Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w25 Kapepo pp. 14-19
  • Twovolei Epunda-umbo Likala-kala-ko Vala

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Twovolei Epunda-umbo Likala-kala-ko Vala
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • YUMBA ONTHUMBI MU SIOVAA, KEMEKUYEKE-PO
  • TAVELEI KWAAVA VEMULULIKA
  • OKULIHOLE NOKULIYAKULA NAWA
  • ETYI TUKEVELELA
  • Omukanda Utwavela Ondundo Tukoleleye Atee Konthyulilo
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Ovipuka Tulinga Ovio Vipopia Ine Tuyumba Umwe Onthumbi mu Siovaa
    Omwenyo Wetu Woukilisitau Novilinga Vietu — Omukanda Wovilinga — 2023
  • Lipaka Koututu Otavela Okuti Vimwe Kuvii
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
  • Tulingei Omapanga a Vakwetu Tufenda Navo!
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
Tala vali
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
w25 Kapepo pp. 14-19

ONTHELE YOKULILONGESWA 21

OTYIIMBO 21 Tutualeiko Okuovola Tete Ouhamba

Twoovolei Epunda-umbo Likala-kala-ko Vala

“Onthwe . . . twesuka umwe nokwovola [epunda-umbo] maliya.” — HEMB. 13:14.

ETYI MATYIPOPIWA-MO

Mamupopiwa oñgeni etyi tyili m’Ova Hembeleu okapitulu 13, tyipondola okutukwatesako pehepano no komutwe wandyila.

1. Oityi Sesusi apopile tyiyemba ko Selusalei?

ETYI KWAKAMBA katutu opo Sesusi aipawe, wapopilile ovalongwa vae eulo limwe. Eulo liatyo olio, liafwiswapo lyo tete, etyi o Selusalei, nondywo ya Huku viahanywa-po. Sesusi wevelondolele ati, nthiki imwe mamumono “ovita viaonga onthanda, vieliseta no Selusalei.” (Luka 21:20) Evepopila vali ati, tyina mwamamono ovita vi’ova Loma vieliseta no Selusalei, onwe tundei-mo. — Luka 21:​21, 22.

2. Oityi Paulu ahinangelesile Ovakwa-Kilisitu ova Hembeleu, vomo Sundeya no vomo Selusalei?

2 Etyi kwakamba katutu opo ovita vi’ova Loma vilisete no Selusalei, omutumwa Paulu ahoneka omukanda umwe muna onondunge mbumwe ononene, omukanda Ova Hembeleu. Momukanda oo, Paulu wapopilile Ovakwa-Kilisitu voko Sundeya, no voko Selusalei, ovipuka ankho mavivekwatesako vetyivile okukoleleya, etyi matyimoneka-po. Oityi ankho matyimoneka-po? Epunda-umbo liavo o Selusalei, ankho malihanywa-po. Opo Ovakwa-Kilisitu ovo vahupe, ankho vena okukala tyafwapo vase-po omaumbo avo, nomalumono avo. Paulu ahoneka tyimwe tyiyemba ko Selusalei ati: “Onthwe pano tutupu epunda-umbo likala-kala-ko vala.” Ati vali: “Mahi twesuka umwe nokwovola eli maliya.” — Hemb. 13:14.

3. “Epunda-umbo liomalisesu otyotyili” oityi, ya oityi twesukisila okuliovola?

3 Mokutala Ovakwa-Kilisitu vatundile mo Selusalei nomo Sundeya, vapenyenwe avalingwa omukwele, mahi otyo valingile tyokutunda-mo, atyiyovola omienyo viavo. Noonthwe hono, tupenywa mokonda katuyumbu onthumbi movanthu vapopia okuti mavamane-ko ovitateka, katuyumbu onthuumbi monombongo, katusoko okulipakela ovipuka tukale nomwenyo ukahi nawa mouye muno. Omokonda yatyi onthwe twahalingila ovipuka ovio? Omokonda tutyii okuti apa katutu ouye ou mauhanywa-ko. Onthwe twoovola “epunda-umbo liomalisesu otyotyili,” epunda-umbo “maliya,” Ouhamba wa Huku.a (Hemb. 11:10; Mat. 6:33) Mousapi uli monthele ei, mamupopiwa ovipuka evi vitatu: (1) oityi Paulu apopile aavele ondundo Ovakwa-Kilisitu vaovole “epunda-umbo maliya,” (2) oityi tutila etyi evepopilile tyekevekwatesileko, (3) oityi tutila noonthwe tyipondola okutukwatesako hono.

