Kopano Ya Selete Ya “Barwadi Ba Seetša” Ya 1992

1 Jesu o itše balatedi ba gagwe e be e tla ba “seetša sa lefase.” (Mat. 5:14) Go fapana le seo, lefsifsi la moya le la boitshwaro lefaseng di oketšega letšatši le letšatši. (Jes. 60:2; Ba-Roma 1:21) Boikarabelo bja rena re le barwadi ba seetša bo bonagala gabotse kudu ge re dutše re batamela bofelong bja tshepedišo ye. Ka ge re tseba tema e bohlokwa yeo re e kgathago, re letetše Kopano ya Selete ya “Barwadi ba Seetša” ya 1992 ka tetelo-kgolo. Lelokelelo la mathomo la dikopano le tla thoma ka Labohlano la December 4.

2 Kopano ya Matšatši a Mararo: Lenyaga re rulagantše go swara palo-moka ya dikopano tše 23 mono Afrika Borwa gotee le dinaga-mabapi le rena. Ka ntle le Seisemane, lenaneo ka moka le tla neelwa ka se-Afrikaans, Sepotokisi, Sepedi, Sesotho, se-Tsonga, Setswana, se-Xhosa le ka se-Zulu, gomme mananeo a mangwe a tla neelwa ka Segerika le se-Venda. Mafelong a mabedi, e lego kua Durban le Johannesburg, go tla fetolelwa dipolelo ka leleme la diatla. Lenaneo le tla thoma ka 10:20 a.m. ka Labohlano gomme la fela mo e ka bago ka 4:15 p.m. ka Sontaga. Dikgoro di tla bulwa ka 7:30 a.m., gomme ga go na motho yo a tlago go dumelelwa go tsena pele ga nako yeo ka ntle ga ge a tlile go phetha mošomo o itšego. Batho ba Jehofa ka moka ba tla nyaka go ba gona lenaneong ka moka. Na o dirile phetho ya gore o be gona matšatšing ka moka a mararo? O se ke wa lebala go rapela Jehofa gore a šegofatše maiteko a gago.

3 Re swanetše go theetša lenaneo go tloga polelong ya mathomo mesong ya Labohlano go fihla ge go fiwa ditlhaloso tša mafelelo ka Sontaga mathapama ka šedi e kgolo. Go tla bolelwa ditaba tše di kgahlišago ka sebopego sa dipolelo, dipontšho, dipoledišano le ka papadi. Itokišetše gore o be o šetše o dutše setulong sa gago pele lenaneo le thoma ka Labohlano. Gantši letšatšing la pele go nyakega nako e ntši bakeng sa go hwetša lefelo la go emiša koloi, go hwetša madulo, le tše dingwe. Ka gona dira gore o be le nako e lekanego. Go theetša mananeo ka moka le go dula go fihlela ge go opetšwe kopelo ya go phetha gotee le thapelo go dira gore re hwetše mohola o tletšego wa lenaneo gomme go bontšha gore re leboga tokelo ya rena ya go hlankela re le barwadi ba seetša.

4 Hlwaya Tsebe: Mopsalme o tsebaditše gore: “Nna ke hlokometše mabohlatse a gago. Melao ya gago ke e rata gakaakang! Ke e eleletša ka matšatši ka moka.” (Ps. 119:95b, 97, PK) Ka mehla ge re kgobokane gore re tle re rutwe ke Jehofa, go nyakega gore re tloge re ela hloko gomme re bula ditsebe, le gona e sego ditsebe feela, eupja le dipelo tša rena. Lega go le bjalo, bohlokwa bja go dira se ke bjo bogolo kudu-kudu ge re le dipokanong tše kgolo tše bjalo ka kopano ya selete. Dilo tše di gokago mahlo le ditsebe ke tše dintši. E ka ba tahlegelo e kaakang gore ka morago ga go senya nako le ditšhelete gore re be gona kopanong, ra boela gae re topile thorwana feela ya dintlha tše bohlokwa tša kamoo re ka dirago bokaone re le barwadi ba seetša! Re swanetše go lwa ka matla gore re tloše dilo ka moka tše di šitišago gore re tle re ipshine ka botlalo ka lenaneo. Re ka kgonthiša bjang gore ditaba tšeo di tlago go bolelwa di tla ba di nweletše ka botlalo ka dipelong le megopolong ya rena bofelong bja lenaneo la kopano?

