Tënë ti Jéhovah ayeke na fini
Akota tënë ti mbeti ti Psaume: Oku mbage ni
AZO ti mosoro alingbi ti tene: “Amolenge ti e ti koli akpengba nzoni na lâ ti pendere ti ala legeoko tongana keke, na amolenge ti e ti wali ayeke tongana pilier ti mbundu ti da ti gbia so adë tere ni na kode; . . . gogoro ti e asi awe na kobe nde nde kue, na angasangbaga ti e adü [saki] mingi.” Na ndo ni, ala lingbi ti tene: “Ngia ayeke na azo so ye ti ala ayeke tongaso.” Me, nde na so, wasungo psaume atene: “Ngia ayeke na azo so L’Eternel ayeke Nzapa ti ala.” (Psaume 144:12-15). A lingbi ti duti nde na so pëpe, teti Jéhovah ayeke Nzapa so ayeke na ngia, na azo kue so avoro lo ayeke nga na ngia (1 Timothée 1:11, NW ). Tënë so asigigi polele na yâ ti abia so a sû na gbe ti yingo ti Nzapa so ayeke na ndangba mbage ti mbeti ti Psaume so alondo na 107 ti si na 150.
Oku mbage ti Psaume so agboto lê mingi nga na ndo apendere sarango ye ti tere ti Jéhovah, tongana nzobe, tâ tënë na be-nzoni ti lo. Tongana e hinga ye mingi na ndo asarango ye ti tere ti Nzapa so, e yeke ndoye lo mingi nga e yeke nduru ti kpe mbeto ti lo. Na ye so asara si e wara ngia. So tâ kpengba tokua si e wara na yâ mbage oku ti Psaume so!—aHébreu 4:12.
NA NGIA NDALI TI NZOBE TI JÉHOVAH
A-Juif so alondo na Babylone si a kiri na kodoro ti ala ayeke he bia so: “O, a lingbi azo asepela L’Eternel teti nzobe ti Lo, na teti kusala ti kpene ti Lo so Lo sara teti amolenge ti azo!” (Psaume 107:8, 15, 21, 31). David so asepela Nzapa, atene: “Teti nzobe ti Mo ayeke kota, na a hon ayayu.” (Psaume 108:5). Na yâ ti bia so aga na pekoni, lo sambela, lo tene: “O L’Eternel, Nzapa ti mbi, Mo sara na mbi! O sö mbi na lege ti nzobe ti Mo.” (Psaume 109:18, 19, 26). Psaume 110 ayeke prophétie na ndo komandema ti Messie. Na Psaume 111:10, a tene: “Kpengo mbeto ti L’Eternel ayeke komansema ti ndara.” Psaume 112:1 so aga na pekoni atene “ngia ayeke na zo so akpe mbeto ti L’Eternel”.
A iri Psaume 113 ti si na 118, aPsaume ti Hallel, ndali ti so a wara na yâ ni fani mingi tënë “Alléluia,” wala “I sepela [Jéhovah]!” Mishna, buku so a sû na yâ ni peko ti atënë ti akotara ti aJuif, atene so a yeke he abia so na ngoi ti Pâque nga na ngoi ti amatanga ota so aJuif ayeke sara ni ngu oko oko. Na yâ ti Bible, a yeke Psaume 119 si ayo ahon tanga ti apsaume na ti achapitre ti Bible kue na a sepela tënë ti tokua ti Jéhovah so lo fa na azo.
Kiringo tënë na atënë na ndo Bible:
109:23—Tongana David atene: “Mbi hon tongana gbede so ayo”, lo ye lani ti tene nyen? Na lege ti bia, David aye lani ti tene so lo bâ so kuâ ti lo aga nduru awe.—Psaume 102:11.
110:1, 2—Na ngoi so “Seigneur [ti David],” Jésus Christ, ayeke duti lani na koti ti Nzapa lo yeke sara nyen? Na peko ti so a zingo lo na popo ti akuâ, Jésus akiri na yayu na lo duti na koti ti Nzapa juska na ngu 1914 so lo ga Gbia na lo to nda ti komande. Kozo na ngu 1914, lo komande na ndo ti adisciple ti lo so a sa yingo na ndo ala, lo fa lege na ala na yâ kusala ti fango tënë na ti sarango adisciple nga lo leke ala ti komande legeoko na lo na yâ Royaume ti lo.—Matthieu 24:14; 28:18-20; Luc 22:28-30.
110:4—Na ndo ti tënë wa si Jéhovah “adeba awe, na fade Lo ke tënë ti bä ti Lo pëpe”? Bä so ayeke mbele so Jéhovah ate na Jésus Christ ti ga Gbia na Kota Prêtre.—Luc 22:29.