YUMBA ONTHUMBI MU SIOVAA, KEMEKUYEKE-PO

4. Oityi o Selusalei ankho yesukisila unene k’Ovakwa-Kilisitu?

4 K’Ovakwa-Kilisitu epunda-umbo lyo Selusalei ankho liesukisa unene. Natyo omo umwe, omo mwaukilwa ewaneno lyo tete menima 33 P.K., tupu omo ankho mukala Ononkhalamutwe mb’Ovakwa-Kilisitu. Tupu Ovakwa-Kilisitu ovanyingi, ankho omo vakala, vena-mo omaumbo ekahi nawa, nomalumono. Mahi no ngootyo, Sesusi alondola ovalongwa vae okuti, tyina tyameya-po mo Selusalei nomo Sundeya vena okutunda-mo. — Mat. 24:16.

5. Oityi Paulu apopile opo Ovakwa-Kilisitu vamaneke?

5 Mokonda Paulu ankho uhanda Ovakwa-Kilisitu vakale tyamaneka vatunde mo Selusalei, wevekwatesileko vanoñgonoke umwe nawa oñgeni Siovaa pahe ankho atala ovipuka vilingilwa mo Selusalei. Wevehinangelesile okuti ku Siovaa, ondywo yokufendela, nounakwa, novilikutila ankho vilingilwa mo Selusalei, havipuka-ko vali vikola. (Hemb. 8:13) Ovanthu ovanyingi vo mepunda-umbo omo, vaanyene Mesiya. Ondywo yokufendela yomo Selusalei ankho maihanywa-ko, mokonda pahe ankho hamphangu-ko vali yefendelo liasukuka lya Siovaa. — Luka 13:​34, 35.

6. Oityi Paulu apopilila Ovakwa-Kilisitu onondaka mbuli m’Ova Hembeleu 13:​5, 6?

6 Etyi Paulu ahoneka omukanda Ova Hembeleu, o Selusalei ankho epunda-umbo ovanthu vehole unene. Vamwe ankho vatunda umwe kovilongo viavo, opo veye okulitala. Omuhoneki umwe wakalele ko Loma pomuvo opo, o Selusalei ankho wiiti, “Epunda-umbo liankhimana vali unene mouye.” Ova Sundaa ovanyingi ankho vatunda kovilongo vielikalaila, otyo venda kovipito vilingilwa mo Selusalei. O Selusalei ailingi epunda-umbo liovahona. Tyipondola, n’Ovakwa-Kilisitu vamwe, pahe ankho vena-tyo umwe. Mokutala, otyo Paulu evepopilile okuti: “Mwahalingei ovanthu vokuhole onombongo, mahi hambukilwei evi muna-vio pehepano.” Awane vali onondaka mbumwe mbakola ankho mbuli-ale m’Ovihonekwa mbupopia etyi Siovaa mevelingila mbati: “Ame himekuyeke na katutu vala, himekusi-po nii vala.” (Tanga Ova Hembeleu 13:​5, 6; Epal. 31:6; Ovii. 118:6) Ovakwa-Kilisitu vokukala mo Selusalei nomo Sundeya, ankho vesukisa umwe okwiiva onondaka ombo. Omokonda yatyi? Omokonda ankho mavati vala tambulee omukanda oo, apahakala-le vali mo Selusalei avatundu-mo, avasi-po omaumbo avo, nomalumono avo, novipuka viavo ovikwavo. Tupu oku ankho mavai nako mavakakondya novikwavo.

7. Oityi twesukisila okupameka onthumbi yetu mu Siovaa pehepano?

7 Etyi tulilongesila-ko: Oityi tukevelela? Tukevelela “ononkhumbi ononene,” ouye ou wovivi auhanywa-ko. (Mat. 24:21) Noonthwe tuna okukala tyamaneka, atukala tyipahi, ng’Ovakwa-Kilisitu vo tete. (Luka 21:​34-36) Mononkhumbi ononene, tyipondola noonthwe matusukisa umwe okusa-po ovipuka vietu, pamwe aviho umwe, atuyumbu-ko umwe onthumbi yokuti Siovaa kayeke-po ovanthu vae. No pehepano umwe tyina ononkhumbi ononene mbehenehimbike, tuna-e omphitilo yokulekesa omulie tuyumba onthumbi. Lipula ñgaa: ‘Evi ndyilinga, neevi napanga, vilekesa okuti nayumba-ko onthumbi okuti Huku manthekula, ine vilekesa okuti nayumba onthumbi momalumono?’ (1 Tim. 6:17) Namphila tupondola okulilongesila ovipuka ovinyingi k’Ovakwa-Kilisitu vo tete, mahi “mononkhumbi ononene,” ovipuka mavileme unene. Opo pahe oñgeni matumono etyi tuna okulinga tyina ononkhumbi ononene mbamahimbika?