5 Go theetša ke bokgoni bjo bo swanetšego go ithutwa le go itlwaetšwa. Tlhaloso ya lentšu “go theetša” ke “go kwa ka šedi.” Anke o nagane ka dikeletšo tše tše sego kae: (1) Leka ka matla gore mesong e mengwe le e mengwe ge o fihla lefelong la kopano o be o lapologile. Se se tla nyaka thulaganyo le tšhomišano ya lapa. Ge e ba o lapile ka baka la ge o se wa fetša boroko goba o swerwe ke tlala ka baka la ge o se wa fihlola goba o hlakahlakantšwe ke go dira dilo ka lephakuphaku, o ka tla wa boa o se wa topa selo lenaneong. (2) Fagahlela go kwa kamoo sehlogo sa taba se tlago go ahla-ahlwa ka gona. Go ka ba kaone ge dibekeng tše sego kae pele ga kopano le ka dira gore thutong ya lena ya lapa o mongwe le o mongwe a bolele gore o kwešiša bjang go ba ga gagwe morwadi wa seetša. Ge le le kopanong, hlahlobang karolo e nngwe le e nngwe ya letšatši leo pele lenaneo le ka thoma. (3) Apara gabotse, gomme o se ke wa ja goba wa nwa selo ge lenaneo le tšwela pele. Go na le bao ba ilego ba bonwa ba e-ja goba ba e-nwa ka gare ga holo goba ba le ditulong tša lepatlelo nakong ya ge mananeo a tšwela pele. Se ga se go ba le tlhompho, go šitiša ba bangwe le gona go laetša go hloka boitshwaro.—Bona Morokami wa November 15, 1991, matlakala 8-18.

6 Re nyaka go hlokomela kudu taba ya go ngwala dintlha. Ge e ba le di ngwala ka mokgwa wa tshwanelo, se se tla le thuša go sepedišana le seboledi gabotse le go swara seo le se kwago. Ka ge lebelo leo re naganago ka lona le feta leo re bolelago ka lona ka makga a mane, tsela e kaone kudu ya go thibela bothata bja go ebela ga monagano ke go ngwala dintlha. Mongwadi o mongwe o kile a re, “Go theetša polelo go thata kudu go feta go e neela.” Mo gongwe o ka ba o gopola gore Bakriste ba kgale ba be ba sepela ba swere mangeta ge ba be ba e-ya dibokeng gomme ba ngwala ditemana tša mangwalo go ona ka enke. Mahlatse ke gore pukwana feela ye e lekanetšego ya go ngwalela le pene goba phensele go rena di lokile. Mokgwa wa maleba wa go ngwala dintlha ke go ngwala feela mantšu ao a lekanego go ka re gopotša ntlha-kgolo ya taba, e sego go ngwala dilo tše dintši moo re ka tšeago nako e ntši re ngwala. Se se tla re lemišetša fase gomme sa dira gore re lahlegelwe ke dintlha tša bohlokwa tšeo seboledi se di bolelago. Ngwala mantšu a bohlokwa, gomme o a ngwale ka boripana. Dintlha tša gago di tla go hola kudu ge e ba o di boeletša mantšiboeng ao gomme o di boeletša gape pele phuthego e ka di ahla-ahla ge go bolelwa ka dintlha-kgolo tša lenaneo Sebokeng sa Tirelo.

