Julio

Gatꞌho näꞌä bi mää ꞌne näꞌä bi me̱fi ꞌne asta nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu bi ꞌñudi ge de̱mbäbi rä mꞌu̱i rä Dada (Juan 14:9). ¿Te dä za gä pädihu̱ de nuꞌu̱ yä milagro bi ja rä Hesu? Rä Hesu ꞌne rä Dada di mäkägihu̱ ndunthi. Mi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai, rä Hesu bi ꞌñudi hängu mi mädi yä jäꞌi ꞌne bi usa näꞌä rä tsꞌe̱di xki hñäni de rä Zi Dada Jeoba pa bi hñäkuäbi yä sufrimiento yä jäꞌi. Nꞌa rä pa, yoho yä zi xada asta mi mafi ꞌne bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi rä Hesu (Mat. 20:​30-34). Ja ngu di handihu̱, rä Biblia enä ge rä Hesu xa bi hueki nuꞌu̱ yä zi jäꞌi ꞌne bi ja nꞌa rä milagro pa bi koꞌspäbi yä bista. Ora rä Biblia enä «xi bi huekiꞌu̱», ha rä idioma griego nuya yä noya ri bo̱ni ge bi hueki nuꞌu̱ yä zi jäꞌi ko ngatꞌho rä koraso. Näꞌä rä nhuekäte mi senti rä Hesu, geꞌä bi japäbi bi ꞌuini ndunthi yä zi jäꞌi nuꞌu̱ mi tsu̱di rä thuhu ꞌne mä nꞌa rä pa bi yꞌo̱the nꞌa rä jäꞌi näꞌä mi tsu̱di rä lepra (Mat. 15:32; Mar. 1:41). Hinte mä duda di pe̱ꞌtsihu̱ ge tanto rä Zi Dada Jeoba ꞌne rä Hesu, pe̱skägihu̱ rä mhäte ꞌne rä nhuekäte ꞌne ge xä di u̱ yä mfeni ꞌne yä koraso ora handi ge di sufrihu̱ (Luc. 1:78; 1 Ped. 5:7). Hänge ya mänꞌitꞌho ma dä huati nuꞌu̱ yä xuñha ꞌne yä sufrimiento di handihu̱ mäpaya. w23.04 rä nxii 3, yä parr. 4, 5

Pe̱ꞌtsi te gä u̱tsahu̱ nuꞌu̱ yä mfeni di xani rä Zithu ꞌne go gä ñuꞌtsihu̱ mä ñäxuhu̱ ko yä hogä mfeni. Pa geꞌä, mähyoni gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, gä ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi ꞌne gä uñhu̱ ntꞌo̱de rä Noya Äjuä. Mu̱ gä pe̱fihu̱ njabu̱, rä Zi Dada Jeoba di promete dä maxkägihu̱ pa hingä tagihu̱ ha nuꞌu̱ yä tentasio (1 Cor. 10:​12, 13). Ha nuya yä gäxä pa di ꞌmu̱hu̱, kada nꞌa de gekhu̱ xa mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba pa gä yꞌohu̱ mänjuäntho ha rä ꞌñuu ꞌne hingä fayabihu̱. Näꞌä ne gi xipäbi gatꞌho näꞌä ja ha ri koraso (Sal. 62:8). ꞌÑeꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba ꞌne umbäbi njamädi po gatꞌho nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe rꞌaꞌi kada nꞌa rä pa. Yꞌapäbi rä mfatsꞌi pa gi pe̱ꞌtsi rä balo ꞌne hingi ntsu gi predika. Bäntebi dä rꞌaꞌi rä mfatsꞌi pa gi täpäbi yä xuñha ꞌne yä tentasio. Ogi hopäbi te dä hñäkꞌäꞌi de gi xatuäbi rä Zi Dada Jeoba. w23.05 rä nxii 7, yä parr. 17, 18

¿Por hanja di ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi? Ngeꞌä di ne gä nsundahu̱ ꞌne gä eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba (Sal. 26:12; 111:1). ꞌNehe di ntinihu̱ ha yä mhuntsꞌi ngeꞌä di ne gä nupämfenihu̱ nꞌa ngu mä nꞌaa durante nuya yä gäxä pa di ꞌmu̱hu̱ (1 Tes. 5:11). Geꞌä di lograhu̱ ora di ju̱tsꞌihu̱ mä yꞌe̱hu̱ pa di unihu̱ nꞌa rä komentario. Pe rꞌabu̱, ora di nehu̱ gä unihu̱ mä komentariohu̱ di ntsahu̱ o di tsuhu̱ gä ju̱xä mä yꞌe̱hu̱, o hängu di ju̱tsꞌi mä yꞌe̱hu̱ pe hingi tꞌakägihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä komentario gä nehmähu̱. ¿Te dä za gä pe̱fihu̱ ora thogi njabu̱? Rä apostol Pablo bi mää ge gä «nupämfenihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa». Ora di benihu̱ hängu dä nupäbi yä mfeni märꞌaa mu̱ gä unihu̱ nꞌa rä komentario, geꞌä ma dä rꞌakägihu̱ rä balo pa gä ju̱xä mä yꞌe̱hu̱ ꞌne gä unihu̱ nꞌa rä komentario. ꞌNehe, mu̱ dä ju̱xä mä yꞌe̱hu̱ ndunthi yä mꞌiki pe himbi tꞌakägihu̱ gatꞌho nuꞌu̱ yä komentario xtä nehmähu̱, mähyoni gä johyahu̱ ngeꞌä di pädihu̱ ge märꞌa yä zi ku bi me̱ꞌtsi rä oportunida de bi uni nꞌa rä komentario (1 Ped. 3:8). w23.04 rä nxii 20, yä parr. 1-3

Po rä mhändase̱ rä rey Ciro, yä judío nuꞌu̱ xki mꞌu̱i de gä esclavo ha Babilonia po 70 yä je̱ya, ma xä za xä mengi ha Israel habu̱ myä mengu (Esd. 1:​2-4). Ho̱nse̱ rä Zi Dada Jeoba go geꞌä bi za bi logra. Ngeꞌä mi fädi ge yä me Babilonia xa myä tsꞌomꞌu̱i ꞌne toꞌo mi tatꞌini de gä esclavo ya nunka mi the̱gi (Is. 14:​4, 17). Pe Jeoba bi usa mä nꞌa rä rey pa bi ma bä huati Babilonia. Mꞌe̱fa, nuni rey bi uni nꞌa rä mhända habu̱ mi enä ge yä judío xä za xä mengi ha yä hai. Nubye̱ gatꞌho yä judío —principalmente nuꞌu̱ yä ñäxu de yä familia— pe̱ꞌtsi te mi debe dä tomä nꞌa rä desision: dä mengi ha rä dähni Israel o dä gohi ha Babilonia. Zäi ge rꞌaa bi japäbi xä ñhei dä tomä nꞌa rä desision. Rꞌa di geꞌu̱ ya xa myä zi xita ꞌne ya hingä ma xä ze̱ti xä ñꞌo ndunthi. Märꞌa yä judío ja xki mꞌu̱ini ꞌne ja xki teni ha Babilonia. Hänge nuꞌu̱ ya mi senti ge ja myä menguni ꞌne ya xki nzäi ha näꞌä dähniꞌä. Nuyu̱ yä judío mi pädi ge ha rä dähni Israel ja myä menguni nuꞌu̱ yä xita pe himi handi ngu go yä haiꞌu̱. Po̱de märꞌa yä judío xki hyoki xä ñho yä nguu ꞌne mi pe̱ꞌtsi yä negosio ha Babilonia, hänge tal vez bi japäbi xä ñhei dä desidi mu̱ dä zopu̱ gatꞌho ꞌne dä ma dä mꞌu̱i ha nꞌa rä hai näꞌä nunka xki konose o dä gohi ha Babilonia. w23.05 rä nxii 14, yä parr. 1, 2