TAVELEI KWAAVA VEMULULIKA

8. Oityi Sesusi apopilile ovalanduli vae?

8 Etyi Ovakwa-Kilisitu vatambula omukanda Paulu evehonekelele, apakala vala katutu, tyina vakati ñgaa, ovita vi’ova Loma vieliseta nepunda-umbo lyo Selusalei. Pahe avetyimono okuti vena okutunda mo Selusalei mokonda maihanywa-po. (Mat. 24:3; Luka 21:​20, 24) Pahe ankho opi mavai nako? Sesusi wevepopilile okuti: “Ava mavakavasiwa ko Sundeya, vataulile monomphunda.” (Luka 21:21) Epunda-umbo olio ankho lili pokati konomphunda ononyingi. Pahe ankho, mavataulila komphunda patyi?

9. Omokonda yatyi Ovakwa-Kilisitu ankho velipulila okomphunda patyi mavataulila? (Tala omapa.)

9 Tala vala onomphunda mbumwe oku Ovakwa-Kilisitu ankho vapondola okutaulila: Onomphunda mbo Samaliya, onomphunda mbo Ngalileya, omphunda yo Helemoo, onomphunda mboko Limbanu, nonomphunda mba nthele-ina ondongi yo Solondau. (Tala omapa). Omapunda-umbo amwe ankho eli pokati konomphunda ombo, ngoti ankho apama. Epunda-umbo limwe litiwa o Ngamala, ankho lili kombanda yomphunda imwe onene, ankho tyipwilisa unene okwenda-ko. Ovakwa-Kilisitu vamwe tyina ankho vatala epunda-umbo olio, vasoka okuti ñgeno omo vatilila mokonda likahi nawa, liapama. Mahi ova Loma vahanyene-po epunda-umbo lyo Ngamala, avaipaa-mo ovanthu ovanyingi.b

Pomapa palekesa onomphunda mbumwe, nomapunda-umbo amwe omo Isilayeli o potyita tyo tete. Kombanda yo Selusalei ankho kuna onomphunda mbo ko Limbanu, no mbo ko Ngalileya, no mbo ko Samaliya, no mbo ko Sileyande, nomphunda yo Helemoo nomphunda yo Tambole. Kombanda yo Selusalei ankho kuna epunda-umbo lyo Ngamala no Sesaleya, no Pela. Kombwelo yo Selusalei ankho kuna onomphunda mbo ko Sundeya no Ambalii, tupu ankho kuna epunda-umbo lyo Masanda. Pomapa tupu palekesa apa ovita vi’ova Loma viakwatalile, nonohika ova Sundaa vapundilwe okuhimbikila menima 67 P.K. aloo menima 73 P.K.

Ankho kuna onomphunda ononyingi oku Ovakwa-Kilisitu vapondola okutaulila, mahi ankho hatyoko ambuho mbapama. (Tala opalangalafu 9)


10-11. (a) Oityi Siovaa alingile alulike Ovakwa-Kilisitu? (Ova Hembeleu 13:​7, 17) (b) Ouwa patyi Ovakwa-Kilisitu vapolele-ko etyi vetavela kwaava vevelulika? (Tala olutalatu.)

10 Mokutala Siovaa walulikile Ovakwa-Kilisitu, naava apa otyilinga tyokululika ewaneno. Etyi pakala omuvo umwe, omuhipululi umwe utiwa o Eusebius ahoneka ati: “Huku wakoyele ovalume vamwe valulike ovanthu vomewaneno lyo mo Selusalei. Ovalume ovo avapopila Ovakwa-Kilisitu okuti, . . . tyina ovilwa viehenehimbike, vena okutunda mo Selusalei avaende mepunda-umbo limwe lyo mo Peleya litiwa o Pela.” O Pela ankho otyilongo tyikahi umwe nawa Ovakwa-Kilisitu vapondola okutilila. Ankho katyili-ko kokule no Selusalei, katyipwiya okuhika-mo. Tupu, ovanthu vokukala mo Pela, ankho hava Sundaa-ko, ankho kavesukile-ale nokukalwa n’ova Loma. — Tala omapa.