7 Go Opela le go Rapela ka Pelo ka Moka: Go tumiša Jehofa ka koša le go mmatamela ka boikokobetšo ka thapelo ke dikarolo tše bohlokwa tša borapedi bja rena. (2 Kor. 30:21, 27) Tše ke dibopego tše bohlokwa tša kopano tšeo ka moka ga rena re ka bago le karolo go tšona. Matšatšing a mararo a Kopano ya rena ya Selete ya “Barwadi ba Seetša” re tla tumiša Jehofa ka dikopelo tše 18 gomme ra kopana gotee ka go rapela dithapelo tše seswai go Tatago rena wa legodimong. Tše e tloga e le ditokelo tše kgolo kudu. Jehofa o re nea diiri tše fetago tše 12 tša thuto le tlhahlo ya moya. Metsotsong e sego kae ya kopelo le thapelo re leboga le go tumiša Jehofa ka baka la dimpho tše botse tšeo a re neago tšona. Ka ge re batamela Jehofa ka thapelo re le lešaba le le phuthegilego, na re nyaka gore a re bone re le batho ba ba nago le boithati le ba ba sa lebogego ka baka la go se kopanele kopelong le thapelong feela ka baka la go se rulaganye gabotse? Ngwageng wo gape go tla ba le dipuku tše dintši kopanong e nngwe le e nngwe, ka gona bao ba dulago ditulong tša bona go fihla ge lenaneo le fela ba ka se ke ba hlaelwa. Le gona, anke go se be le motho yo a sepelago pele lenaneo le fela gore a eme ka pele ga ba bangwe methalading ya dijo.—Mat. 7:12; Ba-Roma 12:10; Ba-Fil. 2:1-4.

8 Dirang Dilo Tšohle go Tumiša Modimo: Ngwaga le ngwaga re newa dikgopotšo tše lerato mabapi le bohlokwa bja go ba le mekgwa e mebotse le boitshwaro bjo bobotse kopanong. Ba bantši ba swanetše go retwa ka baka la go latela dikgopotšo tše ka go botega. Ge tshepedišo ye e dutše e batamela kgaufsi le go fela ga yona, mešomong gaešita le dikolong re gapeletšega go ba gotee le batho bao boitshwaro bja bona bo boletšwego e sa le pele go 2 Timotheo 3:1-5. Go ba gotee le batho ba mohuta wo go ka re senya ge e ba re sa hlokomele. Ga re nyake gore motho lege e ka ba mang ‘a re bee molato wa gore re disenyi.’ (1 Pet. 2:12) Se se nyaka gore re hlokomele kudu mekgwa ya rena ya Bokriste. Batho ka moka ba swanetše go ela hloko boitshwaro bja bona ge ba le kopanong le mafelong a mangwe a setšhaba, bjalo ka dihoteleng le mabenkeleng a go rekiša dijo. Bagolo ba swanetše go šetša banababo bona ka moka. (Ba-Fil. 2:4) Ba swanetše go thuša le go reta bao ba itshwarago gabotse. Le gona bagolo ba swanetše gore ba lokologe go nea keletšo e lerato ge e-ba seo se nyakega, gaešita lege bona ka noši ba sa tlwaelana le ngwanabo rena goba kgaetšedi yo ba mo eletšago. Mathata lege e ka ba afe a magolo a swanetše go begelwa Ofisi ya Taolo kopanong.

9 Motho o mofsa yo a bolelwago go Ba-Efeso 4:24 o swantšhwa le seaparo seo motho a se aparago ka morago ga gore a apole motho e motala. Phetogo ye ya mekgwa ya motho e swanetše go bonagatšwa gaešita le diaparong tša rena tša kgonthe. Ba bangwe ba banababo rena le dikgaetšedi, kudu-kudu ba bafsa, ba bonwe ba apere ka mokgwa wo o se nago seriti le wa bošaedi. Ba bangwe ba apola dieta gomme ba gata ditulo tše di lego ka pele ga bona ka maoto ka morago goba ba sepela ba apere disokisi feela. Na re itshwara ka tsela ye ge re le Holong ya Mmušo? Le gona, ba bangwe bao ba yago kolobetšong ba ile ba apara dikhipha tše di nago le meano ya lefase goba tšeo di ngwadilwego maina a dilo tše di fapa-fapanego tše di bapatšwago. Bagolo bao ba hlahlobago dipotšišo le bao ba lokišetšago go kolobetšwa ba swanetše go kgonthiša gore bao ba yago go kolobetšwa ba kwešiša gore ke dilo dife tšeo di swanetšego tiragalo e bjalo.—Bona Morokami wa June 1, 1985, letlakala 30, le wa July 1, 1974, letlakala 166.

