Âme na yâ ti Bible
“Zo aga âme ti fini.”—GENÈSE 2:7.
1. A lingbi e gi nda ti nyen ti hinga biani ye so Bible afa na ndo âme?
TONGANA ti so e ba awe, atene ti mabe na ndo âme ayeke mingi nga nde nde. Même na popo ti ala so atene ala zia atene ti mabe ti ala aluti na ndo Bible, a wara atene nde nde na ndo ye so âme ayeke na ye wa asi na lo tongana e kui. Me Bible afa nyen biani na ndo âme? Ti hinga ni, a lingbi e gi nda ti atene ti Hébreu na Grec so akiri pekoni na “âme” na yâ Bible.
“Âme” Tongana Créature so Ayeke na Fini
2, 3. (a) Tene wa akiri pekoni na “âme” na yâ Mbeti ti Nzapa so asala na Hébreu, na kota nda ti tene so ayeke nyen? (b) Tongana nyen Genèse 2:7 ayeda so tene “âme” alingbi ti ndu zo ni kue?
2 Tene ti Hébreu so akiri pekoni na “âme” ayeke nèphèsh, na a sigigi fani 754 na yâ Mbeti ti Nzapa so asala na yanga ti Hébreu (so azo mingi ahiri ni Testament ti Giriri). Nèphèsh aye ti tene nyen? A lingbi na tene ti mbeni bakari (Dictionaire des religions), “mingi ni a sala tene ti ngbongboro zo so ayeke na fini, zo ni kue.”
3 Na tapande, Genèse 2:7 atene: “L’Eternel [Jéhovah, NW] asala zo na pupu-sese ti sese, Lo hu mbö ti fini na duhon ti lo; na zo aga âme ti fini.” Ba so Adam ayeke na âme pepe; lo yeke mbeni âme, gi tongana ti so mbeni zo so aga wanganga ayeke wanganga. Tongaso, tene “âme” alingbi ti sala tene ti zo ni kue.
4, 5. (a) Mu atapande so afa so tene “âme” andu zo ni kue. (b) Tongana nyen mbeni bakari ayeda na gbungo nda ti tene so atene zo ayeke âme?
4 A yeda na ye so na yâ Mbeti ti Nzapa kue so asala na yanga ti Hébreu, so e wara dä atene tongana ‘tongana mbeni zo [âme, NW] asala siokpari’ (Lévitique 5:1), “zo [âme, NW] so asala kusala” (Lévitique 23:30), “tongana mo wara mbeni zo so agbu mbeni ita [âme, NW]” (Deutéronome 24:7), “âme ti Samson anze” (aJuge 16:16), “fade i ngbâ ti mu vundu na âme ti mbi juska la nyen?” (Job 19:2), na “âme ti mbi awoko teti vundu ti mbi.”—Psaume 119:28.
5 Mbeni ye oko pepe na yâ aversê so afa atene âme ayeke mbeni ye so ayeke tongana yingo, so angbâ na fini na peko ti kuâ. Mbeni bakari (The Dictionary of Bible and Religion) atene: “Ti tene na lege ti atene ti e so ‘âme’ ti asongo ti e so akui ayeke na tele ti Seigneur wala ti sala tene ti ‘âme so alingbi ti kui pepe,’ ayeke duti ngangu ti gbu nda ni na yâ hingango ye ti azo ti ngoi ti TG [Testament ti Giriri.]”
6, 7. Tene wa akiri pekoni na “âme” na yâ Mbeti ti Nzapa so aChrétien asala na yanga ti Grec, na kota nda ti tene so ayeke nyen?
6 Tene so akiri pekoni na “âme” ahon fani ngbangbo oko na yâ Mbeti ti Nzapa so aChrétien asala na yanga ti Grec (so azo mingi ahiri ni Testament ti Fini) ayeke psukhê. Legeoko tongana nèphèsh, mingi ni tene so andu zo ni kue. Na tapande, ba atene so ayeke ge: “Fadeso âme ti Mbi agi Mbi.” (Jean 12:27) “Mbito agbu âme oko oko kue.” (Kusala 2:43) “Zia âme oko oko aduti na gbe ti azo-ti-komande ti kota ahon.” (aRomain 13:1, NW) “I lungula vundu ti ala so bê [âme, NW] ti ala anze.” (1 aThessalonicien 5:14) “Azo oko oko, so atene, azo [a-âme, NW] miombe, asö fini ti ala . . . na lege ti ngu.”—1 Pierre 3:20.