Rä Noya Äjuä xikägihu̱ ge di debe gä sigihu̱ gä ze̱tihu̱ yä xuñha, gä sigihu̱ gä udihu̱ rä nhuekäte ꞌne rä mhäte. Lucas 21:19 enä: «Nuꞌmu̱ gi tse̱tꞌhu̱ nuꞌä dä tꞌo̱tꞌähu̱, nuꞌmu̱ gi tsu̱dihu̱ rä te pa nzäntho». Colosenses 3:12 enä: «Dä nja ri nthekätehu̱, ꞌne yꞌo̱thu̱ rä ñhojäꞌi». ꞌNe ha 1 Tesalonicenses 4:​9, 10 enä: «Äjuä ya xä ꞌñutꞌäꞌihu̱ ge gi mädihu̱ nꞌa ngu mänꞌaa. ꞌNe […] dä ziꞌtä ri mhätehu̱». ¿Por hanja nuya yä noya bi sipäbi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu mäske nuꞌu̱ ya mi ze̱ti yä xuñha, ya mi udi rä nhuekäte ꞌne rä mhäte? Ngeꞌä mäske ya geꞌä mi pe̱fi, nuꞌu̱ mi debe dä sigi dä ꞌñudi nuya yä hogä mꞌu̱i. Geꞌä di debe gä pe̱fihu̱ ꞌnehe. Pa geꞌä gi hyandi te bi me̱fi nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu, ꞌne hanja dä za gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo pa nuꞌmu̱ xti ꞌñepu̱ näꞌä rä däta mbidi. Mu̱ gi uanta nuꞌu̱ yä xuñha gi thogi mäpaya, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi gi uanta xti mu̱di näꞌä rä däta mbidi no̱ni rä Mäkä Tꞌofo ꞌne ma gi mꞌu̱i desidido gi ze̱ti dä thogiꞌä dä thogi. w23.07 rä nxii 3, yä parr. 4, 8

Mänꞌitꞌho nunä ꞌñuu ma dä rꞌakhu̱ rä oportunida gä pe̱ꞌtsihu̱ nuꞌu̱ yä jäpi ma dä hä rä Tsꞌu̱tꞌhui Äjuä. Hänge hindi mporta ua di to̱ꞌmihu̱ gä mahu̱ mähetsꞌi o di to̱ꞌmihu̱ gä ꞌmu̱ihu̱ nuua ha rä Xiꞌmhai, mähyoni hingä ꞌuengihu̱ de nunä ꞌñuu (Juan 10:16). Dende rä je̱ya 1919, yä miyontho yä ñꞌo̱ho̱, yä ꞌme̱hñä ꞌne yä bätsi, xä bo̱ni de yä hyate relijion —fädi ngu rä Dängä Babilonia— ꞌne nubye̱ xä mu̱di xä ñꞌo ha nunä «ꞌÑuu xä Ntꞌaxi». Rä Zi Dada Jeoba bi hñäkuäbi gatꞌho näꞌä ma xä estorbabi nuꞌu̱ yä judío ha näꞌä rä ꞌñuu bi thokuäbi dende Babilonia asta Israel (Is. 57:14). Geꞌä ꞌnehe xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba ko näꞌä rä ꞌñuu xä hyoki mäpaya. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Yä nthebetho yä je̱ya änte de rä je̱ya 1919, rä Zi Dada Jeoba bi usa nuꞌu̱ yä zi ñꞌo̱ho̱ mi mädi rä Mäkä Tꞌofo pa go geꞌu̱ bi mu̱di bi goki rä ꞌñuu (hyandi te mää Isaías 40:3). ¿Pa te bi goki rä ꞌñuu nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱? Pa njabu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi xa mäjuäni honi Äjuä dä za dä bo̱ni de yä hyate relijion pa dä yu̱tꞌi ha rä hnini rä Zi Dada Jeoba habu̱ dri xo̱kämbeni ꞌne dri adora ja ngu adiꞌä. w23.05 yä nxii 15, 16, yä parr. 8, 9

Rä Zi Dada Jeoba ne gä pe̱päbihu̱ ko rä johya, ꞌne de mä paha mä gustose̱hu̱ (2 Cor. 9:7). Pe xi ora otho mä ganähu̱, ¿ma dä numäñho rä Zi Dada Jeoba mu̱ gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ näꞌä di ho? Hyandi rä ejemplo rä apostol Pablo. Näꞌä bi ꞌñenä: «Nugi xi dri su mä ndoyꞌo ꞌnehe pa hinte dä yꞌo̱tꞌe, y dri japi dä yꞌo̱tꞌe nuꞌä go di ne» (1 Cor. 9:​25-27). Ja ngu di handihu̱, rä apostol Pablo bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po bi me̱fi näꞌä di ho rä Zi Dada Jeoba mäske pa geꞌä pe̱ꞌtsi te bi yꞌe̱tꞌi rä ndoyꞌo ora mi otho rä ganä. ¿Bi numäñho rä Zi Dada Jeoba näꞌä bi me̱fi rä apostol Pablo? Hää, ꞌne bi umbäbi ndunthi yä jäpi po näꞌä bi me̱fi (2 Tim. 4:​7, 8). Rä Zi Dada Jeoba xa di numäñho ora handi ge mäske otho mä ganähu̱ xa di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ nꞌa rä tꞌo̱tꞌe pa gä johyabihu̱ rä koraso. ¿Por hanja? Ngeꞌä rä Zi Dada Jeoba handi ge mäske rꞌabu̱ hindi ho gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di hoꞌä, nuju̱ di o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä jahu̱ po näꞌä rä mhäte di pe̱ꞌspäbihu̱. Rä Zi Dada Jeoba bi jäpi rä apostol Pablo ꞌne di pädihu̱ ge mu̱ gä o̱tꞌehu̱ ntsꞌe̱di po gä pe̱fihu̱ ꞌnehe näꞌä di hoꞌä, ꞌnehe ma dä jäpigihu̱ (Sal. 126:5). Ora gi hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba di jäpiꞌi, geꞌä ma dä rꞌaꞌi mä ndunthi rä ganä pa gi sigi gi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po gi johyabi rä koraso. w23.05 rä nxii 29, yä parr. 9, 10

Rä apostol Pablo bi mää ge nuꞌu̱ yä jäꞌi ꞌñenä ähä, go geꞌu̱ hingä ma dä bongi xti zo̱ho̱ rä Pa Jeoba. Ora nꞌa rä jäꞌi ähä, hingi da ngue̱nda te thogi, te mä ora, nixi hingi da ngue̱nda mu̱ ja nꞌa rä peligro. Mäpaya geꞌä thogi ꞌnehe, kasi gatꞌho yä jäꞌi di porta ꞌñenä go ähä (Rom. 11:8). Nuyu̱ yä jäꞌi, hingi ne dä hyandi nuꞌu̱ yä prueba udi ge ya di ꞌmu̱ihu̱ ha yä gäxä pa ꞌne ge ya ꞌmu̱i getbu̱ rä Pa rä Zi Dada Jeoba (2 Ped. 3:​3, 4). Pe nuju̱ di jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni rä apostol Pablo ꞌne di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä ñhokihu̱ ne gä ndo̱ꞌmihu̱ hyaxtho. Ngeꞌä mu̱ gä ꞌme̱dihu̱ mä juisiohu̱, dä za gä dä jakägihu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha yä politika ꞌne ha nuꞌu̱ märꞌa yä asunto de nunä xiꞌmhai. ꞌNehe, koꞌmu̱ ya di ꞌmu̱ihu̱ xa getbu̱ de näꞌä «rä Pa Jeoba», yä jäꞌi ma dä ne dä obligagihu̱ pa gä apoyahu̱ nuꞌu̱ yä asunto ja ha nunä rä xiꞌmhai. Pe mu̱ nꞌa rä pa dä ne yä jäꞌi dä obligagihu̱ gä ku̱tꞌihu̱ ha nuꞌu̱ yä asuntoꞌu̱, hindi debe gä ntsuhu̱ nixi gä tumämu̱ihu̱ de te ma gä mäñhu̱. ¿Por hanja hinä? Ngeꞌä rä espiritu santo rä Zi Dada Jeoba geꞌä ma dä jakägihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ rä kalma pa hingä tagihu̱ ha rä ntsu, ꞌne geꞌä ma dä maxkägihu̱ pa gä tomähu̱ nꞌa rä desision näꞌä ma dä ho rä Zi Dada Jeoba (Luc. 12:​11, 12). w23.06 rä nxii 10, yä parr. 6, 7