Ovakwa-Kilisitu vo potyita tyo tete, vatyinda ovityuma viavo, veli nokukwata monomphunda.

Epunda-umbo lyo Pela ankho olio vala liapama vapondola okutaulila. (Tala opalangalafu 10-11)


11 Ovakwa-Kilisitu vana vokwataulilile konomphunda, valingile umwe etyi Paulu evepopilile, ‘vetavelele kwaava vevelulika’ mewaneno. (Tanga Ova Hembeleu 13:​7, 17.) Mokonda yootyo valingile, avahupu. Tyamonaika-le ehimbwe okuti Huku kayeke-po vana ‘vakevelela epunda-umbo liomalisesu otyotyili,’ Ouhamba wa Huku. — Hemb. 11:10.

12-13. Oñgeni Siovaa alulikile ovanthu vae etyi ovipuka vialema?

12 Etyi tulilongesila-ko: Siovaa una ava apa otyilinga tyokululika ovanthu vae, vevepopila etyi vena okulinga. M’Ombimbiliya mwapopiwa ovanthu Siovaa apele otyilinga tyokululika ovanthu vae, pomuvo ovipuka ankho vialema unene. (Epal. 31:23; Ovii. 77:20) Onthwe tutyiete umwe nawa okuti, Siovaa utwalako okutululika naava apa otyilinga.

13 Etyi Omukihi wo Kolona-Vilu wahimbika, ava ‘vokululika’ ovanthu va Huku, vevepopilile ovipuka vena okulinga. Ovakulu ovo, vapopilile ovakulu vewaneno etyi vena okulinga, opo vatwaleko okuliongiya. Etyi omukihi wahimbika, pakala vala katutu, atulingi otyonge momalaka alamba po 500. Otyonge tyatyo otyo, ovanthu avetyitalela vala mo Internete, no Motelevisau, nokutyitehelelela vala molaliu. Nomomukihi umwe vala, okulia kwopasipilitu kakwatalamene. Etyi twalinga etyi twapopilwa atutwalako tyelikwata-po na vakwetu. Twayumba-ko onthumbi okuti, novipuka matukakondya navio komutwe oku, Siovaa matwalako okukwatesako ava apa otyilinga tyokutululika valinge ovipuka nounongo. Tyihekuyumba vala onthumbi mu Siovaa nokutavela ovitumino, oityi vali matyitukwatesako okulinga ovipuka nonondunge tyina ovipuka viamaleme, mononkhumbi ononene?

OKULIHOLE NOKULIYAKULA NAWA

14. Omu mutyipopila Ova Hembeleu 13:​1-3, oityi Ovakwa-Kilisitu ankho vesukisa okulinga etyi kwakamba katutu opo o Selusalei ihanywe-po?

14 Tyina ononkhumbi ononene mbamahimbika, matyisukisa umwe vali unene tyimoneke okuti, tuhole vakwetu. Tuna okulinga ngeetyi tyalingile Ovakwa-Kilisitu vomo Selusalei no vomo Sundeya. Ovakwa-Kilisitu ovo valekesile umwe apeho okuti vehole vakwavo. (Hemb. 10:​32-34) Mahi etyi kwakamba katutu opo o Selusalei ihanywe-po, Ovakwa-Kilisitu ovo vesukisile okulekesa vali unene okuti, ‘velihole umwe tyaava velikwai’ ‘nokuliyakula nawa.’c (Tanga Ova Hembeleu 13:​1-3.) Noonthwe matusukisa umwe vali unene okuhumba vakwetu mokonda onthyulilo ili unene popepi.

15. Oityi Ovakwa-Kilisitu Ova Hembeleu vesukisilile okulihumba nokulikwatesako pweetyi vataula?

15 Ovita vi’ova Loma vielisetele no Selusalei, etyi pakala vala katutu avikondoka. Etyi viakondoka, Ovakwa-Kilisitu mepunda-umbo avatundu-mo, avatyindi vala ovipuka viehehi. (Mat. 24:​17, 18) Mokonda ankho vatyinda vala ovipuka viehehi, vesukisile umwe okulikwatesako na vakwavo, no pweetyi vehika-ko avesukisa ñgoo okulikwatesako. Tyina vamwe ankho ‘vehulilwa,’ Ovakwa-Kilisitu vakwavo, ankho valinga umwe evi vilekesa okuti vevehole, veveyakula nawa, veveavela etyi vakamba. — Titu 3:14.