113:3—Na lege wa a sepela iri ti Jéhovah “a komanse na ndapre juska lâ akui”? Tënë so andu gi pëpe mbeni bungbi ti azo so ayeke voro Nzapa lâ na lâ. Ti londo na tö ti si na do, lâ ayeke su na ndo lê sese kue. Legeoko nga, a lingbi a sepela Jéhovah na ndo sese mobimba. Ti sara ni, a lingbi azo aleke tere ti ala ndali ni. E so e yeke aTémoin ti Jéhovah, e yeke na pendere matabisi ti sepela Nzapa na ti fa tënë ti Royaume na wâ.
116:15—Na lege wa ‘kui ti azo ti nzobe ayeke ye ti ngere ngangu na lê ti Jéhovah’? Tongana a bungbi ala kue oko, awakua ti Jéhovah ayeke na ngere ngangu mingi na lê ti lo. Tongaso lo lingbi pëpe ti yeda ti tene ala kue akui. Tongana Jéhovah ayeda ti tene a si, a yeke mo bâ mo tene awato ti lo ayeke ngangu ahon lo. Nga, mbeni zo oko ayeke ngbâ na ndo sese so pëpe ti duti tongana gere ti fini sese.
119:71—Na lege wa ye ti vundu asara nzoni na zo? Ye ti ngangu so asi na e alingbi ti fa na e ti zia bê ti e kue na Jéhovah, ti sambela mingi, na ti mû ngoi mingi ti manda Bible na ti sara ye biani alingbi na tënë ni. Na ndo ni, sarango ye ti e na yâ ye ti vundu alingbi ti fa ambeni wokongo so a lingbi e hon ndo ni. Tongana e zia lege na ye ti vundu so asi ti leke e nzoni a yeke sara si bê ti e aso pëpe.
119:96—“Nda ti ye kue ti nzoni” aye ti tene nyen? Wasungo psaume ayeke sara tënë ti ye kue so ayeke nzoni na lê ti zo. Peut-être lo bi bê ti lo so zo abâ ndo ayo pëpe na ndo tënë ti ye kue ti nzoni. Nde na so, komandema ti Nzapa ayeke na katikati pëpe. Komandema ti Nzapa andu aye kue so zo ayeke sara na yâ fini ti lo. Tene ti Nzapa, Kozo Mbouki atene: ‘Anzoni ye ti sese so, pekoni aninga pëpe, gi ndia ti mo si fade a hunzi pëpe.’
119:164—Ti sepela Nzapa “lege mbasambala na lâ oko” aye ti tene nyen? Mbasambala aye ti fa mingi ni ye so alingbi kue. Tongaso, wasungo psaume ayeke tene so Jéhovah alingbi na tënë ti sepela kue.
Aye ti manda teti e:
107:27-31. Na ngoi so bira ti Harmaguédon ayeke sungba fade li ti azo ti ndara ti sese so ‘ayeke turné’. (Apocalypse 16:14, 16). Ndara ni so alingbi ti zi zo oko pëpe na yâ ti futingo so. Gi ala so ayeke gi Jéhovah ti wara salut si ayeke ngbâ na fini ti ‘sepela lo teti nzobe ti lo’.
109:30, 31; 110:5. Teti so a yeke gi maboko ti gati si ayeke gbu vala, turugu so agbu épée na maboko ti koti, vala ni alingbi ti bata maboko ti lo ti koti ni pëpe. Na lege ti fä, Jéhovah ayeke na mbage ti “koti” ti awakua ti lo, ti tiri ndali ti ala. Ni la, lo yeke bata ala nga lo yeke mû maboko na ala. So ayeke mbeni kpengba nda ti tënë so ndali ni e yeke “sepela Lo”!
113:4-9. Teti so Jéhovah ayeke na nduzu mingi ahon ayayu, a lingbi lo “zia lê ti Lo ti bâ” même “ye so ayeke na yayu”. Ye oko, lo yeke bâ mawa ti ambumbuse zo, awanzinga nga na awali-ngombo. Kota Gbia Jéhovah ayeke na tâ be-ti-molenge na lo ye si awakua ti lo aduti tongana lo.—Jacques 4:6.
114:3-7. Ti hinga ye na ndo aye ti kpene so Jéhovah asara teti azo ti lo na Ngu Bengba, na ngu ti Jourdain nga na Hoto ti Sinaï alingbi ti ndu bê ti e mingi. A lingbi azo, so ayeke fä ti “sese”, ‘adö na mbeto’ ndali ti Jéhovah.
119:97-101. Ti wara ndara, hingango nda ti ye nga ti gbu nda ti Tënë ti Nzapa ayeke bata e si ye ti sioni na lege ti yingo asi na e pëpe.