¿Te bi ehe ha ri mfeni ora gi o̱de de Sansón? Zäi ge näꞌä rä tsꞌe̱di mi pe̱ꞌtsi. Pe mäske nunä ñꞌo̱ho̱ mi ja ndunthi rä tsꞌe̱di, bi me̱fi nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä bä hämpäbi ndunthi yä xuñha. Pe mäske njabu̱, rä Zi Dada Jeoba bi numäñho näꞌä rä jamfri bi ꞌñudi Sansón ꞌne bi mända dä tꞌofo de geꞌä ha rä Mäkä Tꞌofo pa gä pädihu̱ ndunthi de geꞌä. Rä Zi Dada Jeoba bi usa Sansón pa bi me̱fi rꞌa yä däta tꞌo̱tꞌe po rä hnini Israel. Mi thogi rꞌa yä nthebe yä je̱ya de xki du Sansón, rä Zi Dada Jeoba bi mändabi rä apostol Pablo dä yꞌopäbi rä thuhu Sansón ha näꞌä rä lista de nuꞌu̱ yä ꞌme̱go bi ꞌñudi nꞌa rä däta jamfri (Heb. 11:​32-34). Sansón nzäntho bi hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba asta nuꞌmu̱ mi ñhandui yä däta xuñha. w23.09 rä nxii 2, yä parr. 1, 2

Ma dä maxkägihu̱ gä ze̱tihu̱ yä xuñha mu̱ njatꞌä di xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne di xipäbihu̱ gatꞌho näꞌä di sentihu̱ (1 Tes. 5:17). A lo mejor nubye̱ hingi thogi nꞌa rä däta xuñha. Pe, ¿te gi pe̱fi ora gi nkue̱ o nuꞌmu̱ gi turimu̱i ꞌne hingi pädi te gi yꞌo̱tꞌe? ¿Gi honi rä Zi Dada Jeoba pa dä maxꞌäꞌi? Mu̱ gi nzäi gi hyombäbi rä mfatsꞌi rä Zi Dada Jeoba ora gi thogi yä tꞌu̱kä xuñha, geꞌä ma gi pe̱fi ꞌnehe ora xti zo̱ho̱ yä däta xuñha. ¿Ma gi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa ge Näꞌä pädi hanja ꞌne hämꞌu̱ dä maxꞌäꞌi? (Sal. 27:​1, 3). Mu̱ dende nubye̱ di ze̱tihu̱ nuꞌu̱ yä xuñha tso̱kägihu̱, ma dä za gä ze̱tihu̱ näꞌä rä däta mbidi ma dä ꞌñepu̱ (Rom. 5:3). ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ndunthi yä zi ku xä hyandi ge ora ze̱ti nuꞌu̱ yä xuñha thogi, geꞌä xä umbäbi rä tsꞌe̱di pa dä ze̱ti nuꞌu̱ märꞌa yä xuñha xä ꞌñepäbi mꞌe̱fa. Ora di uantahu̱ ꞌne di ze̱tihu̱ yä xuñha, mänꞌa di ze̱di mä komfiansahu̱ po rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä di handihu̱ hanja faxkägihu̱ (Sant. 1:​2-4). w23.07 rä nxii 3, yä parr. 7, 8

Rä Zi Dada Jeoba näꞌä hingrä exigente; näꞌä rä umilde ꞌne udi rä nhuekäte. Por ejemplo, nꞌa rä pa bi desidi dä huati rä hnini Sodoma ngeꞌä xa myä tsꞌomꞌu̱i nuꞌu̱ yä jäꞌi mi ꞌmu̱hni. Pe änte de xä huati näꞌä rä hnini, Jeoba bi me̱hni rꞌa yä e̱nxe̱ pa bi xipäbi Lot ge nguntꞌä xä bo̱ni de gehni ꞌne xä ma ha yä tꞌo̱ho̱. Pe Lot mi tsu dä ma asta ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ꞌu̱, hänge bi bäntebi rä Zi Dada Jeoba ge xä hyopäbi tanto nuni ngu rä familia xä gohi ha mä nꞌa rä luga mi kohi getbu̱ de Sodoma. Pe Jeoba xki desidi dä huati ꞌnehe nunä rä luga. Hänge Jeoba xä za xä ꞌñembäbi Lot: «Nunä rä hnini habu̱ gi ne gi kohi ꞌnehe ma gä huati, hänge di mändaꞌi gi ma asta ha yä tꞌo̱ho̱». Pe himbi xipi njabu̱, sino Jeoba bi ꞌñembäbi: «Ndeꞌmu̱, ma gä huekꞌäꞌi mänꞌaki, hingä ma gä huati nuni hnini habu̱ gi ne gi kohi» (Gén. 19:​18-22). Mä nꞌa rä mꞌiki, rä Zi Dada Jeoba ma xä huati rä hnini Nínive po nuꞌu̱ yä däta pekado mi o̱tꞌe nuꞌu̱ yä jäꞌi. Pe mꞌe̱tꞌo bi me̱hni rä profeta Jonás pa dä xipäbi nuꞌu̱ yä me Nínive näꞌä ma xä me̱fi Jeoba. Pe mi yꞌo̱de njabu̱ nuꞌu̱ yä jäꞌi, xa bi arrepenti po nuꞌu̱ yä pekado hänge rä Zi Dada Jeoba bi hueki nuꞌu̱ yä jäꞌi ꞌne ya himbi huati nunä hnini (Jon. 3:​1, 10; 4:​10, 11). w23.07 rä nxii 21, rä parr. 5

¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä bi me̱fi ꞌne bi thogi Jehoás? Jehoás mi ngu nꞌa rä arbol näꞌä himi tse̱di yä yꞌu̱u̱ ꞌne mi japäbi mꞌe̱di toꞌo dä do̱ꞌtse pa hindä dagi. Mientra mi te Jehoiadá, go mi ju̱ꞌtuäbi rä ꞌñuu Jehoás pa dä me̱fi näꞌä xä ñho ante yä da rä Zi Dada Jeoba. Pe mi du Jehoiadá, ndunthi bi mu̱di bi ꞌuege de rä ꞌñuu rä Zi Dada Jeoba, ꞌne Jehoás bi dagi ꞌnehe ꞌñenä nꞌa rä arbol näꞌä bi yꞌentꞌi rä ndähi ngeꞌä himi thätꞌi xä ñho yä yꞌu̱u̱. Näꞌä bi thogi Jehoás utkägihu̱ ge mäske mä familiahu̱ o mä amigohu̱ pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, po mä kuentahu̱ pe̱ꞌtsi te gä potꞌihu̱ rä mhäte, rä tꞌekꞌei ꞌne nꞌa rä hogä ntsu po rä Zi Dada Jeoba. Pa geꞌä mähyoni gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, gä nxadihu̱ rä Mäkä Tꞌofo, ꞌne gä ꞌuekehu̱ rä tiempo pa gä ntso̱ꞌmihu̱ (Jer. 17:​7, 8; Col. 2:​6, 7). Jeoba hingi adi näꞌä hindä za gä pe̱fihu̱. Näꞌä adi de gekhu̱ di tinihu̱ ha Eclesiastés 12:13 habu̱ enä: «Pe̱ꞌspäbi nꞌa rä hogä ntsu näꞌä rä Zi Dada mäjuäni ꞌne pe̱päbi yä mhända, ngeꞌä gehnä ri ꞌñepi dä me̱fi gatꞌho yä mexiꞌmhai». Mu̱ di pe̱ꞌspäbihu̱ nꞌa rä hogä ntsu rä Zi Dada Jeoba, ma dä za gä ze̱tihu̱ ꞌne gä ñhanduihu̱ gatꞌho näꞌä dä ꞌñekägihu̱. Dä thogiꞌä dä thogi hinto ma dä za dä tsꞌoni näꞌä rä amista di pe̱ꞌtsihu̱ ko rä Zi Dada Jeoba. w23.06 yä nxii 18, 19, yä parr. 17-19