16. Oityi tuna okulinga tyimoneke okuti tuhole vakwetu tufenda navo? (Tala olutalatu.)

16 Etyi tulilongesila-ko: Olwembia olo malututwala kokukwatesako vakwetu tyina vehulilwa. Ovanthu va Huku velikwatesako, vakwatesako vana vataula movilongo viavo mokonda yovilwa, novihuna, novipuka ovikwavo vali. Vevekwatesako moupanga wavo na Siovaa, no movipuka ovikwavo vesuka navio. Omuhikwena umwe wasapo eumbo ko Ucrânia mokonda yovilwa wati: “Twetyimona umwe okuti Siovaa uli nokutululika, uli nokutukwatesilako mu vakwetu tufenda navo. Mo Ucrânia vakwetu tufenda navo vetukwatesileko unene, etyi twehika mo Hungria vakwetu vooko navo avetukwatesako, pehepano tuli ko Alemanha nako twavasa-ko vakwetu veli nokutukwatesako.” Onthwe tuundapela kumwe na Siovaa, tyina tuyakula nawa vakwetu tufenda navo, nokuvekwatesako mweetyi vesukisa. — Omih. 19:17; 2 Kol. 1:​3, 4.

Ovalinepi vayakula vakwavo meumbo liavo, vataula motyilongo tyavo. Vokweya vatyinda outyuma wehehi.

Na hono, tusukisa okukwatesako vakwetu tufenda navo vataula. (Tala opalangalafu 16)


17. Oityi twesukisila okulihumba nokuliyakula na vakwetu pehepano?

17 Tyotyili komutwe oku, matukesukisa vali unene okulikwatesako na vakwetu tyipona pehepano. (Hamb. 3:​16-18) Siovaa uli nokutulongesa pehepano, tulihumbe tyaava velikwai, nokulikwatesako. Otyo, otyo umwe matukesukisa okulinga komutwe oku tyina ovipuka viamaleme.

ETYI TUKEVELELA

18. Oityi tuna okulinga tuhetekele Ovakwa-Kilisitu Ova Hembeleu?

18 Ovakwa-Kilisitu vokwetavelele okutaulila konomphunda, etyi o Selusalei yahanywa-po, vahupile kovihuna ovinene. Pokwatunda mepunda-umbo vasile-po ovipuka viavo aviho, mahi Siovaa keveyekele-po wevetekulile. Kuvo tulilongesila-ko-tyi? Onthwe katwii ovipuka aviho mavikamoneka komutwe oku, mahi Sesusi wetulondola tukale tyamaneka. (Luka 12:40) Etyi Paulu apopile momukanda Ova Hembeleu tyakwatesileko unene Ovakwa-Kilisitu, noonthwe hono tyipondola okutukwatesako. Siovaa wetupopila okuti kemetuyeke-po na katutu vala, nii kemetusi-po. (Hemb. 13:​5, 6) Noonthwe ine twoovola epunda-umbo malikala-kala-ko vala apeho, Ouhamba wa Huku, matukamona oviwa ovinyingi viahapu. — Mat. 25:34..

OÑGENI MOKUMBULULA?

  • Oityi twesukisila okupameka onthumbi yetu mu Siovaa pehepano?

  • Oityi matyikesukisila okutavela kwaava vetululika “mononkhumbi ononene”?

  • Oityi twesukisila okulihumba nokuliyakula nawa na vakwetu pehepano?

OTYIIMBO 157 Makukala Ombembwa!

a Pomuvo wovanthu vahipululwa m’Ombimbiliya, omapunda-umbo haunene ankho atuminwa nonohamba. Omapunda-umbo atyo oo okutuminwa nonohamba, ovanthu ankho veetala ngatyina uti ouhamba. — Ehim. 14:2.

b Otyo tyamoneka menima 67 P.K., etyi Ovakwa-Kilisitu vati vala taulee mo Sundeya nomo Selusalei.

c Namphila ondaka “okulihole tyaava velikwai” ipopia otyipuka ovanthu vokulii velihole, mahi apa Paulu weipopia, opo apopie olwembia tuna okukala nalo na vakwetu tufenda navo.

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma