“Ye ta ehene kunye”
“[Kalunga] ina kala kokule nafye nande oumwe.”—OILONGA 17:27.
1, 2. (a) Ngeenge hatu tale keulu li yadi eenyofi, epulo lilipi hatu dulu okupula shi na sha nOmushiti? (b) Ombibeli otai tu shilipaleke ngahelipi kutya Jehova iha tale ko ovanhu kutya inava fimana momesho aye?
OWA tala ngoo nale keulu li yadi eenyofi oufiku ndele to kala wa kumwa? Omuvalu muhapu weenyofi nosho yo ounene wewangadjo otau tu ningifa tu kale tu na etilofimaneko. Mevalelwa eli linenenene, edu oli li ashike ngaashi okanhongo. Mbela eshi osha hala okutya Omushiti, ‘Omukombadambada wedu alishe,’ okwa tumbala unene nokukala e na ko na sha novanhu ile oku li unene kokule noita dulu okushiivika kuvo?—Epsalme 83:18.
2 Ombibeli otai tu shilipaleke kutya Jehova iha tale ko ovanhu kutya inava fimana momesho aye. Doshili, Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tu mu konge, tadi ti: “Ina kala kokule nafye nande oumwe.” (Oilonga 17:27; 1 Omafimbo 28:9) Doshili, ngeenge otwa kufa onghatu yokweehena popepi naKalunga, ote ke linyenga omolweenghendabala detu. Mbela omonghedi ilipi? Eendjovo domushangwa wetu womudo 2003 otadi yandje enyamukulo olo tali hafifa omutima, tadi ti: “Ye ta ehene kunye.” (Jakob 4:8) Natu kundafaneni amwe omomanangeko noupuna makumwifi oo Jehova ta yandje kwaavo va ehena popepi naye.
Oshali ya dja kuJehova mwene
3. Oshali ilipi Jehova ta yandje kwaavo tava ehene popepi naye?
3 Tete, ovapiya vaJehova ova pewa oshali i na ondilo oyo e i tuvikilila oshiwana shaye. Eenghono adishe, omaliko aeshe nehongo alishe olo tali yandjwa konghalelo ei yoinima, itai dulu okuyandja oshali oyo. Oshali oyo otai di kuJehova mwene note i yandje ashike kwaavo va ehena popepi naye. Mbela oyo oshike? Eendjovo daKalunga otadi nyamukula tadi ti: “Ngenge . . . ho yelulile ondaka yoye keendunge, ngenge to di kongo ngaashi oshisilveri ndee to di shitilile ngaashi omamona a holekwa, opo nee to ka uda ko etilo lokutila Omwene nokumona eshiivo lokushiiva Kalunga. Osheshi Omwene ta yandje ounongo.” (Omayeletumbulo 2:3-6) Diladila kwaasho kutya ovanhu inava wanenena otava dulu okumona “eshiivo lokushiiva Kalunga”! Oshali oyo—eshiivo olo tali hangika mEendjovo daKalunga—otai yelekwa ‘nomamona a holekwa.’ Omolwashike mbela?
4, 5. Omolwashike “eshiivo lokushiiva Kalunga” tali dulu okuyelekwa ‘nomamona a holekwa’? Shi faneka.
4 Oshinima shimwe oshosho kutya eshiivo lokushiiva Kalunga oli na ongushu ya denga mbada. Limwe lomomanangeko noupuna alo e na ondilo olo eteelelo lomwenyo waalushe. (Johannes 17:3) Ndelenee eshiivo olo otali yambapaleke okukalamwenyo kwetu nokuli nokunena. Pashihopaenenwa, shi li oshidjemo shokukonakona kwetu noukeka Eendjovo daKalunga, otwa mona omanyamukulo komapulo a fimana ngaashi: Edina laKalunga olyelye? (Epsalme 83:18, KB-1955) Onghalo yoonakufya yashili oilipi? (Omuudifi 9:5, 10) Elalakano laKalunga li na sha nedu nosho yo novanhu olilipi? (Jesaja 45:18) Otwa shiiva yo kutya onghedi yokukalamwenyo oyo ya denga mbada oyo okutula moilonga omayele opandunge Ombibeli. (Jesaja 30:20, 21; 48:17, 18) Kungaha, otu na ewiliko liwa olo tali tu kwafele tu ungaunge noisho yokukalamwenyo nosho yo okulandula ondjila oyo tai eta elao nembilipalelo lashili. Komesho yaaishe, okukonakona kwetu Eendjovo daKalunga okwe tu kwafela tu shiive omaukwatya aYe makumwifi nokweehena popepi naye. Oshike mbela shi na ondilo shi dulife okukala nekwatafano lopofingo naJehova la kanghamena ‘keshiivo loku mu shiiva’?
5 Ope na vali etomheno limwe molwaashi eshiivo lokushiiva Kalunga tali dulu okuyelekwa ‘nomamona a holekwa.’ Ngaashi omamona mahapu, eshiivo olo ola pumba shili mounyuni ou. Mokati kovakali kombada yedu omamiliyona omayovi ahamano lwaapo, omamiliyona ashike ahamano lwaapo oo e li ovalongeli vaJehova a mona “eshiivo lokushiiva Kalunga” ile tu tye omunhu umwe movanhu 1 000. Oku shi faneka kutya oshi li oufembanghenda wa pumba okushiiva oshili yEendjovo daKalunga, diladila ashike kepulo lopaMbibeli limwe, olo tali ti: Oshike hashi ningilwa ovanhu pefyo? Otu shi shii okudja mOmishangwa kutya omwenyo ohau fi nosho yo kutya ovafi kave na eshi ve shii. (Hesekiel 18:4) Ndele nande ongaho, eitavelo loipupulu kutya ope na sha momunhu osho hashi fyaala po nokutwikila okukala nomwenyo konima yefyo ola tandavela momalongelokalunga mahapu mounyuni. Oli li oshitukulwa sha fimana momalongelokalunga Oukwakriste. Oli li yo mOubuddha, mOuhindu, mOuislam, mOujaini, mOujuda, mOushinto, mOusikhi nosho yo mOutao. Diladila ashike—omamiliyona omayovi ovanhu a pukifwa kehongo loipupulu olo limwe!
6, 7. (a) Oolyelye ashike tava dulu okumona “eshiivo lokushiva Kalunga”? (b) Oshihopaenenwa shilipi tashi ulike kutya Jehova okwe tu nangeka noupuna wokukala neudeko olo ihali monika nande ‘kovanongo novanaendunge’ vahapu?
6 Omolwashike havanhu vahapu va mona “eshiivo lokushiiva Kalunga”? Omolwaashi omunhu ita dulu okuuda ko filufilu eityo lEendjovo daKalunga nope he na ekwafo laYe. Dimbuluka kutya eshiivo olo oli li oshali. Jehova ohe li pe ashike ovo ve na ehalo lokukonakona Eendjovo daye noushili nosho yo nelininipiko. Ovanhu va tya ngaho otashi dulika va ha kale “ovanongo vopanhu.” (1 Ovakorinto 1:26) Vahapu vomuvo otashi dulika nokuli va talike ko ve li “ovanhu vongaho, inava longwa” pamifika dounyuni. (Oilonga 4:13) Ndelenee osho kashi na eshi tashi ti. Jehova okwe tu pa ‘eshiivo loku mu shiiva’ omolwomaukwatya oo e wete momitima detu.
7 Diladila koshihopaenenwa. Ovahongwanhu vahapu vomOukwakriste ova shanga omatyekosha mahapu e na sha nOmbibeli. Omauyelele a tya ngaho otashi dulika a hepaulule ondjokonona, omaityo oitya yOshiheberi noyOshigreka nosho tuu. Ndele nande ve lihonga, mbela ovahongwanhu va tya ngaho ova mona shili “eshiivo lokushiiva Kalunga”? Doshili, mbela ove udite ko ngoo filufilu enenediladilo lOmbibeli—eyukipalifo lounamapangelo waJehova okupitila mOuhamba waye womeulu? Mbela ove shi shii ngoo kutya Jehova Kalunga ke fi oshitukulwa shOukwatatu? Ndelenee mepingafano navo, fye otu na eshiivo lashili loinima ya tya ngaho. Omolwashike? Jehova okwe tu nangeka noupuna wokukala neudeko leeshili dopamhepo odo inadi shiivika ‘kovanongo novanaendunge’ vahapu. (Mateus 11:25) Jehova iha nangeke tuu noupuna ovo hava ehene popepi naye!