Ha rä mfistꞌofo Apocalipsis rä Zi Dada Jeoba bi xipäbi directamente rä apostol Juan ge dä yꞌofo nuya yä noya: «Näꞌä toꞌo mi hudi ha mähetsꞌi bi ꞌñenä. . .» (Apoc. 21:5a). Hää, nuya yä noya hingo bi uni nꞌa rä e̱nxe̱ nixi rä Hesu, sino mismo rä Zi Dada Jeoba. Rä Mäkä Tꞌofo mää ge rä Zi Dada Jeoba nunka «hate» (Tito 1:2). Hänge di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä raso pa gä kamfrihu̱ ge näꞌä hutsꞌi ha Apocalipsis 21:​5, 6 mäjuäni ma dä kumpli. Näꞌä ri bo̱ni rä noya «¡Hyandi!». Rä noya «¡Hyandi!» ehe de rä idioma griego ꞌne di tinihu̱ ndunthi yä mꞌiki ha rä mfistꞌofo Apocalipsis. ¿Ndaꞌu̱ nuꞌu̱ yä noya bi sigi bi mää rä Zi Dada Jeoba? Näꞌä bi ꞌñenä: «Di hoki mä rꞌayꞌo gatꞌho yä tꞌo̱tꞌe». Mäske rä Zi Dada Jeoba ma dä hä mꞌe̱fa nuya yä jäpi, ora bi ja nunä promesa näꞌä bi ꞌñenä: «Di hoki» pa dä garantisa ge nuꞌu̱ yä promesa hää ma dä kumpli (Is. 46:10). w23.11 yä nxii 3, 4, yä parr. 7, 8

Rä apostol Pedro pe̱ꞌtsi te bi sigi bi yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di pa bi däpäbi nuꞌu̱ yä tsꞌo uso mi pe̱ꞌtsi. Por ejemplo, nꞌa rä pa rä Hesu bi xipäbi Pedro ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni ge pe̱ꞌtsi te ma xä sufri ꞌne xä uni rä bida pa xä kumpli näꞌä mi hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo. Mi yꞌo̱de njabu̱, Pedro bi ꞌñembäbi rä Hesu ge himi ja mꞌe̱di dä thogi po nuꞌu̱ yä sufrimiento ꞌne bi trata dä hñäkuäbi pa hinxä me̱fi njabu̱ (Mar. 8:​31-33). ꞌNehe, Pedro ꞌne nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni rä Hesu njatꞌä mi diskuti de toꞌo mänꞌa mi ja rä däta nsu entre geꞌu̱ (Mar. 9:​33, 34). Rä Mäkä Tꞌofo ꞌnehe mää ge nuꞌmu̱ yä jäꞌi bi ma bä ju̱ rä Hesu pa dä kondenä ꞌne dä hyo, Pedro himbi ntsu, hänge bi gu̱kä nꞌa rä däjuai ꞌne bi hye̱kuäbi rä gu nꞌa de nuꞌu̱ yä jäꞌi (Juan 18:10). Pe mismo näꞌä xuiꞌä ora mri juzga rä Hesu, Pedro xa bi ntsu ꞌne asta hñu mꞌiki bi nega ge mi de̱ni rä Hesu (Mar. 14:​66-72). Mi da ngue̱nda Pedro näꞌä xki yꞌo̱tꞌe, xa bi nzoni. Pedro xa bi u̱ rä mfeni po näꞌä bi me̱fi. Pe rä Hesu hingä po geꞌä bi u̱tsa nixi bi bandonä, sino bi umbäbi mä nꞌa rä oportunida pa dä ꞌñudi hängu mi mädi. Mi nuhu rä Hesu de rä du, bi ma bä honi Pedro ꞌne bi mbitabi dä supäbi nuꞌu̱ märꞌa yä de̱ni (Juan 21:​15-17). Ko ndunthi rä johya, Pedro himbi duda bi asepta nunä imbitasio. Mꞌe̱fa, Pedro bi ntini ha rä Pentecostés —näꞌä rä ngo mi tꞌo̱tꞌe ha Jerusalén— ꞌne bi mꞌu̱i entre nuꞌu̱ ri mu̱di bi hñäni rä espiritu santo Äjuä. w23.09 rä nxii 22, yä parr. 6, 7

Rä apostol Pedro bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä anciano mi faxte ha yä mhuntsꞌi: «Fadibihu̱ näꞌä rä taxo Äjuä» (1 Ped. 5:​1-4, TNM). Mu̱ nuꞌi gi faxte de gä anciano, di pädihe ge nuꞌi gi mädi gatꞌho yä zi ku ꞌne ko rä mhäte gi ne gi jamäsu rä mhuntsꞌi. Pe koꞌmu̱ gatꞌho yä anciano xa ja ndunthi yä ꞌme̱fi ꞌne tsabi, zäi ge rꞌabu̱ gi senti ge hingi tsa gi kumpli ja ngu ri ꞌñehe nunä mäkä ꞌme̱fi. Mu̱ gi senti njabu̱, ¿te dä za gi pe̱fi? Xatuäbi rä Zi Dada Jeoba ꞌne xipäbi näꞌä gi senti ꞌne yꞌapäbi rä mfatsꞌi. Rä apostol Pedro embäbi yä anciano ge «dä mfaxte ko näꞌä rä tsꞌe̱di xä umbäbi Äjuä» (1 Ped. 4:11). Tal vez ndunthi de nuꞌu̱ yä xuñha pe̱ꞌtsi yä zi ku, ma dä mꞌe̱di asta ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai. Hänge ora gi handi ge nuꞌi hingi tsa gi fatsꞌi yä ku ja ngu gi nehmä, beni ge Ñhesukristo —näꞌä rä dängä mayꞌo— go geꞌä dä za dä matsꞌi tanto mäpaya ngu ha näꞌä rä xiꞌmhai xä ꞌñepu̱. Pe mäske rä Zi Dada Jeoba hingi apäbi yä anciano dä me̱fi näꞌä hingi tsa, hää apäbi dä mädi ꞌne dä jamäsu ko rä mhäte gatꞌho yä ku ꞌne dä ꞌñudi nꞌa rä hogä ejemplo ha rä mhuntsꞌi. w23.09 yä nxii 29, 30, yä parr. 13, 14

Mu̱ gä fu̱dihu̱ gä mbenihu̱ ja ngu di mbeni nuꞌu̱ yä jäꞌi hingi pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba, ma dä jakägihu̱ gä ꞌuengihu̱ de rä ꞌñuu ꞌne ma gä he̱gihu̱ de gä defendebihu̱ yä ley (1 Cor. 3:19). Rä mfeni nunä xiꞌmhai ne dä jakägihu̱ gä pe̱ꞌtsihu̱ yä tsꞌo nkꞌatꞌi pa gä pe̱fihu̱ näꞌä xä ntsꞌo. Ha yä pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu, yä jäꞌi mi ho dä xo̱kämbeni yä hyate zidada ꞌne xa mi ho dä me̱fi yä pekado ko yä ndoyꞌo. Rꞌa yä kristianu de rä mhuntsꞌi Pérgamo ꞌne Tiatira bi dagi ꞌnehe ha nunä trampa. Hänge rä Hesu bi zu̱i nuya yoho yä mhuntsꞌi ngeꞌä hinte mi sipäbi nuꞌu̱ yä kristianu mi o̱tꞌe njabu̱ (Apoc. 2:​14, 20). Mu̱ hingä nsuhu̱, ꞌnehe dä za gä tagihu̱ ha nunä däta trampa. Ngeꞌä nuꞌu̱ yä jäꞌi di pädihu̱ o asta mä familiahu̱, rꞌabu̱ xikägihu̱ ge xa xä ñhei nuꞌu̱ yä mhända rä Zi Dada Jeoba ꞌne ge dä za gä pe̱fihu̱ näꞌä go gä nehu̱ ko mä ndoyꞌohu̱. Näꞌä xikägihu̱ dä za dä jakägihu̱ gä mbenihu̱ ge yä ley rä Zi Dada Jeoba ya hingi ja yä muui mäpaya. Rꞌabu̱, dä za gä mbenihu̱ ge nuꞌu̱ yä tsꞌofo o nuꞌu̱ yä instrucción uni rä hnini rä Zi Dada Jeoba debe dä ehe mänꞌa claro, ꞌne rꞌabu̱ asta di ne gä huꞌtsise̱hu̱ de mä mfenihu̱ näꞌä hingi udi rä Mäkä Tꞌofo (1 Cor. 4:6). w23.07 rä nxii 16, yä parr. 10, 11

María mi japäbi mꞌe̱di rä tsꞌe̱di ꞌne rä balo pa dä kumplibi rä bolunta rä Zi Dada Jeoba. Mäske tobe hingä xki nthäti, näꞌä ma xä me̱ꞌtsi nꞌa rä bätsi. María nunka xki tede nꞌa rä bätsi, pe nubye̱ ma xä tede rä Mesías. Koꞌmu̱ nunka toꞌo xki mꞌe̱ngui, nubye̱ mi debe dä esplikabi rä José näꞌä toꞌo ma xä nthätui ge mi to̱ꞌmi nꞌa rä zi bätsi (Luc. 1:​26-33). ¿Habu̱ bä ha María rä balo pa bi za bi kumpli ko näꞌä rä däta responsabilida bi tꞌumbäbi? Ko yä mfatsꞌi märꞌaa. Por ejemplo, María bi yꞌapäbi Gabriel ge dä xipäbi mä nꞌa tu̱i de näꞌä rä responsabilida xki umbäbi rä Zi Dada Jeoba (Luc. 1:34). ꞌNepu̱, María nguntꞌä bi gu rä ꞌñuu ꞌne bi ma asta ha nuꞌu̱ yä tꞌo̱ho̱ mi kohi ha nꞌa rä hnini de Judá, pa bi ma bä tso̱ni nꞌa rä pariente mrä thuhu Elisabet, näꞌä bi felisita ꞌne bi nupäbi rä mfeni María, ꞌne po mäde de rä espiritu santo Äjuä bi mää nꞌa rä profecía xa mähotho de te ma xä thogi ko näꞌä rä ꞌue̱ne ma xä me̱ꞌtsi María (Luc. 1:​39-45, TNM). Hänge ora María bi yꞌo̱de näꞌä bi mängä Elisabet, näꞌä bi ꞌñenä: «Äjuä [ . . . ] xä yꞌo̱tꞌä yä dängä ꞌme̱fi ko rä dängä tsꞌe̱di» (Luc. 1:​46-51). Ja ngu di handihu̱, rä Zi Dada Jeoba bi usa Gabriel ꞌne Elisabet pa bi umbäbi rä tsꞌe̱di María. w23.10 yä nxii 14, 15, yä parr. 10-12

ꞌMu̱i 144.000 nuꞌu̱ yä kristianu bi thahni ko rä espiritu santo, ꞌne rä Zi Dada Jeoba ya handi nuyu̱ ngu yä bätsi. Nuyu̱ yä kristianu ma dä mꞌu̱i ngu yä majhä ha mähetsꞌi ko rä Hesu (Apoc. 14:1). Näꞌä rä kuarto mi tꞌembäbi mäyaꞌmu̱ rä Santo, nubye̱ geꞌä näꞌä rä hogä ntsitsꞌi ja entre Jeoba ꞌne nuꞌu̱ 144.000 yä kristianu (Rom. 8:​15-17). Näꞌä rä kuarto mi tꞌembäbi mäyaꞌmu̱ rä Santísimo, nubye̱ geꞌä mähetsꞌi habu̱ bi ꞌmu̱i rä Zi Dada Jeoba. Näꞌä rä «cortina» mi dibidi rä Santo ꞌne rä Santísimo, signifika näꞌä rä ndoyꞌo rä Kristo mi pe̱ꞌtsi nuꞌmu̱ bi mꞌu̱kua ha rä Xiꞌmhai. Koꞌmu̱ rä Hesu mi pe̱ꞌtsi rä ndoyꞌo de gä mexiꞌmhai, himi tsa dä yu̱tꞌi njabu̱ ha mähetsꞌi ha rä mäkä templo rä Zi Dada Jeoba. Nuꞌmu̱ rä Hesu bi uni rä ndoyꞌo ngu nꞌa rä sacrificio po gatꞌho yä jäꞌi, bi xoki nꞌa rä ꞌñuu pa dä ma dä ꞌmu̱i ha mähetsꞌi nuꞌu̱ 144.000 yä kristianu bi thahni. Pa dä za dä yu̱tꞌi ha mähetsꞌi nuyu̱ 144.000, pe̱ꞌtsi te di debe dä zopu̱ yä cuerpo de gä ngo̱ nuua ha rä Xiꞌmhai (Heb. 10:​19, 20; 1 Cor. 15:50). w23.10 rä nxii 28, rä parr. 13

Gedeón mi rekonose ge hingä nzäntho mi po̱nibi xä ñho gatꞌho näꞌä mi pe̱fi. Hänge nuꞌmu̱ yä me Efraín bi kritika, Gedeón himbi nkue̱ po geꞌä (Juec. 8:​1-3). Ko rä ñhojäꞌi Gedeón bi yꞌo̱tsꞌe näꞌä mi ne dä mää nuꞌu̱ yä jäꞌiꞌu̱ ꞌne njabu̱ bi logra bi hueꞌti yä xuñha. Ja ngu Gedeón, nuꞌu̱ yä anciano ja yä mfädi, hindi nkue̱ ora dri kritika. Sino ko rä tꞌekꞌei ꞌne rä ñhojäꞌi o̱tsꞌe te ne dä mää nuꞌu̱ yä ku (Sant. 3:13). Ora pe̱fi njabu̱, nuꞌu̱ japi dä nja nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ha rä mhuntsꞌi. Nuꞌmu̱ Gedeón bi tꞌespäbi rä nsu ngeꞌä xki däpäbi yä madianita, Gedeón go bi ꞌñeꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba (Juec. 8:​22, 23). Yä anciano dä za dä de̱mbäbi rä ejemplo Gedeón ora tꞌespäbi yä nsu po näꞌä pe̱fi ha rä mhuntsꞌi (1 Cor. 4:​6, 7). Por ejemplo, ora yä ku di felisita yä anciano ngeꞌä udi xä ñho ha rä mhuntsꞌi, nuyu̱ yä ku mänꞌa dä hogi go dä ꞌñeꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba, ngeꞌä go geꞌä rꞌakägihu̱ rä mfädi po mäde de rä Mäkä Tꞌofo ꞌne po mäde de rä hnini. Yä anciano mähyoni ge njatꞌä dä ñꞌanise̱ mu̱ näꞌä rä modo hanja udi ha rä mhuntsꞌi, eꞌspäbi rä nsu rä Zi Dada Jeoba o go tꞌespäbi yä nsuꞌu̱. w23.06 rä nxii 4, yä parr. 7, 8

Mu̱ di handihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba tobe hinxä dädi mä sadihu̱, dä hogi gä ñꞌanihu̱: «Näꞌä di adi, ¿geꞌä mänꞌa xä ñho?». Rꞌabu̱ di sentihu̱ ge di pädihu̱ näꞌä di apäbi rä Zi Dada Jeoba. Pe rꞌabu̱ rä Zi Dada Jeoba handi ge näꞌä di apäbihu̱ hingä ma dä yꞌo̱tkägihu̱ rä ñho. ꞌNehe ora di xatuäbihu̱ ꞌne di xipäbihu̱ hanja di nehu̱ dä resolbe nꞌa rä asunto, rꞌabu̱ Näꞌä handi ge ja mä nꞌa rä solusio mänꞌa xä ñho. Ndunthi yä mꞌiki di apäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba nꞌa rä tꞌo̱tꞌe näꞌä hingi pa mähye̱gi ko rä bolunta (1 Juan 5:14). Por ejemplo, ¿gi beni te xki yꞌadi rꞌa yä dada? Zäi ge gatꞌho yä dada ne ge yä zi bätsi dä sigi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba. Pe mähyoni gä benihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba hinto di obligabi pa dä me̱päbi, sino kada nꞌa de gekhu̱ —asta yä bätsi— debe gä huahnise̱hu̱ gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba (Deut. 10:​12, 13; 30:​19, 20). Nuꞌmu̱, ¿te di debe dä yꞌadi yä dada ꞌne yä nänä ha yä sadi? Dä hogi dä yꞌapäbi rä Zi Dada Jeoba ge gatꞌho näꞌä uti yä zi bätsi, dä tso̱mbäbi ha yä koraso pa njabu̱ dä ne dä me̱päbi ꞌnehe (Prov. 22:6; Efes. 6:4). w23.11 rä nxii 21, rä parr. 5; rä nxii 23, rä parr. 12