10 Ditlabakelo tša go Gatiša: Lege dikhamera tša video di dumeletšwe, re kgopela gore bao ba di šomišago ba naganele ba bangwe, ba kgethe seo ba se swantšhago, gomme ba hlomphe bao mo gongwe ba sa nyakego go tšewa diswantšho ge ba e-ja, ge ba theeditše lenaneo goba ge go rapelwa. Mang le mang yo a tšeago diswantšho ka khamera ya video goba dikhasete tša go gatiša o swanetše go phema go šitiša batheetši goba go baka tšhitišo. Go tšea dikarolo tše dingwe tša lenaneo o dutše setulong sa gago ga go ganetšwe. Eupja ge mananeo a tšwela pele, e tla ba phošo gore mang goba mang a ema-eme ditselaneng tše di lego magareng ga ditulo goba ka pele ga batheetši a gatiša lenaneo. Ge e ba go nyakega, bahlokomedi ba swanetše go boledišana le mang le mang yo a sa bontšhego lerato la borwarre tabeng ye. Hle gopolang gore dikhamera goba didirišwa lege e ka ba dife tša go gatiša di se ke tša hlomesetšwa tshepedišong ya mohlagase goba ya tša medumo kopanong, le gona di se ke tša bewa ditselaneng tše di lego magareng ga ditulo goba mafelong ao go sepelwago go ona.

11 Bakeng sa Batswadi: Re nyaka go gatelela gape bohlokwa bja gore batswadi ba diše bana ba bona ka dinako tšohle, e ka ba ka ntle ga mapatlelo a kopano goba lefelong leo ba dulago go lona. (Die. 29:15b; Luka 2:48) Ge lenaneo le dutše le tšwela pele, kgonthišegang gore bana ba lena ba theeditše gomme ba ngwala dintlha. Nakong ya go khutša go na le dibaka tša go hlamula le bagwera ba ba tšwago diphuthegong tše dingwe.

12 Go bontšha bohlokwa bja gore le tsebe moo bana ba lena ba lego gona ka dinako tšohle, mootledi o mongwe wa thekisi motseng o mongwe wa kopano o ile a begela o mongwe wa banababo rena gore o nameditše banenyana ba babedi lefelong la kopano. Go bonagala eka ba be ba nyaka go sepela mathapama ka moka gomme ba ile ba botša mootledi gore mmago bona o be a ka se ke a ba nyaka go fihla ka 5:00 p.m. Mootledi yo wa thekisi o be a tshwenyegile ka bona, eupja go thwe’ng ka mmago bona? E be e tla ba manyami a makaakang ge ba ka be ba wetšwe ke kotsi e itšego, re se sa bolela ka kgobogo yeo e bego e tla tlela leina la Modimo le batho ba gagwe!

13 Tšhomišano ya Lena e Tletšego e a Lebogwa: Go bohlokwa gakaakang gore o mongwe le o mongwe wa rena a šomišane le tlhahlo ya Mokgatlo mabapi le go ya kopanong yeo phuthego ya gabo rena e abetšwego go yona? Mokgatlo gotee le banababo rena ba ba ikarabelago motseng o mongwe le o mongwe wa kopano ba dira dithulaganyo ka kelohloko bakeng sa kopano e nngwe le e nngwe. Dithulaganyo tše di akaretša go hwetša madulo a lekanego, dijo, dipuku, bjalo bjalo. Ge e ba banababo rena ba bantši ba e-ya kopanong yeo ba sa abelwago go ya go yona, se se ka tswala mathata. Ke ba sego kae feela bao maemo a bona a tlago go nyaka gore ba ye kopanong e nngwe. Mafelo a mangwe a kopano a ka bonagala e le a mabotse go feta a mangwe ka mabaka a fapa-fapanego, eupja ge e ba palo e kgolo ya banababo rena ba ka ya lefelong leo ba ikgethelago lona, se se ka baka tlhakatlhakano.

14 Re kgopela tšhomišano ya lena mabapi le taba ya go ipeela ditulo. Hle anke le gopole gore DITULO DI KA BEELWA FEELA DITHO TŠA KGAUFSI TŠA LAPA GOBA MOTHO LEGE E KA BA MANG YO A KA BAGO A SEPELA LE LENA KA KOLOI. Dikopanong tše dintši go tla ba le dikarolo tše di kgethegilego bakeng sa batšofadi le digole. Re kgopela mang le mang gore a ele hloko ditšhupetšo ka kelohloko le go latela ditaelo tša bahlokomedi. Banababo rena ba bangwe ba ba tšofetšego ba ile ba swanelwa ke go nyaka ditulo mafelong ao a sa tsenegego gabonolo ka baka la gore batho ba bafsa ba tladitše ditulo karolong ye e beetšwego batšofadi. Hle anke le naganeleng batšofadi. Re manyami gore ga re kgone go thuša batho bao ba dirilego dikgopelo tše itšego ka baka la ge ba e-na le mathata a bjalo ka go se kwane ga mmele le maemo a itšego.

