Bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia teti nzoni ti azo kue
“Ala yeke ‘mara so a soro ni awe, mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia, azo ti mara so ayeke nzoni-kue, azo so ayeke ga ye ti Nzapa wani.’”—1 PI. 2:9.
1. Ngbanga ti nyen ngu oko oko aTémoin ti Jéhovah ti dunia kue ayeke sara Matanga ti Dango Bê na kuâ ti Christ?
JÉSUS CHRIST na abazengele ti lo 12 asara ndangba Pâque ti ala na lakui ti lango 14 ti Nisan ti ngu 33. Na pekoni so Jésus atomba Judas Iscariote zo ti kango lo awe, lo zia na sese mbeni matanga so ayeke nde, so na pekoni a iri ni “kobe ti Seigneur.” (1 aCor. 11:20). Fani use Jésus atene: “Ala ngbâ ti sara ye so ti dabe ti ala na mbi.” A iri nga ni Matanga ti Dango Bê na kuâ ti Christ na aluti mingi na ndo ti kuâ ti lo (1 aCor. 11:24, 25). Ti sara ye alingbi na yanga so, aTémoin ti Jéhovah na yâ ti dunia kue ayeke sara Matanga ti Dango Bê na kuâ ti Christ ngu oko oko. Na ngu 2012, ti gue oko na calendrier ti Bible, lango 14 ti Nisan ayeke tï na lango 5 ti avril na peko ti lindango ti lâ.
2. Jésus atene nyen na ndo ti mapa na vin so lo sara kusala na ni?
2 Na lege ti aversê use, disciple Luc afa na nduru tënë ye so Jésus asara na ngoi ni so nga atënë so lo tene. Aversê ni atene: “Lo mû mbeni mapa, lo kiri singila na Nzapa, lo kungbi yâ ni na lo mû ni na ala, lo tene: ‘So ayeke fä ti tere ti mbi so a yeke mû ni ndali ti ala. Ala ngbâ ti sara ye so ti dabe ti ala na mbi.’ Na peko ti so ala te kobe ti lakui ni awe, lo mû nga kopo ti vin, na lo tene: ‘Kopo ti vin so ayeke fä ti fini mbele na lege ti mênë ti mbi so biani ayeke tuku ande ndali ti ala.’” (Luc 22:19, 20). Abazengele amä yâ ti atënë so tongana nyen?
3. Tënë so Jésus atene na ndo ti mapa na vin, abazengele amä yâ ni tongana nyen?
3 Teti so abazengele ayeke aJuif, ala hinga nzoni mingi asandaga ti anyama so aprêtre ayeke mû lani na Nzapa na yâ ti temple na Jérusalem. A yeke mû a-offrande ni so ti wara tënë nzoni ti Jéhovah nga mingi ti a-offrande ni so ndani ayeke ti kanga ndo ti siokpari (Lév. 1:4; 22:17-29). Tongaso abazengele ahinga so tongana Jésus atene ‘a yeke mû tere ti lo ndali ti ala’ nga ‘mênë ti lo ayeke tuku ndali ti ala’, lo ye ti tene so lo yeke mû fini ti lo so alingbi kue na sandaga. A yeke duti mbeni sandaga so ngere ni ahon sandaga ti anyama.
4. Jésus aye ti tene nyen tongana lo tene: “Kopo ti vin so ayeke fä ti fini mbele na lege ti mênë ti mbi”?
4 Ka ti tënë ti Jésus so lo tene “kopo ti vin so ayeke fä ti fini mbele na lege ti mênë ti mbi”? Abazengele ahinga prophétie so asara tënë ti fini mbele so ayeke na Jérémie 31:31-33. (Diko ni.) Atënë ti Jésus afa so na ngoi ni so lo yeke zia na sese fini mbele ni so so ayeke mû place ti mbele ti Ndia so Jéhovah amû na azo ti Israël na lege ti Moïse. Kamba ayeke na popo ti ambele use so?
5. Pasa wa mbele ti Ndia amû na azo ti Israël?
5 Biani, aye so a sigigi na ambele so ndali ni akpa tere mingi. Na ngoi so Jéhovah azia na sese mbele ti Ndia, lo tene na azo ti Israël lo tene: “Tongana i ye ti mä yanga ti Mbi biani, na i bata tënë ti mbele ti Mbi, tongaso fade i ga ye ti Mbi mveni na popo ti amara kue; teti sese kue ayeke ti Mbi; na fade i ga royaume ti asacrificateur teti Mbi, na i ga mara ti nzoni-kue.” (Ex. 19:5, 6). Azo ti Israël amä yâ ti tënë so tongana nyen?