¿Por hanja dä za gä eñhu̱ ge ora di huꞌmpäbihu̱ yä mu̱i märꞌaa geꞌä ꞌnehe ri bo̱ni gä udihu̱ rä mhäte? Nꞌa rä mfistꞌofo de gä imbestigasio mää ge rä apostol Pablo bi usa rä noya hñuꞌmpämu̱ihu̱ de rä idioma griego, ꞌne signifika ora toꞌo ꞌmai ha rä lado nꞌa rä jäꞌi pa dä nupäbi rä mfeni ora thogi yä xuñha. Ora di huꞌmpäbihu̱ rä mu̱i nꞌa rä ku näꞌä di sufri, di fatsꞌihu̱ pa dä sigi dä ñꞌo ha näꞌä rä ꞌñuu tsitsꞌi ha rä te pa nzäntho. Hänge ora di ꞌuekehu̱ rä tiempo pa di kompañähu̱ nuꞌu̱ mä zi kuhu̱ thogi yä sufrimiento ꞌne zoni po yä dumu̱i, signifika ge di mädihu̱ ndunthi (2 Cor. 7:​6, 7, 13). Nꞌa rä jäꞌi näꞌä senti rä nhuekäte po nuꞌu̱ di sufri hingä ho̱nse̱ mäntho. ¿Por hanja di mäñhu̱ njabu̱? Ngeꞌä ora nꞌa rä jäꞌi senti rä nhuekäte po nuꞌu̱ di sufri, ꞌnehe ꞌmu̱i dispuesto dä hñuꞌmpäbi yä mu̱i ꞌne honi rä forma hanja dä matsꞌi. Hää, nꞌa rä jäꞌi mꞌe̱tꞌo di senti rä nhuekäte, ꞌne näꞌä nhuekäte geꞌä japäbi dä hyoni rä modo hanja dä matsꞌi märꞌaa o dä hñuꞌmpäbi yä mu̱i. Geꞌä pe̱fi rä Zi Dada Jeoba. Rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge rä Zi Dada Jeoba «go geꞌä mä Dadahu̱ nuꞌä pe̱skähu̱ rä nthekäte ꞌne go geꞌä nzäntho hubgä mä mu̱ihu̱». Hää, näꞌä rä nthekäte senti rä Zi Dada Jeoba po yä jäꞌi geꞌä japäbi dä hyoni rä modo hanja dä hñuꞌmpäbi yä mu̱i (2 Cor. 1:3). w23.11 yä nxii 9, 10, yä parr. 8-10

Kada nꞌa de gekhu̱ ma gä thogihu̱ ndunthi yä xuñha. Asta rä apostol Pablo bi thogi ndunthi yä xuñha. Nuꞌmu̱ bi yꞌopäbi nꞌa rä karta nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Tesalónica bi ꞌñembäbi: «Nu nduä ꞌmu̱hebu̱ kongeꞌähu̱, dä xiꞌäꞌihe ge mi pe̱ꞌtsi te gä thohu̱ yä ntꞌu̱tsate» (1 Tes. 3:4). ꞌNehe, rä apostol Pablo bi yꞌopäbi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Corinto ꞌne bi ꞌñembäbi: «Zi kuhu̱, di nehe gi pähu̱ de nuya tsꞌo thogi dä thogihe de gehni Asia. Geꞌu̱ rꞌa yä tsꞌo thogi xi yä dängi, [ꞌne] yä mi otho mä tsꞌe̱dihe pa gä tse̱tꞌhe» (2 Cor. 1:8; 11:​23-27). Geꞌä thogi ꞌnehe mäpaya, gatꞌho nuꞌu̱ pe̱päbi rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe thogi yä xuñha (2 Tim. 3:12). Zäi ge ri amigo o ri familia xä nkue̱ kongeꞌi o asta xä maltrataꞌi. Xi ha ri ꞌme̱fi, ¿ꞌnehe xkä thogi yä xuñha ngeꞌä gi trata gi porta ja ngu mända rä Mäkä Tꞌofo? (Heb. 13:18). O, ¿xkä thogi yä ntꞌu̱tsate po yä tsꞌu̱tꞌhui o yä gobiernu ngeꞌä gi predika? Rä apostol Pablo bi ꞌñenä ge mähyoni gä johyahu̱ hindi mporta te mä xuñha di thogihu̱. w23.12 yä nxii 10, 11, yä parr. 9, 10

Jacob bi ñhandui ndunthi yä xuñha. Yoho yä tꞌu̱, Simeón ꞌne Leví, bä hämpäbi yä xuñha rä familia ꞌne bi tsꞌombäbi rä thuhu rä Zi Dada Jeoba. Mꞌe̱fa, Raquel —näꞌä rä ꞌme̱hñä xa mi mädi Jacob— bi du nuꞌmu̱ bi mꞌu̱i näꞌä rä yoho rä zi bätsi. ꞌNehe nuꞌmu̱ ya mrä zi däta jäꞌi Jacob, bi nja nꞌa rä däta thuhu ha näꞌä rä luga habu̱ mi ꞌmu̱i. Hänge tanto Jacob ngu gatꞌho nuꞌu̱ mi ꞌmu̱i ha rä nguu, pe̱ꞌtsi te bi ma bä ꞌmu̱i ha Egipto (Gén. 35:​16-19; 37:28; 45:​9-11, 28). Mäske bi thogi ndunthi yä xuñha, Jacob nzäntho bi me̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba ꞌne nuꞌu̱ yä promesa. Hänge rä Zi Dada Jeoba bi japäbi bi bädi Jacob ge xa mi mädi ꞌne mi numäñho. Por ejemplo, rä Zi Dada Jeoba bi jäpi Jacob ꞌne bi umbäbi ndunthi yä ñho. ¿Dä za gi imäjinä te bi senti Jacob mi hyandi José, näꞌä rä tꞌu̱ mi hurämu̱i ge ya xki du? ¡Zäi ge xa bi umbäbi njamädi rä Zi Dada Jeoba! Hää, koꞌmu̱ Jacob mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, geꞌä bi matsꞌi pa bi däpäbi yä xuñha ꞌne yä dumu̱i (Gén. 30:43; 32:​9, 10; 46:​28-30). Njabu̱ ꞌnehe —mu̱ di pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba— dä thogiꞌä dä thogi, nuju̱ ꞌnehe dä za gä täpäbihu̱ yä xuñha ꞌne yä dumu̱i. w23.04 rä nxii 15, yä parr. 6, 7