“Omwene oha amene aveshe, ava ve mu hole”
8, 9. (a) David okwa hepaulula ngahelipi enangeko noupuna limwe olo li na sha naavo va ehena popepi naJehova? (b) Omolwashike Ovakriste vashili va pumbwa eameno laKalunga?
8 Ovo va ehena popepi naJehova otava hafele enangeko noupuna vali limwe—eameno olo tali di kuYe. Omupsalme David oo kwa li a shakeneka omaupyakadi mahapu, okwa shanga ta ti: “Omwene oku li popepi naaveshe, have mu ifana, aveshe ava have mu ifana moshili. Ava, have mu tila, ote va wanifile eshi va hala, nonghuwo yavo ohe i udu, ndee te va xupifa. Omwene oha amene aveshe, ava ve mu hole.” (Epsalme 145:18-20) Heeno, Jehova oku li popepi naavo ve mu hole nonghee hano oha dulu okulinyenga divadiva omolwomaindilo avo ekwafo.
9 Omolwashike twa pumbwa eameno laKalunga? Kakele kokuuda nghee onghalo yokukala ‘momafimbo aa madjuu’ tai va kumu, Ovakriste vashili ove li oshihakanwa she likalekelwa shOmutondi munene waJehova, Satana Ondiaboli. (2 Timoteus 3:1) Omutondi oo e na oinheya okwa tokola toko oku tu ‘xwaka po.’ (1 Petrus 5:8) Satana ote tu hepeke, te tu fininike note tu yeleke. Ota tale yo koikala yomadiladilo noyomitima opo e i longife nai. Elalakano olo e na momadiladilo aye olo: okunghundipaleka eitavelo letu nokuhanauna po oupamhepo wetu. (Ehololo 12:12, 17) Molwaashi otu na omutondi a tya ngaho e na eenghono oo tu na okulwifa, itashi hekeleke mbela okushiiva kutya “Omwene oha amene aveshe, ava ve mu hole”?
10. (a) Jehova oha amene oshiwana shaye ngahelipi? (b) Eameno loludi lilipi la fimana unene, nomolwashike?
10 Ndelenee ongahelipi Jehova ha amene oshiwana shaye? Okuudaneka kwaye oku tu amena inaku hala okutya kutya itatu ka shakeneka omaupyakadi omonghalamwenyo monghalelo ei noitaku ti kutya ye oku na okulonga oikumwifilonga molwetu. Ndele nande ongaho, Jehova oha yandje eameno lolela koshiwana shaye shi li ongudu. Doshili, ita ka efa nandenande Ondiaboli i hanaune po filufilu ovalongelikalunga vashili kombada yedu! (2 Petrus 2:9) Komesho yaaishe, Jehova ote tu amene pamhepo. Ohe tu pe ashishe osho twa pumbwa opo tu lididimikile omayeleko nokwaamena ekwatafano letu naye. Xuuninwa eameno lopamhepo olo oludi leameno la fimana unene. Omolwashike mbela? Shimha ashike tu na ekwatafano letu naJehova, kape na nande sha shimwe—nokuli nande efyo—tashi dulu oku tu yahameka nouyahame tau kalelele.—Mateus 10:28.
11. Omafiloshisho elipi Jehova a ninga opo oshiwana shaye shi kale neameno lopamhepo?
11 Jehova okwa yandja omafiloshisho mahapu okwaamena pamhepo ovo va ehene popepi naye. Okupitila mEendjovo daye Ombibeli, ote tu pe ounongo opo tu pondole mokuungaunga nomayeleko e lili noku lili. (Jakob 1:2-5) Okutula moilonga omayele taa longo oo taa hangika mOmishangwa oku li eameno. Kakele kaasho, Jehova oha yandje “Omhepo Iyapuki kuava tave mu indile.” (Lukas 11:13) Omhepo oyo oyo eenghono da shiya ko meshito alishe, onghee hano otai dulu oku tu kwafela tu taalele nomupondo eyeleko keshe hatu dulu okushakeneka. Okupitila muKristus, Jehova okwa yandja “eeshali odo di li ovanhu.” (Ovaefeso 4:8, NW) Ovalumenhu ovo va pyokoka pamhepo ohava kendabala okuhopaenena olukeno laJehova tali di komutima mokukwafela ovalongelikalunga vakwao.—Jakob 5:14, 15.
12, 13. (a) Okupitila meenghedi dilipi Jehova he tu pe eendja dopamhepo pefimbo la wapala? (b) Ou udite ngahelipi shi na sha nomafiloshisho aJehova e na sha nonghalonawa yetu yopamhepo?
12 Jehova oha yandje natango shimwe shi lili opo e tu amene: eendja dopamhepo pefimbo la wapala. (Mateus 24:45) Okupitila moishangomwa, mwa kwatelwa oifo yOshungonangelo noAwake! nosho yo okupitila mokwoongala, moyoongalele inini naai ya kula, Jehova ohe tu pe osho twa pumbwa pefimbo olo twe shi pumbwa. Mbela oto dulu okudimbuluka omhito yonhumba oyo wa li wa uda oshinima shonhumba pokwoongala kwopaKriste ile poshoongalele shinini ile sha kula, osho kwa li sha kuma omutima woye noshe ku pameka ile she ku hekeleka? Mbela owa lesha ngoo nande onale oshitukulwa shonhumba moifo shimwe shomwaayo ya tumbulwa metetekelo ndele to kala u udite kutya oove sha shangelwa?
13 Shimwe shomoilwifo yaSatana tai pondola osho etekomukumo, noinatu lya olusha loilanduliko yalo. Oku shi shii nawa kutya okuheneteelelo taku kwata efimbo lile ohaku dulu oku tu kanififa eenghono notaku tu ningi nokuli oihakanwa. (Omayeletumbulo 24:10) Molwaashi Satana ota kendabala okulongela komaliudo okuteka omukumo, otwa pumbwa ekwafo. Oifo yOshungonangelo nosho yo yoAwake! omafimbo amwe oya nyanyangida oitukulwa oyo tai tu kwafele tu kondjife etekomukumo. Omumwameme umwe Omukriste okwa shanga shi na sha noshitukulwa shimwe sholudi olo, ta ti: “Ohandi lesha oshitukulwa osho hanga efiku keshe nohandi kengele alushe omahodi. Ohandi shi kaleke popepi nombete yange opo ndi dule oku shi lesha alushe ngeenge ndi udite nda teka omukumo. Okupitila moitukulwa ya tya ngaho, ohandi kala ndi udite okwooko kwaJehova kweameno taku papatele nge.” Mbela katu na olupandu molwaashi Jehova he tu pe eendja dopamhepo di li pefimbo? Dimbuluka kutya omafiloshisho aye e na sha noukalinawa wetu wopamhepo oku li oumbangi kutya oku li popepi nafye nosho yo kutya otu li meameno laye.
Omhito yokuya ‘kOmuudi womailikano’
14, 15. (a) Enangeko noupuna lilipi Jehova mwene a yandja kwaavo va ehena popepi naye? (b) Omolwashike okupewa omhito ya manguluka yokuya kuJehova meilikano shi li oufembanghenda ukonekwedi?
14 Mbela owa didilika kutya ngeenge ovanhu tava weda ko keenghonopangelo, ohava kala luhapu itava dulu vali okupopiwa navo noupu kovapangelwa vavo. Ndelenee ongahelipi shi na sha naJehova Kalunga? Mbela oku li kokule nokukala e na ko nasha nomapopyo oo ovanhu vongaho ve a yukifa kuye? Hasho nande! Oshali yeilikano oi li enangeko noupuna limwe vali olo Jehova a yandja kwaavo va ehena popepi naye. Okupewa omhito ya manguluka yokuya ‘kOmuudi womailikano’ oku li oufembanghenda ukumwifi. (Epsalme 65:3) Omolwashike mbela?