A MÛ ZENDO TI MBENI BUNGBI TI APRÊTRE SO AYEKE SARA KUA TONGANA AGBIA
6. Zendo wa mbele ti Ndia amû maboko ti tene a ga tâ tënë?
6 Tënë “mbele” ayeke mbeni ye so azo ti Israël ahinga ni nzoni ndali ti so Jéhovah ate ândö mara ti ambele tongaso na akotara ti ala Noé na Abraham (Gen. 6:18; 9:8-17; 15:18; 17:1-9). Na yâ ti mbele so Jéhovah ate na Abraham, lo mû zendo lo tene: “Na yâ ahale ti mo fade amara kue ti sese awara tënë nzoni.” (Gen. 22:18). Mbele ti Ndia amû maboko ti tene zendo so aga tâ tënë. Na lege ti mbele ti Ndia so, azo ti Israël alingbi ti ga “ye ti [Jéhovah] mveni na popo ti amara kue”. Ti sara nyen? Ti ‘ga royaume ti asacrificateur teti Jéhovah’.
7. Tënë “royaume ti asacrificateur” aye ti tene nyen?
7 Azo ti Israël ahinga azo so ayeke sara kua tongana agbia nga na ala so ayeke sara kua ti prêtre, me gi Melchisédek la Jéhovah ayeda na lo ti sara lani akua so use kue na oko ngoi (Gen. 14:18). Jéhovah amû pasa fadeso na azo ti Israël ti sara si “royaume ti asacrificateur” wala aprêtre abâ gigi na lege ti ala (Ex. 19:5, 6). Tongana ti so ambeti so a sû na gbe ti yingo ti Nzapa na pekoni afa, tënë so aye ti tene so mara ni ayeke na pasa ti tene mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia abâ gigi na lege ti ala, agbia so ayeke duti nga aprêtre.—1 Pi. 2:9.
8. Akusala wa la aprêtre ayeke sara?
8 Tâ tënë, gbia ayeke zo so ayeke komande. Me nyen la prêtre ayeke sara ti lo? Mbeti ti aHébreu 5:1 atene: “Kota prêtre kue so a mû lo na popo ti azo, a yeke zia lo ti sara kusala ndali ti azo na ndo ti aye so abâ Nzapa, si lo mû amatabisi nga na asandaga ndali ti asiokpari.” Tongaso, mbeni prêtre so Jéhovah amû lo ti sara kusala ayeke luti na gbele Jéhovah na iri ti azo. Lo yeke voro yanga na Jéhovah ti pardone siokpari ti azo ni na mungo na Jéhovah asandaga. Nga prêtre ni ayeke sara kusala na iri ti Jéhovah na gbele azo ni na fango na ala ndia ti Nzapa (Lév. 10:8-11; Mal. 2:7). A yeke na alege so la mbeni prêtre so Jéhovah amû lo ti sara kusala ayeke sara si songo akiri na popo ti azo na Nzapa.
9. (a) Nyen la a lingbi azo ti Israël asara ti wara pasa ti ga mbeni “royaume ti asacrificateur”? (b) Ngbanga ti nyen Jéhovah azia mbeni bungbi ti aprêtre na sese na popo ti azo ti Israël? (c) Nyen la akanga lege na ala ti sara si mbeni “royaume ti asacrificateur” abâ gigi na lege ti ala na gbe ti mbele ti Ndia?