Ha rä Salmo 23 di handihu̱ hanja David bi ꞌñudi ge hinte mä duda mi pe̱ꞌtsi ge rä Zi Dada Jeoba xa mi mädi ꞌne mi jamäsu. Nuua di handihu̱ ge näꞌä bi ꞌñenä ge rä Zi Dada Jeoba mi nꞌa rä Mayꞌo pa geꞌä ꞌne bi ꞌñudi te mä amista mi pe̱ꞌtsi kongeꞌä. David hinte mi tsu ngeꞌä mi pädi ge rä Zi Dada Jeoba mi gu̱hni ꞌne mi uti rä ꞌñuu. Po geꞌä David bi hñutsꞌi gatꞌho rä komfiansa ha rä Zi Dada Jeoba. David mi pädi ge rä Zi Dada Jeoba mi mädi hyaxtho ꞌne bi mädi durante rä bida. Pe ma gä handihu̱ por hanja David xa mi pe̱ꞌspäbi rä komfiansa rä Zi Dada Jeoba. David xki hyandi hanja rä Zi Dada Jeoba mi su ꞌne nunka te xki ꞌme̱ꞌtuäbi. Mi pädi ge mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi kongeꞌä ꞌne ge rä Zi Dada Jeoba mi numäñho. Hänge David mi pädi xä ñho ge dä thogiꞌä dä thogi, rä Zi Dada Jeoba ma xä umbäbi gatꞌho näꞌä mi japäbi mꞌe̱di. Mi pädi xä ñho ge näꞌä rä mhäte mi pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba po geꞌä, mänꞌa xi mrä dängi ke gatꞌho nuꞌu̱ yä dumu̱i pe̱ꞌtsi. Geꞌä mi japäbi David dä johya ꞌne dä senti xä ñho (Sal. 16:11). w24.01 rä nxii 29, yä parr. 12, 13

Dende nuꞌmu̱ bi uadi rä Segunda Guerra Mundial, yä testigo rä Jeoba xä za xä predika ha mä ndunthi yä luga. Hää, ndunthi yä zi jäꞌi xä zo̱ho̱ xä bädi de rä Zi Dada Jeoba ꞌne mäpaya di tꞌungä ntꞌo̱de de rä Noya Äjuä po gatꞌho rä Xiꞌmhai. Mäpaya, nuꞌu̱ yä ku forma rä Cuerpo Gobernante sigi honi näꞌä rä gia uni rä Kristo. Nuyu̱ yä ku, nzäntho di asegura ge näꞌä rä gia uni, geꞌä rä gia bi ehe de rä Zi Dada Jeoba ꞌne de rä Kristo. Po mäde de yä superintendente de gä circuito ꞌne yä anciano, rä Cuerpo Gobernante pe̱mpäbi rä gia gatꞌho yä mhuntsꞌi. Nuꞌu̱ yä kristianu to̱ꞌmi dä ma ha mähetsꞌi ꞌne gatꞌho yä anciano de yä mhuntsꞌi, o ha rä yꞌe̱ rä Kristo (Apoc. 2:1). Pe koꞌmu̱ nuyu̱ yä ku ꞌnehe yä imperfecto, rꞌabu̱ di komete yä error ja ngu bi thogi ko Moisés, Josué ꞌne yä apostol (Núm. 20:12; Jos. 9:​14, 15; Rom. 3:23). Pe di pädihu̱ ge rä Hesu, go geꞌä xä nkargobi dä umbäbi rä gia rä Cuerpo Gobernante ꞌne yä anciano, ꞌne geꞌä ma dä sigi dä me̱fi. Po geꞌä, di pe̱ꞌtsihu̱ ndunthi yä raso pa gä pe̱ꞌspäbihu̱ rä komfiansa näꞌä rä gia rꞌakägihu̱ rä Zi Dada Jeoba po mäde de nuyu̱ yä ku. w24.02 yä nxii 23, 24, yä parr. 13, 14

Mäpaya, nuju̱ di nsundahu̱ ꞌne di eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba ora di ñähu̱ de geꞌä ko ndunthi rä mhäte ꞌne rä tꞌekꞌei. Ora di predikabihu̱ yä zi jäꞌi, di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä utihu̱ hängu rä hojäꞌi rä Zi Dada Jeoba, pa njabu̱ yä zi jäꞌi dä ne dä bädi de Geꞌä ꞌne dä zo̱ho̱ dä mädi ja ngu di mädihu̱ (Sant. 4:8). Xa di hohu̱ gä utihu̱ ko rä Mäkä Tꞌofo nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i pe̱ꞌtsi rä Zi Dada Jeoba. Di xipäbihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba xa di mäkägihu̱, o̱tꞌä rä justisia, ꞌne ge xa ja ndunthi rä mfädi ꞌne rä tsꞌe̱di. Pe ja mä nꞌa rä forma hanja gä nsundabihu̱ rä thuhu rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä johyabihu̱ rä koraso: ¡Mähyoni gä de̱mbäbihu̱ rä mꞌu̱i! Ora di udihu̱ rä mꞌu̱i rä Zi Dada Jeoba ꞌne märꞌaa di da ngue̱nda, tal vez nuꞌu̱ dä ñꞌani por hanja di nꞌañꞌohu̱ de märꞌa yä jäꞌi (Mat. 5:​14-16). Xa dä hogi ge hyaxtho gä o̱thu̱ ntsꞌe̱di po gä utihu̱ yä zi jäꞌi nuꞌu̱ yä hogä mꞌu̱i xä ꞌñutkägihu̱ rä Zi Dada Jeoba. Njabu̱, yä zi jäꞌi ma dä ne dä bädi ge geꞌä. Mu̱ di nsundahu̱ ꞌne di eꞌspäbihu̱ rä nsu rä Zi Dada Jeoba de nuya yoho yä forma, di lograhu̱ gä johyabihu̱ rä mfeni ꞌne rä koraso (1 Tim. 2:​3, 4). w24.02 rä nxii 10, rä parr. 7

Pa gi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne gi pe̱päbi ja ngu ri ꞌñehe, mähyoni gi pädi te gi pe̱fi. Mu̱ gi pädi te gi pe̱fi, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa gi kumpli xä ñho ko nuꞌu̱ yä responsabilida ma gi pe̱ꞌtsi ha rä mhuntsꞌi. ꞌNehe, ma dä maxꞌäꞌi pa gi tini nꞌa rä ꞌme̱fi ꞌne njabu̱ dä za gi mäntenese̱, dä za gi mäntene ri familia, ꞌne pa dä za gi ntsitsꞌi xä ñho ko märꞌaa. Por ejemplo, pädi gi hñeti rä he̱ꞌmi ꞌne gi ñꞌofo xä ñho. Rä Mäkä Tꞌofo enä ge nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ näꞌä ꞌueke rä tiempo pa dä nxadi rä Mäkä Tꞌofo, geꞌä pe̱ꞌtsi rä johya ꞌne po̱nibi xä ñho gatꞌho näꞌä pe̱fi (Sal. 1:​1-3). Tsꞌu̱ntꞌu̱, mu̱ gi hñeti rä Mäkä Tꞌofo hyaxtho, ma gi pädi te di mbeni rä Zi Dada Jeoba ꞌne geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa gi usa xä ñho ri mfeni ꞌne gi pe̱fi näꞌä xä ñho (Prov. 1:​3, 4). Ora yä ku ꞌne yä nju thogi yä xuñha, honi yä konseho ko nuꞌu̱ yä ku pe̱ꞌtsi rä esperiensia de dä uni rä mfatsꞌi ko rä Noya Äjuä. Hänge mu̱ nuꞌi gi pädi gi hñeti rä he̱ꞌmi ꞌne gi ñꞌofo xä ñho, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa gi hyoki xä ñho ri discurso, gi uni xä ñho ri komentario, ꞌne geꞌä ma dä japäbi dä ze̱di yä jamfri yä ku. ꞌNehe, geꞌä ma dä maxꞌäꞌi pa gi yꞌofo nuꞌu̱ yä konseho gi o̱de, njabu̱ ma dä te ri komfiansa po rä Zi Dada Jeoba ꞌne ma dä za gi nupäbi yä mfeni märꞌaa. w23.12 yä nxii 26, 27, yä parr. 9-11