119:105. Tënë ti Nzapa ayeke lampe teti gere ti e na lege so a yeke mû maboko na e ti hon ndo ti akpale so e yeke wara lakue. Na lege ti fä, a yeke nga lumière na ndo lege ti e, teti so a yeke fa na e kozoni ye so Nzapa aleke awe ti sara.
NA NGIA ATÂA YE TI NGANGU
Tongana nyen e lingbi ti luti na gbele akpale na ti sigigi na yâ ye ti ngangu? Psaume 120 ti si na 134 akiri tënë polele na hundango tënë so. E yeke sigigi na yâ ye ti ngangu nga e yeke ngbâ ti bata ngia ti e gi tongana e hunda Jéhovah ti mû maboko na e. A iri apsaume so Abia ti ndo so ama na nduzu; peut-être a yeke lani abia so si azo ti Israël ayeke he tongana ala yeke ma ti gue na Jérusalem teti amatanga ti ala ti ngu oko oko.
Psaume 135 na 136 afa Jéhovah tongana Zo so ayeke sara ye kue so anzere na lo, lo yeke nde mingi na ayanda so alingbi ti sara ye oko pëpe. A kangbi yâ ti versê oko oko ti Psaume 136 na mbage use. Use mbage ni akiri tënë na kozo mbage ni. Psaume 137 asara tënë ti mawa ti aJuif na Babylone so aye mingi ti voro Jéhovah na Sion. A yeke David si asû Psaume 138 ti si na 145. Lo ye ti ‘mû merci na Jéhovah na bê ti lo kue.’ Ngbanga ti nyen? Lo tene: “Teti lege so Mo sara mbi ayeke ye ti dongo bê na ye ti kpene.” (Psaume 138:1; 139:14). Na Psaume 140 ti si na 144, David asambela Jéhovah ti bata lo nde na azo ti sioni, ti zingo na lo mbilimbili, ti zi lo na maboko ti azo so asara ngangu na lo na ti fa lege na tambela ti lo. Lo gboto lê na ndo ngia ti azo ti Jéhovah (Psaume 144:15). Na peko ti so lo sara tënë ti kota nga na nzobe ti Nzapa, David atene: “Fade yanga ti mbi asara tënë ti sepela L’Eternel. Zia mi kue asara tënë nzoni lakue lakue na iri ti Lo ti nzoni-kue.”—Psaume 145:21.
Kiringo tënë na atënë na ndo Bible:
122:3—Tongana nyen a sara Jérusalem “tongana kota kodoro so da oko atingbi na mbeni”? Tongana ti mingi ti agbata ti giriri, na Jérusalem a leke lani ada ni nduru na tere ti mba. Ada ti gbata ni abungbi tere na ndo oko na tongaso a yeke ngangu pëpe ti tiri ti bata ni. Nga teti so ada ni ayeke nduru na tere ti tere, ye so amû lege na azo ti kodoro ni ti mû maboko na ti bata mba. Tënë ni aye ti fa dutingo be-oko na lege ti yingo ti amara bale-oko na use ti Israël tongana ala bungbi oko ti voro Jéhovah.
123:2—Parabole ti lê ti aboi aye ti sara tënë ti nyen? Aboi-koli na aboi-wali ayeke bâ maboko ti amveni ti ala ndali ti aye use: kozo ni ti hinga ye so bê ti ala aye, na use ni ti tene ala wara aye so ala yeke na bezoin ni nga ti bata fini ti ala. Legeoko nga, e yeke bâ ndo na mbage ti Jéhovah ti hinga ye so bê ti lo aye nga ti nzere na lê ti lo.
131:1-3—Na lege wa si David asara si ‘âme ti lo akaï na aduti kpô, legeoko tongana molenge so azia me awe aduti kpô na tere ti mama ti lo’? Legeoko tongana molenge so ake me awe ahinga ti duti kpô nga ti wara ngia na yâ ti maboko ti mama ti lo, David nga ahinga ti sara si âme ti lo akaï na aduti kpô “tongana molenge so azia me awe, na lo duti kpô na tere ti mama ti lo.” Tongana nyen? Na lege so lo yeke na be-kota pëpe nga lê ti lo asi na fandara pëpe. Na ndo ni, lo yeke tomba peko ti aye so ayeke kota mingi pëpe. Ahon ti tene lo gi kota ndo, mingi ni David ahinga so lo lingbi ti sara ye kue pëpe na lo fa na gigi tâ be-ti-molenge. A yeke lege ti ndara ti tene e mû tapande ti lo, mbilimbili na ngoi so e gi ti wara matabisi ti kusala na yâ ti kongregation.
Aye ti manda teti e:
120:1, 2, 6, 7. Ti pa iri ti zo nga ti tene asioni tënë ti so bê ti mbeni zo alingbi ti sara si vundu ahon ndo ti lo. Tongana e bata yanga ti e nzoni a yeke mbeni lege ti fa na gigi so e “ye siriri”.
