke laTate yetu womeulu twa diinina, eshi hatu ende naye oshinano shaxuuninwa sha nyika oshikungulu, okuya kwaasho sha tumbala unene shi dulife Edu lEudaneko likulu—ounyuni mupe wouyuki waKalunga.
19. Okukala nelininipiko okwa pambafana ngahelipi nomangabeko etu?
19 Okweenda nelininipiko pamwe naKalunga otaku tu kwafele tu tale ko eenghalo detu netaleko li li paushili. Osho osho shi li ngaho molwaashi okuulika elininipiko okwa kwatela mo okukala tu shii omangabeko etu. Oukulupe ile oku he na oukolele muwa otai dulu okungabeka osho hatu dulu okuninga moilonga yaJehova. Ndele ponhele yokweefa osho shi tu teye omukumo, otu na okudimbuluka kutya Kalunga oha tambula ko eenghendabala detu nokuliyamba kwetu “[she likolelela kwaasho, NW] omunhu e shi kwete ndele hasheshi e he shi kwete.” (2 Ovakorinto 8:12) Doshili, Jehova okwa teelela tu mu longele nomutima aushe, hatu ningi keshe tuu she likolelela kwaasho eenghalo detu tadi pitike. (Ovakolossi 3:23) Ngeenge ohatu ningi ngaashi hatu dulu moilonga yaye tu na ehalo nouladi, Kalunga ote ke tu nangeka noupuna muhapu.—Omayeletumbulo 10:22.
Oikala yokuteelela otai eta omanangeko noupuna
20. Okukala tu shii shike tashi tu kwafele tu kale noikala yokuteelela ya fa yaMika?
20 Okumona omanangeko noupuna aJehova otaku tu linyengifa tu hopaenene omhepo yaMika. Okwa ti: “[Ohandi] teelele Kalunga kexupifo lange.” (Mika 7:7) Ongahelipi eendjovo odo da pambafana nokweenda kwetu nelininipiko pamwe naKalunga? Okukala noikala yokuteelela ile nelididimiko otaku tu kwafele tu ha nyemate molwaashi efiku laJehova inali uya natango. (Omayeletumbulo 13:12) Doshili, atusheni otwa halelela exulilo lounyuni ou woukolokoshi li uye. Ndelenee oshivike keshe ope na ovanhu omayovi ovo opo ashike tava hovele okweenda naKalunga. Okukala tu shii oshinima osho otashi tu pe etomheno lokukala noikala yokuteelela. Shi na sha naasho, umwe oo a kala efimbo lile e li Ondombwedi okwa ti: “Eshi nda tala komido 55 odo nda longa moilonga yokuudifa, ondi na oushili kutya inandi kanifa nande osha molwokuteelela Jehova. Mepingafano naasho, onda henuka omauyahame mahapu.” Mbela owa li noshimoniwa sha faafana?
21, 22. Ongahelipi Mika 7:14 ta wanifwa kunena?
21 Nope he na omalimbililo, okweenda naJehova ohaku tu etele omauwa. Ngaashi hatu lesha muMika 7:14, Mika ota faafanifa oshiwana shaKalunga needi di li meameno lomufita wado. Mewanifo linene lexunganeko olo kunena, oshixupe shaIsrael yopamhepo nosho yo “eedi dimwe,” ove li meameno lOmufita wavo omulineekelwa, Jehova. Ova “tongolwa moixwa [mokati kepya loiimati, NW],” va yoololwa ko pamhepo kounyuni ou tau naipala neenghono nowa nyika oshiponga.—Johannes 10:16, OB-1954; Deuteronomion 33:28; Jeremia 49:31; Ovagalati 6:16.
22 Oshiwana shaJehova otashi hafele ehepuluko, ngaashi Mika 7:14 a xunganeka yo. Mokupopya shi na sha needi daKalunga ile oshiwana shaye, Mika okwa ti: “Nava wandjele muBasan nomuGilead.” Ngaashi ashike eedi muBasan nomuGilead kwa li hadi nape moulifilo muwa nowa hepuluka, oshiwana shaKalunga nasho kunena otashi hafele ehepuluko lopamhepo—olo li li natango enangeko noupuna limwe kwaavo tava ende nelininipiko pamwe naKalunga.—Numeri 32:1; Deuteronomion 32:14.
23. Oshilihongomwa shilipi hatu dulu okulihonga mokukonakona Mika 7:18, 19?
23 MuMika 7:18, 19, omuprofeti ota divilike ehalo laJehova okudimina po ovo ve livela ombedi. Ovelishe 18 otai popi kutya Jehova oha “dimi po owii” noha “koya po omatauluko.” Pavelishe 19, otaku tiwa kutya “omatimba avo aeshe [ote ke] a ekela mokule mwi mefuta.” Oshilihongomwa shimwe shilipi hatu lihongo mwaasho? Ohatu dulu okulipula ngeenge ohatu hopaenene tuu Jehova moshinima osho. Mbela ohatu dimine po vamwe owii oo ve tu ningila? Ngeenge ovanhu va tya ngaho ove livela ombedi notava lalakanene okukala nombili nafye, doshili ohatu ka kala twa hala okuhopaenena ehalo liwa laJehova lokudimina po filufilu nofiyo alushe.
24. Ouwa ulipi wa mona mo mexunganeko laMika?
24 Mbela otwa mona mo ngoo ouwa mekonakono lexunganeko laMika? Ole tu dimbulukifa kutya Jehova ota yandje eteelelo lashili kwaavo tava ehene kuye. (Mika 2:1-13) Otwa tuwa omukumo opo tu ninge keshe osho hatu dulu tu xumife komesho elongelokalunga lashili opo tu dule okweenda medina laKalunga fiyo alushe. (Mika 4:1-4) Notwa shilipalekwa kutya ohatu dulu okuwanifa po oiteelelwa yaJehova kashi na nee mbudi kutya eenghalo detu oda tya ngahelipi. Heeno, exunganeko laMika ole tu pameka shili tu kale hatu ende medina laJehova.
Oto nyamukula ngahelipi?
• PaMika 6:8, Jehova ota pula shike kufye?
• Oshike sha pumbiwa ngeenge otwa hala ‘okuninga osho sha yuka’?
• Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu ‘hole efilonghenda’?
• Oshike sha kwatelwa mo ‘mokweenda nelininipiko pamwe naKalunga’?
[Efano pepandja 18]
Nonande eenghalo dopefimbo laye okwa li da nyika oukolokoshi, Mika okwa kala e li metwokumwe noiteelelwa yaJehova. Naave oto dulu yo okuninga ngaho
[Efano pepandja 20]
Longa ouyuki mokuyandja oundombwedi kovanhu vomomaputuko aeshe
[Efano pepandja 20]
Ulika kutya ou hole efilonghenda mokukwafela ovo va pumbwa ekwafo
[Efano pepandja 20]
Ninga ngaashi to dulu ofimbo to dimine omangabeko oye nelininipiko