15 Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno omukulunhu wehangano lonhumba oku na oinakuwanifwa ihapu. Oha tokola kutya oinima ilipi ta ka ungaunga nayo ye mwene nosho yo kutya ilipi ta yandje kuvamwe. Sha faafana, Omunamapangelo weshito alishe ota dulu okutokola kutya oinima ilipi ta ka ungaunga nayo ye mwene nosho yo kutya ilipi ta yandje kuvamwe. Diladila koinima aishe oyo Jehova a yandja i ungaungwe nayo kOmona waye omuholike, Jesus. Omona okwa pewa “eenghono dokutokola.” (Johannes 5:27) Ovaengeli ova tulwa “koshi yaye.” (1 Petrus 3:22) Jesus okwa pewa omhepo iyapuki yaJehova i na eenghono opo a dule oku i longifa a wilike ovahongwa vaye kombada yedu. (Johannes 15:26; 16:7) Onghee hano Jesus okwa li ta dulu okutya: “Onda pewa eenghono adishe meulu nokombada yedu.” (Mateus 28:18) Ndelenee ngeenge tashi uya pomailikano etu, Jehova okwa hoolola okuungaunga nao ye mwene. Omolwaasho Ombibeli tai tu lombwele tu yukife omailikano etu kuJehova oye aeke, hatu shi ningi medina laJesus.—Epsalme 69:14; Johannes 14:6, 13.
16. Omolwashike hatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova oha pwilikine shili komailikano etu?
16 Mbela Jehova oha pwilikine shili komailikano etu? Ngeno okwa li e he na ko nasha, ngeno ite tu ladipike tu ‘diinine mokwiilikana’ ile kutya natu mu undulile omitengi detu noisho yetu. (Ovaroma 12:12; Epsalme 55:23; 1 Petrus 5:7) Ovapiya ovadiinini vomefimbo lOmbibeli okwa li ve na elineekelo filufilu kutya Jehova oha pwilikine omailikano. (1 Johannes 5:14) Omolwaasho omupsalme David a ti: “[Jehova] ota udu ondaka yange.” (Epsalme 55:18) Nafye otu na yo omatomheno mahapu okukala nelineekelo kutya Jehova oku li popepi nokwe lilongekida okuuda omalipulo etu noisho yetu aishe.
Jehova oha pe ovapiya vaye ondjabi
17, 18. (a) Jehova oha kala e udite ngahelipi shi na sha noilonga youdiinini yoishitwa yaye oinaendunge? (b) Yelifa nghee Omayeletumbulo 19:17 taa ulike kutya oilonga yetu yefilonghenda ohai kala i wetike kuJehova.
17 Ondodo yaJehova e li Omunamapangelo aeshe ihai kumwa nande kwaasho ovanhu vongaho tava ningi ile tava anye okuninga. Ndelenee Jehova oKalunga ha ulike olupandu. Doshili, iha pandula ashike oilonga youdiinini yoishitwa yaye oinaendunge, ovanhu nosho yo ovaengeli, ndele ohe i tale ko yo i na lela ongushu. (Epsalme 147:11) Hano osho oshi li ouwa umwe vali oo hau hafelwa kwaavo va ehena popepi naJehova: Oha pe ovapiya vaye ondjabi.—Ovaheberi 11:6.
18 Ombibeli otai ulike sha yela kutya Jehova oha pandula osho ovalongeli vaye tava ningi. Pashihopaenenwa, ohatu lesha taku ti: “Ou ta filonghenda eehepele, ota tulike kOmwene. Ndele Ye ote ke mu alulila oshilonga shaye shiwa.” (Omayeletumbulo 19:17) Okukala kwaJehova nefilonghenda shi na sha neehepele okwa ulikwa mOmhango yaMoses. (Leviticus 14:21; 19:15) Jehova oha kala e udite ngahelipi ngeenge hatu hopaenene onghenda yaye mokuungaunga kwetu neehepele? Ngeenge ohatu yandje keehepele tu he na eteelelo lokwaalulilwa, Jehova ote shi tale ko shi li okuyandja ekwafo kuYe. Jehova ota udaneke kutya ota ka futila po oshikolo osho nohokwe yokuhokiwa kuYe nosho yo nomanangeko noupuna. (Omayeletumbulo 10:22; Mateus 6:3, 4; Lukas 14:12-14) Heeno, ngeenge hatu ulikile omulongelikalunga mukwetu olukeno, oo e na omhumbwe, ohashi kumu omutima waJehova. Katu na tuu olupandu okushiiva kutya oilonga yetu yefilonghenda ohai kala i wetike kuTate yetu womeulu!—Mateus 5:7.