120:3, 4. Tongana e yeke na ndo oko na mbeni zo so ayeke na “menga ti handa,” bê ti e alingbi ti hinga so Jéhovah ayeke leke ande kpale ni na lege ni nga na ngoi so alingbi. Fade zo ti pango iri ti zo ayeke wara sioni na maboko ti “azo ti ngangu”. Biani, zo ti pango iri ti zo ayeke wara ande ngbanga ti wâ ti Jéhovah so aduti fä ti “lê ti wâ ti keke ti genêt.”
127:1, 2. Na yâ ti angangu kue so e yeke sara, a lingbi e hunda Jéhovah ti fa lege na e.
133:1-3. Dutingo beoko ti azo ti Jéhovah ayeke nzoni, a kpengba zo na a dë bê. A lingbi e buba yâ ti nzoni dutingo so pëpe na gingo lakue ti bâ afaute ti amba ti e, ti ga na apapa wala ti dema tere.
137:1, 5, 6. Tënë ti Sion (so ayeke fä ti bungbi ti Nzapa na ngoi ni kâ) agbu mingi bê ti awakua ti Jéhovah so a gue na ala na ngbâa. Ti e a yeke tongana nyen? Ti laso, tënë ti bungbi so Jéhovah ayeke sara kusala na ni agbu nga bê ti e mingi?
138:2. Jéhovah ‘ayä tënë ti lo ahon iri ti lo kue’ na lege so gango tâ tënë ti aye kue so lo mû zendo ni na iri ti lo ayeke hon ande aye kue so e yeke ku ti wara ni. Biani, tâ ye ti nzoni mingi ayeke ku e na dawa.
139:1-6, 15, 16. Jéhovah ahinga akusala ti e, apensé ti e na tënë ti bê ti e même kozoni si e tene ni na gigi. Lo hinga e na ngoi so e ngbâ gi mênë na yâ ti mama ti e kozoni si mbage ti tere ti e ato nda ti bâ gigi. Ye so Nzapa ahinga na ndo ti e oko oko kue “ahon li” ti zo, so ti tene zo alingbi ti mä yâ ni pëpe. So tâ ye ti dengo bê ti hinga so Jéhovah ahinga gi pëpe akpale so e yeke na yâ ni, me lo hinga nga ngangu so a yeke sara na ndo ti e!
139:7-12. Mbeni ndo so e lingbi ti gue dä yongoro kâ si a kara Nzapa ti mû maboko na e ayeke pëpe.
139:17, 18. Hingango ye na ndo Jéhovah aga ye so anzere na e (aProverbe 2:10)? Tongana a yeke mbeni ye so anzere na e, e wara awe mbeni ye so ayeke mû ngia na e lakue. Bibe ti Jéhovah ayeke “mingi ahon mbutu.” Lakue e yeke na ye mingi ti manda na ndo lo.
139:23, 24. A lingbi e yeda ti tene Jéhovah atara wala agi yâ ti bê ti e ti bâ tongana ‘sioye’ ayeke dä, so ti tene asioni pensé, asioni nzara ti bê na asioni bibe, na ti mû maboko na e ti zi ni biaku na yâ bê ti e.
143:4-7. Tongana nyen e lingbi ti kanga bê na yâ ngangu kpale? Wasungo psaume afa na e mbeni kpengba ye ni: ti gbu li na ndo kusala ti Jéhovah, ti ngbâ ti bi bê na aye so lo yeke sara, na ti sambela lo ti mû maboko na e.
‘Zia azo kue asepela Jéhovah’
Akozo mbage osio ti mbeti ti Psaume ahunzi na mbeni tënë ti sepela Jéhovah (Psaume 41:14; 72:19, 20; 89:53; 106:48). Ndangba mbage ni ayeke nga legeoko. Psaume 150:6 atene: “Zia ye kue so ayeke na mbö asepela L’Eternel. I sepela L’Eternel!” Fade tënë so aga tâ tënë biani na yâ fini sese so Nzapa ayeke leke.
Teti so e yeke ku ngoi ti ngia so, e yeke na anda ti tënë mingi ti gonda tâ Nzapa na ti sepela iri ti lo. Tongana e yeke pensé na ngia so e yeke na ni ndali ti so e hinga Jéhovah na so e yeke na mbeni nzoni songo na lo, bê ti e apusu e biani ti kiri singila na ti sepela lo, ni la pëpe?
[Foto na lembeti 15]
Akusala ti Jéhovah ayeke pendere na adö bê
[Foto na lembeti 16]
Bibe ti Jéhovah ayeke “mingi ahon mbutu”