9 Mbele ti Ndia amû pasa na azo ti Israël ti sara si na lege ti ala mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia abâ gigi ndali ti nzoni ti “amara kue”. Me mbeni ye ayeke dä so a lingbi azo ti Israël asara awe si ala wara pendere pasa so. Nzapa atene: “Tongana i ye ti mä yanga ti Mbi biani, na i bata tënë ti mbele ti Mbi.” Ala lingbi lani ti ‘mä yanga ti Jéhovah biani’? Ala lingbi lani ti sara ni. Ala lingbi ti sara ni na mbeni lege so alingbi kue? Ên-ën (aRom. 3:19, 20). A yeke ndali ni la na ngoi ni Jéhovah azia na sese mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke na popo ti azo ti Israël ti mû sandaga ti anyama ndali ti asiokpari so nyen na nyen azo ti Israël ayeke sara; aprêtre so asara kusala ti gbia pëpe (Lév. 4:1–5:26). Aprêtre ayeke mû asandaga ndali ti asiokpari ti azo ti Israël na ti ti ala nga (aHéb. 5:1-3; 8:3). Atâa so Jéhovah ayeda na asandaga so, a lingbi pëpe ti zi biani biani siokpari ti azo ti Israël. Même azo ti Israël so bê ti ala ayeke nzoni, aprêtre so ayeke na gbe ti mbele ti Ndia alingbi pëpe ti leke songo biani biani na popo ti ala na Nzapa. Bazengele Paul afa ni lo tene: “Mênë ti akoli-bagara na ti akoli-ngasa alingbi oko pëpe ti zi asiokpari.” (aHéb. 10:1-4). Deba ayeke na li ti azo ti Israël ndali ti so ala sara ye alingbi pëpe na Ndia (aGal. 3:10). Na yâ ti aye tongaso, a yeke ngangu ti tene ala ga mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ndali ti azo ti dunia.
10. Ndani so a zia mbele ti Ndia na sese ayeke ti sara nyen?
10 Tongaso, zendo so Jéhovah amû ti tene ala sara si na lege ti ala “royaume ti asacrificateur” abâ gigi so ayeke ngbâ gi senge senge? Oko pëpe. Tongana ala sara ngangu ti mä yanga, ala yeke wara pasa ni so, me na gbe ti Ndia pëpe. Ngbanga ti nyen? (Diko aGalate 3:19-25.) Ti ala so ayeke sara ngangu na bê ti ala kue ti sara ye alingbi na Ndia, Ndia ni abata tâ vorongo Nzapa si mbeni ye ti sioni alï dä pëpe. A sara si aJuif ahinga so ala yeke awasiokpari nga so ala yeke na bezoin ti mbeni sandaga so ayeke kota ahon ti so kota prêtre ti ala ayeke mû. Ndia ayeke lani tongana mbeni zo ti bango ndo na ndo ti ala ti gue na ala na Christ, wala Messie, airi so aye ti tene “Lo so a soro lo.” Me, na ngoi so Messie ni asi, lo yeke zia na sese fini mbele so Jérémie afa tënë ni kozo. A tisa azo so ayeda na Christ ti lï na yâ ti fini mbele ni nga ti ga “royaume ti asacrificateur”. Zia e bâ tongana nyen ye so ayeke si.
FINI MBELE NI ASARA SI BUNGBI TI APRÊTRE SO AYEKE SARA KUA TONGANA AGBIA ABÂ GIGI
11. Na lege wa Jésus aga gunda ti bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia?
11 Na ngu 29, Jésus ti Nazareth aga Messie. Lo yeke na ngu 30 tongaso la lo mû tere ti lo wani ti sara ye so Jéhovah aye ti tene lo la lo sara ni. Lo fa ni na lege so lo wara batême ti ngu. Na pekoni, Jéhovah asara tënë ti lo atene: “So ayeke Molenge ti mbi so mbi ndoye lo mingi.” Na Jéhovah asoro lo na lege ti yingo vulu, me pëpe na tukungo mafuta na li ti lo (Mat. 3:13-17; Kus. 10:38). So Jéhovah asoro lo na lege ti yingo vulu, lo mû lo tongana Kota Prêtre teti azo kue so amä na bê na lo nga ti duti Gbia ti ala na yâ ti ngoi so ayeke ga (aHéb. 1:8, 9; 5:5, 6). Lo yeke duti gunda ti tâ bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia.
12. Sandaga ti Jésus azi lege na aye wa?
12 So Jésus ayeke Kota Prêtre, sandaga wa lo lingbi ti mû so alingbi ti kanga biani biani ndo ti siokpari so azo so amä na bê na lo awara na lege ti Adam? Tongana ti so lo fa ni na ngoi so lo zia na sese Matanga ti Dango Bê na kuâ ti lo, fini ti lo so alingbi kue la ayeke sandaga ni. (Diko aHébreu 9:11, 12.) Ti londo na ngoi ti batême ti lo ti ga na ni, Jésus so ayeke Kota Prêtre azia si aye atara lo nga aleke lo juska na kuâ ti lo (aHéb. 4:15; 5:7-10). Na pekoni so a zingo lo na kuâ, lo gue na yayu na lo fa ngere ti sandaga ti lo na Jéhovah wani (aHéb. 9:24). Ye ti pekoni ayeke so Jésus alingbi ti hunda ye na Jéhovah ndali ti azo so amä na bê na sandaga ti lo nga ti mû maboko na ala ti sara na Jéhovah na beku ti wara fini ti lakue lakue (aHéb. 7:25). Sandaga ti lo amû nga ngangu na fini mbele ti to nda ti sara kua.—aHéb. 8:6; 9:15.
13. Nyen la azo so ayeke na yâ ti fini mbele ayeke ku ti wara?
13 Azo so a tisa ala ti lï na yâ ti fini mbele so, ala nga kue a lingbi a soro ala na lege ti yingo vulu (2 aCor. 1:21). Mo yeke wara na yâ ni aJuif so ayeke be-ta-zo nga na pekoni aGentil (aÉph. 3:5, 6). Nyen la azo so ayeke na yâ ti fini mbele ayeke ku ti wara? A yeke pardone siokpari ti ala biani biani. Jéhovah atene ândö lo tene: “Fade Mbi pardone sioye ti ala, na Mbi dabe Mbi na siokpari ti ala mbeni pëpe.” (Jér. 31:34). So a pardone siokpari ti ala awe, ala lingbi ti ga “royaume ti asacrificateur”. Pierre asara tënë na aChrétien so a soro ala na lege ti yingo vulu lo tene: “Ala yeke ‘mara so a soro ni awe, mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia, azo ti mara so ayeke nzoni-kue, azo so ayeke ga ye ti Nzapa wani si ala lingbi ti fa anzoni’ ti lo so lo iri ala ti sigigi na yâ ti bingo ti ga na yâ ti pendere lumière ti lo.” (1 Pi. 2:9). Ge Pierre ayeke tene peko ti tënë so Jéhovah atene na azo ti Israël na ngoi so lo mû na ala Ndia, na Pierre atene so atënë so abâ aChrétien so ayeke na yâ ti fini mbele.—Ex. 19:5, 6.
ALA YEKE GA NA AYE TI NZONI NA AZO KUE
14. Bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke sara ande kua na ndo wa?
14 Azo so ayeke na yâ ti fini mbele ayeke sara kusala na ndo wa? Ge na sese, tongana mbeni groupe ala yeke sara kua tongana aprêtre, ala yeke sara kusala na iri ti Jéhovah na gbele azo na lege so ala yeke ‘fa anzoni ti lo’ na ala nga ala yeke mû na azo akobe ti yingo (Mat. 24:45; 1 Pi. 2:4, 5). Tongana ala kui na a zingo ala, ala yeke sara biani kua ti ala ti prêtre na ti gbia na tere ti Christ na yayu (Luc 22:29; 1 Pi. 1:3-5; Apoc. 1:6). Mbeni ye so bazengele Jean abâ na yâ ti suma afa so tënë so ayeke tâ tënë. Lo bâ gbâ ti acréature ti yingo so ayeke nduru na tere ti trône ti Jéhovah na yayu. Na yâ ti “mbeni fini bia” so ala he na “Molenge ti ngasangbaga ni”, ala tene: “Mo vo na mênë ti mo azo na Nzapa, azo ti kete mara kue, azo ti yanga ti kodoro kue, azo ti kodoro kue nga na azo ti amara kue, na mo sara si ala ga mbeni royaume na aprêtre ti Nzapa ti e, na ala yeke komande tongana agbia na ndo ti sese.” (Apoc. 5:8-10). Na yâ ti mbeni suma so Jean abâ na peko, lo sara tënë ti agbia so lo tene: “Fade ala yeke duti aprêtre ti Nzapa na ti Christ na fade ala yeke komande tongana agbia legeoko na Christ na yâ ti ngu saki oko ni.” (Apoc. 20:6). Ala yeke bungbi oko na Christ ti ga bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ndali ti nzoni ti azo kue.
15, 16. Aye ti nzoni wa la bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke ga ande na ni na azo?