19. (a) Omolwashike hatu dulu okukala noushili kutya Jehova oha pandula osho hatu ningi moilonga yokuudifa noyokuninga ovanhu ovahongwa? (b) Ongahelipi Jehova ha yandje ondjabi omolwoilonga oyo ya longwa okuyambidida Ouhamba waye?
19 Jehova oha pandula unene tuu osho hatu ningi molwOuhamba waye. Eshi hatu ehene popepi naJehova, oshi li ashike paushitwe okukala twa hala okulongifa efimbo letu, eenghono detu nosho yo oiniwe yetu opo tu kufe ombinga iyadi ngaashi tashi shiiva moilonga yokuudifa Ouhamba noyokuninga ovanhu ovahongwa. (Mateus 28:19, 20) Omafimbo amwe otashi dulika tu kale tu udite hatu longo shinini. Omitima detu inadi wanenena otashi dulika di tu limbililike shi na sha nongeenge Jehova okwa hafela tuu eenghendabala detu. (1 Johannes 3:19, 20) Ndelenee Jehova oha pandula oshali keshe—kutya nee oinini shi fike peni—oyo tai di komutima tau linyengifwa kohole. (Markus 12:41-44) Ombibeli otai tu shilipaleke tai ti: “Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye.” (Ovaheberi 6:10) Doshili, Jehova oha dimbuluka noha yandje ondjabi nokuli nande omolwoshilonga shinini osho sha longwa okuyambidida Ouhamba waye. Kakele komanangeko noupuna opamhepo paife, ohatu dulu okuteelela ehafo lokukalamwenyo mounyuni mupe oo tau uya, omo Jehova ta ka kamutulula eke laye ndele ta palula omahalo e li pauyuki aaveshe ovo va ehena popepi naye.—Epsalme 145:16; 2 Petrus 3:13.
20. Momukokomoko womudo 2003, ongahelipi hatu ka kaleka momadiladilo eendjovo domushangwa womudo, noshidjemo otashi ka kala shike?
20 Momukokomoko womudo 2003, natu kale hatu lipula ngeenge ohatu ningi tuu eenghendabala tadi twikile dokweehena popepi naTate yetu womeulu. Ngeenge osho hatu ningi, ohatu dulu okukala noushili kutya ota ka ninga ngaashi a udaneka. Doshili, ‘Kalunga iha fufya.’ (Titus 1:2) Ngeenge owa ehene popepi naye, ye ota ka ehena popepi naave. (Jakob 4:8) Noshidjemo otashi ka kala shike? Omanangeko noupuna paife nosho yo eteelelo lokweehena popepi elela naJehova fiyo alushe!
Oto dimbuluka?
• Oshali ilipi Jehova a pa ovo tava ehene popepi naye?
• Omafiloshisho elipi Jehova ha ningi omolweameno lopamhepo loshiwana shaye?
• Omolwashike okupewa omhito ya manguluka yokuya kuJehova meilikano shi li oufembanghenda ukonekwedi?
• Ombibeli otai ulike ngahelipi kutya Jehova oha pandula oilonga youdiinini yoishitwa yaye oinaendunge?
[Efano pepandja 15]
Jehova okwe tu nangeka noupuna wokukala neudeko leeshili dopamhepo
[Efano pepandja 17]
Jehova ota yandje eameno lopamhepo
[Efano pepandja 18]
Jehova oku li popepi nokwe lilongekida okuuda omailikano etu