7 Psukhê, legeoko tongana nèphèsh, asala tene polele ti zo ni kue. A lingbi na tene ti wandara Nigel Turner, tene so “aye ti tene ye so ahinga zo na ni, lo mveni, mitele so ahu rouaḥ [yingo] ti Nzapa na yâ ni. . . . A luti mingi na ndo zo ni kue.”
8. Anyama ayeke a-âme? Fa nda ni.
8 Na yâ ti Bible, tene “âme” andu pepe gi azo me nga anyama. Na tapande, na fango peko ti lekengo anyama ti ngu-ingo, Genèse 1:20 atene Nzapa amu yanga: “Zia ngu nde nde asi na acréature [a-âme, NW] ti fini.” Na lango ti lekengo ye ti peko, Nzapa atene: “Zia sese adü acréature [a-âme, NW] ti fini na lege ti mara ti ala mveni, anyama ti kodoro, anyama nde nde so ahara, anyama ti sese, na lege ti mara ti ala mveni.” (Genèse 1:24; haka ni na Nombre 31:28, NW.) Ni la, “âme” alingbi ti sala tene ti acréature ti fini, atä zo wala nyama.
“Âme” Tongana Fini ti Mbeni Créature
9. (a) Mbeni nda ti tene nde so alingbi ti mu teti “âme” ayeke nyen? (b) Ye so ague nde na tene so atene âme ayeke zo ni mveni?
9 Ngoi na ngoi, “âme” asala tene ti fini so mbeni zo wala nyama ayeke na ni. So asala ye oko pepe na ndo nda ti tene so Bible amu na âme tongana mbeni zo wala mbeni nyama. Tapande: E tene mbeni zo aduti na fini, so ti tene lo yeke zo so angbâ na fini. E lingbi nga ti tene so lo yeke na fini. Legeoko nga, zo so angbâ na fini ayeke mbeni âme. Ye oko, na ngoi so lo duti na fini, a lingbi ti sala tene ti “âme” tongana mbeni ye so lo yeke na ni.
10. Mu atapande so afa so tene “âme” alingbi ti ndu fini so mbeni zo wala nyama ayeke na ni.
10 Na tapande, Nzapa atene na Moïse: “Azo so agi lege ti fâ [âme ti, NW ] mo giriri, ala kue akui awe.” (Exode 4:19) A yeke polele, awato ti Moïse ayeke gi la ni ti futi fini ti lo. A wara oko mara ti salango kusala na tene “âme” na yâ atene so ayeke ge. “Mbito ti i asala e [âme ti e, NW] mingi.” (Josué 9:24) “Ala kpe ti bata fini [âme, NW] ti ala.” (2 aGbia 7:7) “Zo ti mbilimbili abata [âme ti, NW] anyama ti lo nzoni.” (aProverbe 12:10) “Molenge ti zo aga . . . ti mu âme ti lo tongana ngele ngangu ti sö azo mingi.” (Matthieu 20:28, NW) ‘Lo ga ndulu ti kui, na lo ba fini [âme, NW ] ti lo tongana ye pepe.’ (aPhilippien 2:30) Na yâ ye oko oko kue, tene “âme” aye ti tene “fini.”a
11. A lingbi ti tene nyen na ndo salango kusala na tene “âme” na yâ ti Bible?
11 Tongaso tene “âme” so asala kusala na ni na yâ Bible andu mbeni zo wala mbeni nyama wala fini so zo wala nyama ayeke na ni. Nda ti âme so Bible amu ni ayeke ngangu pepe, a gue kirikiri pepe, na asenda-ndara nga atene ti mbito ti azo abuba yâ ni pepe. Me ye wa asi na âme na la ti kuâ? Ti kiri tene na hundango tene so, a lingbi e hinga kozoni ngbanga ti nyen e kui.
[Kete Tene na Gbe Ni]
a Matthieu 10:28 nga asala kusala na tene “âme” ti sala tene ti “fini.”
[Afoto na lembeti 20]
Ala kue ayeke a-âme