15 Aye ti nzoni wa la azo 144000 ayeke ga na ni na azo so ayeke na sese? Apocalypse chapitre 21 atene ala yeke gbata so ayeke na yayu, Fini Jérusalem, a iri ala “wali ti Molenge ti ngasangbaga ni.” (Apoc. 21:9). Versê 2 ti si na 4 atene: “Mbi bâ nga gbata so ayeke nzoni-kue, Fini Jérusalem, so alondo na mbage ti Nzapa na yayu si ayeke zu; lo leke tere ti lo tongana mbeni wali so aye ti mû koli fini fini si asara pendere na tere ti lo ti ku na koli ti lo ni. Na pekoni, mbi mä mbeni go so asara tënë na kota go na so alondo na mbage ti trône ni, a tene: ‘Bâ, tente ti Nzapa ayeke na azo, Nzapa ayeke sara ande kodoro na ala, na ala yeke duti azo ti lo. Nga Nzapa wani ayeke duti ande na ala. Fade lo yeke mbô ngu ti lê kue na lê ti ala, kuâ ayeke duti ande dä mbeni pëpe; mua, wala toto, wala pasi ayeke duti dä mbeni pëpe. Angbene ye ni ahon ti ala awe.’” So apendere ye! So a yeke zi ande kuâ, a yeke sara si toto, mua wala pasi ayeke duti dä mbeni pëpe. Azo ayeke lingbi kue na ala yeke kiri ti lë songo biani biani na Nzapa.
16 Apocalypse 22:1, 2 asara nga tënë mingi na ndo ti aye ti nzoni so bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke ga na ni, a tene: “Lo fa na mbi mbeni bale so ngu ni amû fini na zo, lê ti ngu ni avuru tarara tongana tênë so zo alingbi ti bâ ndo na yâ ni kue; ngu ni alondo na trône ti Nzapa nga na ti Molenge ti ngasangbaga ni asua na bê ti balabala ti [Fini Jérusalem] ni. Na tere ti bale ni, na mbage ge nga na mbage kâ, a yeke wara akeke so amû fini na zo, so na yâ ti ngu oko a yeke lë fani bale-oko na use, a yeke lë nze oko oko. Akugbe ti akeke ni ayeke ti sava na kobela ti amara.” Suma so afa lege so a yeke zi ande biani biani siokpari so “amara,” wala bungbi ti azo kue awara na lege ti Adam. Biani, ‘angbene ye ni ayeke hon ti ala ande’.
ALA HUNZI KUSALA SO A MÛ NA ALA
17. Nyen la bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke sara ande?
17 Na nda ti ngu 1000 ti nzoni kusala so bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke sara ande, azo kue ayeke ga azo so alingbi kue. Na pekoni, Christ so ayeke Kota Prêtre nga Gbia ayeke mû ande na Jéhovah azo so siokpari ayeke na tere ti ala mbeni pëpe. (Diko 1 aCorinthien 15:22-26.) Bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke hunzi ande biani biani kusala so a mû na ala.
18. Tongana bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ahunzi kusala ti ala awe, kusala wa Jéhovah ayeke mû ande na azo so asara kusala legeoko na Christ?
18 Na peko ti aye so, kusala wa Jéhovah ayeke mû ande na azo so asara kusala legeoko na Christ so? Apocalypse 22:5 atene: “Ala yeke komande tongana agbia teti lakue lakue nga kpu na kpu.” Ala yeke komande na ndo ti azo wa? Bible asara tënë na ndo ni pëpe. Me fini so ala yeke na ni nga na akode so ala wara na mungo maboko na azo so ayeke awasiokpari ayeke leke ala ti ngbâ ti sara kusala tongana agbia na yâ ti ye so Jéhovah aleke ti sara teti lakue lakue.
19. A yeke dabe ti azo so ague na Mémorial na ndo ti nyen?
19 A yeke dabe ti e ande na afango ye ti Bible so na ngoi so e yeke bungbi ti sara Matanga ti Dango Bê na kuâ ti Jésus na jeudi lango 5 ti avril 2012. Tanga ti kete wungo ti aChrétien so a soro ala na lege ti yingo vulu ayeke te ande mapa so a sara na mama ni pëpe nga ala yeke nyon bengba vin ti fa so ala yeke na yâ ti fini mbele. Mapa na vin so ayeke fä ti sandaga ti Christ ayeke dabe ti ala na apendere pasa so ala yeke na ni nga na akusala so ala yeke sara na yâ ti aye so Nzapa aleke ti sara teti lakue lakue. E kue so e yeke gue ande na bungbi so e ye ti kiri singila ndali ti bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia so Jéhovah amû ala ti ga na aye ti nzoni na azo kue.
[Foto na lembeti 29]
Bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia ayeke ga na aye ti nzoni so angbâ lakue lakue na azo