15 Go eletšwa gore dilo tša lena tša motho ka noši tšeo le tlago le tšona kopanong e se ke ya ba tše dintši. Ge selo sa gago se itšego se sa lekane ka tlase ga setulo, go ka ba kaone gore o se tlogele gae. Di-cooler tše kgolo ga se tša swanela go bewa ditselaneng tša maoto, le gona ge e ba o ka di bea setulong se se lego kgaufsi le wena, motho o mongwe a ka tla a hloka bodulo.

16 Batho ba Jehofa ba thabela go kopana ga bona mafelong a mabotse e le gore ba tle ba holwe ke lenaneo la moya leo le lokišeditšwego. Re leboga gape le ditirelo tše dintši le dithušo tšeo re di direlwago dipokanong tše bjalo. Mokgatlo o šomiša tšhelete e ntši le tlhokomelo bakeng sa go dira dithulaganyo tša gore go be le madulo a lekanego, go tsenywe ditlabakelo tša tša medumo tšeo di bitšago tšhelete e ntši, go be le Lehlakore la Dijo le le šomago gabotse gotee le ditirelo tše dingwe tše dintši tšeo di dirago gore go ba gona kopanong go be bose gomme go lapološe moyeng.

17 Go tla ba le dijo dikopanong ka moka. Re nyaka go kgothaletša bohle bao ba tlago go ba gona gore ba šomiše dijo tše di lokišeditšwego. Dikopanong ka moka go dirilwe dithulaganyo gore go kgonthišwe gore go na le dijo tše di lekanego bakeng sa ba-tla-kopanong ka moka. Moo go nago le palo e kgolo ya ba-tla-kopanong bao ba tlago go robala dikolong, komiti ya kopano e tla nagana ka taba ya gore ba hwetše dilapološi bakeng sa mantšiboa gaešita le dijo tša sefihlolo mesong. Se se swanetše go lemoša ba-tla-kopanong gore ba se tle le ditofo tša gase goba tša phorema ka ge ditofo tše di ka baka mello mafelong ao ba-tla-kopanong ba tla bego ba dula go ona. Re nyaka go kgothaletša bohle go thekga dithulaganyo tša dijo. Re nyaka go oketša gape ka gore ka baka la go hlatloga ga ditheko tša dilo, Lehlakore la Dijo le thatafaletšwe ke go lefelela ditshenyegalelo ka moka tša mafelo a go swarela dikopano. Ka baka la se mo gongwe le ka rata go romela moneelo e sa le nako motseng wa kopano moo phuthego ya gabo lena e tla bego e ile kopanong gona. Ge e ba o nyaka go romela tšheke, o ka dira gore e lefiwe go “Watch Tower Convention.” Meneelo ka moka e lebogwa kudu gomme Mokgatlo o le leboga e sa le bjale ka go thekga dikgahlego tša Mmušo ka lerato le ka botee ka tsela ye.—Luka 6:38.

18 E-ba Gona Kopanong ya “Barwadi ba Seetša”: Ka go ba gona ga rena Kopanong ya Selete ya “Barwadi ba Seetša,” re tla thabela go kwa lebaka leo ka lona go ba barwadi ba seetša e lego tokelo le boikarabelo bjo bogolo. Re tla gopotšwa gape le gore ke boikarabelo bja bohlokwa. Ka go bula ditsebe gore re kwe seo se bolelwago kopanong, re tla kaonafatša bokgoni bja rena le tebogo ya rena ya go leboga karolo yeo re e phethago ya go ba barwadi ba seetša. Itokišetše e sa le gona bjale gore o be gona mananeong ka moka, go tloga ge go opelwa kopelo ya go bula ka Labohlano go fihla ge go rapelwa thapelo ya go phetha ka Sontaga mathapama.