Ora gi tsu ꞌne gi turimu̱i, beni te mä mꞌu̱i ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai habu̱ ya hingä ma dä mꞌu̱i rä Zithu. Ha näꞌä rä däta mhuntsꞌi regional bi nja ha rä je̱ya 2014, dä handihu̱ hanja nꞌa rä ku bi matsꞌi rä familia dä imäjinä ge 2 Timoteo 3:​1-5 mää ge xä ꞌñepu̱ ho̱nse̱ yä hogä tꞌo̱tꞌe en lugar de yä tsꞌo tꞌo̱tꞌe. Nuꞌu̱ yä ku bi imäjinä ge nuya yä testo enä njauabye̱: “Ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai ma dä ꞌñepu̱ yä pa de gä johya, yä jäꞌi ma dä mädi rä mikꞌei, ma dä hyoni Äjuä ꞌne ma dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä. Hingä dyä ꞌñexmänsu, ma dä me̱ꞌspäbi rä tꞌekꞌei Äjuä, ma dä yꞌo̱te yä dada, ma dä pädi dä ungä njamädi, ma dä mädi yä familia, ma dä mꞌu̱i dispuesto dä ñä pa dä gohi nꞌa rä acuerdo, ma dä ñä xä ñho de märꞌaa, ma dä dominä yä mfeni, gatꞌho ma dyä mänxo jäꞌi ꞌne dyä yꞌo̱de, ma dä mädi näꞌä xä ñho, ma dä za drä me̱ꞌspäbi rä komfiansa, ma dä bädi dä ntiende, hingä dyä orgulloso, ma dä mädi Äjuä en lugar de nuꞌu̱ yä tsꞌo nkꞌatꞌi, ꞌne gatꞌho yä jäꞌi ma dä xo̱kämbeni Äjuä ko ngatꞌho yä koraso. Hänge ogi ꞌuege de nuyu̱ yä jäꞌi”. Xi nuꞌi, ¿gi nzäi gi ñä ko ri familia, ko ri amigo ꞌne ko yä ku de rä mhuntsꞌi de te mä bida ma gä pe̱ꞌtsihu̱ ha rä rꞌayꞌo xiꞌmhai? w24.01 rä nxii 6, yä parr. 13, 14

¡Hängu di nupkägihu̱ mä mfenihu̱ gä pädihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi nꞌa rä hnini näꞌä di mädi ꞌne di numäñho! Rä Mäkä Tꞌofo enä: «Rä Zi Dada Jeoba xa di mädi ꞌne di numäñho rä hnini» (Sal. 149:4). Pe rꞌabu̱, rꞌa yä amigo rä Zi Dada Jeoba di desanimä ꞌne enä: «Di pädi ge rä Zi Dada Jeoba pe̱ꞌtsi nꞌa rä hnini näꞌä di mädi ꞌne di numäñho. Pe xi nuga, ¿di numäñhogi ꞌne di mäkägi?». Mäyaꞌmu̱, rꞌa yä amigo rä Zi Dada Jeoba ꞌnehe bi japäbi xä ñhei dä senti ge rä Zi Dada Jeoba mi mädi ꞌne mi numäñho (1 Sam. 1:​6-10; Job 29:​2, 4; Sal. 51:11). Rä Mäkä Tꞌofo udi ge mäske gatꞌho xtä mꞌu̱ihu̱ ko rä pekado, rä Zi Dada Jeoba dä za dä nugägihu̱ xä ñho ꞌne dä mäkägihu̱. Pa geꞌä mähyoni gä udihu̱ ge di pe̱ꞌspäbihu̱ rä jamfri rä Ñhesukristo ꞌne gä nxixtehehu̱ (Juan 3:16). Njabu̱ märꞌaa ma dä hyandi ge xtä arrepentihu̱ de mä pekadohu̱ ꞌne ge xtä prometebihu̱ rä Zi Dada Jeoba gä pe̱päbihu̱ rä bolunta (Hech. 2:38; 3:19). Rä Zi Dada Jeoba xa di johya ora di unihu̱ nuya yä paso pa gä pe̱ꞌtsihu̱ nꞌa rä hogä ntsitsꞌi Kongeꞌä. ꞌNehe, xa di numäñhogihu̱ ꞌne di mäkägihu̱ ora handi ge di o̱thu̱ ntsꞌe̱di po di kumplihu̱ näꞌä dä prometebihu̱ ora dä umbäbihu̱ mä bidahu̱ ꞌne dä nxixtehehu̱ (Sal. 25:14). w24.03 rä nxii 26, yä parr. 1, 2

Mu̱ yä autorida dä proibigihu̱ gä predikahu̱, dä za gä de̱mbäbihu̱ yä ejemplo nuꞌu̱ yä de̱ni rä Hesu ꞌne gä sigi gä predikahu̱. Dä za gä ꞌmu̱ihu̱ seguro ge rä Zi Dada Jeoba ma dä rꞌakägihu̱ rä mfatsꞌi pa gä sigi gä jahu̱ ma Mäkä ꞌme̱fihu̱. Pa geꞌä mähyoni gä xatuäbihu̱ pa dä rꞌakägihu̱ rä bämhñä. Ma gä apäbihu̱ Jeoba dä maxkägihu̱ pa gä täpäbihu̱ yä dumu̱i ꞌne yä xuñha. Ndunthi de gekhu̱ di thogihu̱ yä dumu̱i ngeꞌä xä du nꞌa mä amigohu̱ o nꞌa mä familiahu̱, ngeꞌä di tꞌu̱tsagihu̱, ngeꞌä di hñenihu̱ o di hñeni mä familiahu̱. Rä COVID-19 ꞌne yä gerra, mänꞌa bä hänkägihu̱ yä dumu̱i ꞌne yä xuñha. Po rängeꞌä, di ja mꞌe̱di gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba ꞌne gä petehu̱ gatꞌho näꞌä di sentihu̱. Mähyoni gä mplatikahu̱ Kongeꞌä ꞌñenä ora di mplatikahu̱ ko nꞌa mä amigohu̱. Mu̱ gi jabu̱, ogi duda ge rä Zi Dada Jeoba ma dä maxꞌäꞌi (Sal. 37:​3,5). Mu̱ hingä he̱gihu̱ de gä xatuäbihu̱ rä Zi Dada Jeoba, geꞌä ma dä maxkägihu̱ gä tse̱tꞌhu̱ gatꞌho yä tsꞌo thogi (Rom. 12:12). Rä Zi Dada Jeoba handi nuꞌu̱ yä dumu̱i ꞌne yä xuñha di thogihu̱, ꞌne «Näꞌä o̱tsꞌe nuꞌu̱ mafi adi rä mfatsꞌi» (Sal. 145:​18, 19). w23.05 yä nxii 5, 6, yä parr. 12-15

Änte de gä tomähu̱ nꞌa rä desision näꞌä ma dä afekta mä bidahu̱, mähyoni mꞌe̱tꞌo gä handihu̱ «ndaꞌä rä bolunta» rä Zi Dada Jeoba ꞌne hingä pe̱fihu̱ näꞌä go mä boluntase̱hu̱ (Efes. 5:​17, TNM). Mu̱ ma gä tomähu̱ nꞌa rä desision, pe mꞌe̱tꞌo di honihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo hutsꞌi ha rä Mäkä Tꞌofo, di udihu̱ ge di o̱thu̱ ngue̱nda rä Zi Dada Jeoba ꞌne di tumämu̱ihu̱ te di mbeniꞌä. Ngeꞌä rä Zithu xa ma dä yꞌo̱tꞌe ntsꞌe̱di po dä distraegihu̱ ko nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe de nunä xiꞌmhai pa njabu̱ hindä bongi rä tiempo pa gä pe̱päbihu̱ rä Zi Dada Jeoba (1 Juan 5:19). Mu̱ hingä nsuhu̱, rä Zithu usa nunä xiꞌmhai pa njabu̱ dä jakägihu̱ gä honihu̱ yä bojä, nꞌa rä ꞌme̱fi habu̱ thähä ndunthi, —o mu̱ dyä bäsjäꞌihu̱— gä honihu̱ gä maha ha nuꞌu̱ yä däta skuela, en lugar de gä honihu̱ rä modo hanja gä pe̱päbihu̱ mä nꞌa tu̱i rä Zi Dada Jeoba. Hindi signifika ge nuya yä tꞌo̱tꞌe xä ntsꞌo. Pe hindi debe gä hopäbihu̱ ge dä hñägägihu̱ näꞌä rä tiempo di pertenesebi rä Zi Dada Jeoba. w24.03 rä nxii 24, yä parr. 16, 17