[Lepokisi go letlakala ]

Dikgopotšo tša Kopano ya Selete

Tša Marobalo: Bagoeledi ba bantši ba tla itirela ditokišetšo tša bona ka noši tša marobalo. Lega go le bjalo, ge e ba o nyaka gore lekgotla la kopano le go rulaganyetše marobalo, o ka hwetša Foromo ea Kōpo ea Kamore go mongwaledi wa phuthego. Mongwaledi wa phuthego o tla romela fomo atereseng e swanetšego ya kopano ka pela. Dikopanong tše dingwe go na le bothata bjo bogolo bja go hweletša ba-tla-kopanong ba bantši marobalo. Gore go fenywe bothata bjo, dikomiti tša dikopano di tla rulaganya go hira dikolo bjalo ka ge go dirilwe nakong e fetilego. Lega go le bjalo, ka baka la go oketšega ga palo ya batho bao ba kgopelago marobalo a mohuta wo, re tla diriša seo se bitšwago ka gore ke dormitory system. Ka mantšu a mangwe, dikgaetšedi di tla robala ka diklaseng tše dingwe gomme banababo rena ba robala ka go tše dingwe. Se se ra gore go ka se sa dumelelega gore malapa a robale gotee ka klaseng e tee. (Anke o hlahlobe Phafoga! ya January 8, 1992, letlakala 29.) Se ka dinako tše dingwe se ka ba thata, eupja re kgodišegile gore bohle ba tla kwešiša lebaka la se. Mokgwa wo o šetše o šomišitšwe dikopanong tše itšego gomme wa ba le katlego e kgolo.

Diphorema tša Bana: Kgoro ya Bo-ra-ditima-mollo e eletša gore diphorema di se ke tša tsenywa ka holong gomme tša emišwa ditselaneng tša go tsena le magareng ga methaladi ya ditulo. Ka ge mašaba a mantši a ka baka pitlagano, gona diphorema tša bana di ka baka kotsi e sego feela go ngwana eupja le go motho lege e le ofe yo di ka mo kgopago. Ka gona hle le se ke la tla le tšona ka holong. Lega go le bjalo, ditulo tša bana goba ditulo tša ka dikoloing di a dumelelwa ka ge di ka bewa ditulong tšeo di lego kgaufsi le batswadi. Tirišano ya lena tabeng ye e tla lebogwa. Ge e ba go kgonega, Komiti ya Kopano e tla leka ka matla go rulaganya gore go be le diphapoši tšeo bo-mmago bana ba ka išago bana ba bona go tšona ge go ka nyakega.

Kolobetšo: Bao ba yago kolobetšong ba swanetše go leka go ba madulong a bona karolong yeo e kgethilwego pele ga ge lenaneo le thoma ka Mokibelo mesong. O mongwe le o mongwe yo a rulaganyetšago go kolobetšwa o swanetše go tla le diaparo tše di swanetšego tša go tsena ka meetseng le toulo. Ka morago ga polelo ya kolobetšo le thapelo ka seboledi, modula-setulo wa lenaneo o tla nea bao ba yago kolobetšong ditaelo tše kopana gomme a tsebiše kopelo yeo e tlago go opelwa. Ka morago ga temana ya mafelelo, bahlokomedi ba tla hlahla bao ba yago kolobetšong go ya lefelong la kolobetšo goba go ya dinamelweng tšeo di tlago go ba iša moo ba yago go kolobeletšwa gona. Ka ge pontšho ya boineelo bja motho ya go kolobetšwa e le taba ye e lego magareng ga motho ka boyena le Jehofa, ga go na tokišetšo ya seo go thwego ke kolobetšo ya balekane yeo go yona batho ba babedi goba go feta moo ba gokaranago goba ba swaranago ka diatla ge ba dutše ba kolobetšwa. Ga go nyakege gore bao ba yago kolobetšong ba ntšhe lengwalo leo le tšwago go bagolo leo le bolelago gore ba swanelegela go kolobetšwa. Le gona ga go nyakege gore bagolo ba ntšhe lelokelelo la maina a bao ba tlago go kolobetšwa.

Tirelo ya Boithapo: Thušo ya go ithapa e a nyakega bakeng sa gore kopano ya selete e sepele gabotse. Gaešita lege o ka šoma karolo e itšego feela ya kopano, modiro wa gago o tla lebogwa. Ge e ba o ka kgona go thuša, hle anke o ye Lehlakoreng la Baithapi ge o fihla kopanong. Bana ba nywaga ya ka tlase ga e 16 le bona ba ka thuša mabapi le katlego ya kopano, eupja go kgopelwa gore ba dire bjalo ba le gotee le motswadi goba motho o mongwe o mogolo. Re nyaka go kgothaletša baithapi ka moka gore ba fihle mešomong ya bona ka nako. Balebeledi ba mahlakore goba balebeledi ba karolo ya lehlakore bona go bohlokwa kudu gore ba be dikabelong tša bona pele ga nako. Ge e ba ka lebaka le itšego ba ka ditelega, gona molebeledi wa kopano o swanetše go tsebišwa.

Dipetšhe: Hle hlomelang dipetšhe tšeo di rulagantšwego ka mo go kgethegilego bakeng sa kopano gaešita lege le e-ya goba le e-tšwa lefelong la kopano. Se gantši se dira gore go be bonolo go rena go nea bohlatse bjo bobotse ge re dutše re sepela. Dipetšhe di swanetše go hwetšwa ka phuthego ya gabo lena ka ge di ka se be gona dikopanong.

Dikopelo: Ka ge go opela e le karolo ya borapedi bja rena, re kgothaletša bohle gore ba itlwaetše dikopelo tše di latelago tšeo di tlago go ba karolo ya lenaneo: 33, 91, 111, 38, 221, 217, 43, 128, 152, 177, 207, 201, 35, 89, 50, 168, 42, 45. Re le eletša gore ge le dutše le itlwaetša dikopelo tše, le šomiše dikhasete tša Mokgatlo tša theipi.

Seboka sa Bethele: Letšatšing la bobedi go tla ba le seboka sa bagoeledi lege e ka ba bafe bao ba ineetšego ba nywaga ya magareng ga e 19 le 35 bao ba ratago go tsenela tirelo ya Bethele. Ditsebišo mabapi le lefelo le nako ya seboka se di tla dirwa kopanong.

Boitsebišo bja Mmulamadibogo: Babulamadibogo ka moka ba ka mehla le ba ba kgethegilego, balebeledi ba basepedi, baromiwa le bao ba lego tirelong ya Bethele ba tla swanelwa ke go tla le dikarata tša bona tša Boiponahatso ba Tšebeletso ea Bopula-maliboho (S-202) kopanong. Babulamadibogo ba ka mehla le ba ba kgethegilego ba ba bilego lelokelelong ka dikgwedi tše tshelelago ba ka amogela dithekethe tša kopano tša R22 ka go tšweletša dikarata tša bona. Bahlanka ba bangwe ka moka ba nako e tletšego bao ba boletšwego ka mo godimo ba tla hwetša palo e lekanego ya dithekethe tša dijo go sa šetšwe gore tirelo ya bona ya nako e tletšego e thomile neng. Swara karata ya gago ya boitsebišo bjalo ka ge eka ke tšhelete ka gore o ka se fiwe e nngwe kopanong. Ditokollo lege e le dife tšeo di sa lefelelwego goba dipuku tše dingwe tšeo di hwetšwago ka ditefo tša bobulamadibogo di tla hwetšwa ke babulamadibogo phapošing ya dipuku feela. Hle gopola go tla le karta ya gago ya Boiponahatso ba Tšebeletso ea Bopula-maliboho.

Mantšu a Temošo: Go sa šetšwe moo le emišago dikoloi tša lena gona, ruri le swanetše go di notlela ka dinako tšohle gomme le se ke la tlogela selo lege e le sefe se bonagala ka go tšona. Bolokang dithoto tša lena di notleletšwe ka morago ge e ba go kgonega. Gape, le hlokomele mahodu le bahlakodi bao ba gokwago ke dipokano tše kgolo. Se se akaretša gore le se ke la tlogela selo lege e le sefe se bohlokwa madulong go se yo a se hlokometšego ge le le kopanong. Go bile le dipego tše sego kae tša batho bao ba ilego ba leka go goketša bana ba banyenyane gore ba tloge lefelong la kopano. Hle hlokomelang.