Ala ‘ngbâ gi ti mû peko ti Molenge ti ngasangbaga ni’
“A yeke azo so angbâ gi ti mû peko ti Molenge ti ngasangbaga ni atâa lo gue na ndo wa.”—APOC. 14:4.
1. Atâ disciple ti Jésus abâ mungo peko ti lo tongana nyen?
NGU use na ndambo tongaso na pekoni so Jésus ato nda ti kusala so Nzapa amû na lo, lo “yeke fa ye na gbele bungbi ti azo na Capernaüm.” “Mingi ti adisciple ti lo akiri na tere ti aye so ala dö lani azia na ala ye ti tambela na lo mbeni pëpe” ndali ti so atënë so lo tene ason bê ti ala. Na ngoi so Jésus ahunda abazengele ti lo 12 ti bâ wala ala nga kue aye ti gue, Simon Pierre akiri tënë: “Seigneur, e gue ande na mbage ti zo wa? Mo yeke na atënë so amû na zo fini ti lakue lakue. Na e mä na bê nga e hinga so mo yeke Lo so ayeke nzoni-kue so alondo na Nzapa.” (Jean 6:48, 59, 60, 66-69). Atâ disciple ti Jésus angbâ lakue ti tambela na peko ti lo. Na pekoni so a soro ala na lege ti yingo vulu, ala ngbâ lakue ti yeda ti tene Jésus afa lege na ala.—Kus. 16:7-10.
2. (a) “Ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara”, wala “wabatango ye so ayeke be-ta-zo” ayeke groupe ti azo wa? (b) Na lege wa ngbâa so afa nzoni mingi so lo yeke “mû peko ti Molenge ti ngasangbaga”?
2 Ka ti aChrétien so a soro ala na ngoi ti e laso ti gue na yayu, e lingbi ti tene nyen na ndo ti ala? Na yâ ti prophétie so Jésus afa na ndo ti “fä ti ngoi so [lo] yeke si na [lo] yeke duti dä nga ti ngoi so aye ti ngoi so ayeke gue ti hunzi”, Jésus asara tënë ti groupe ti adisciple ti lo so a soro ala na lege ti yingo vulu na so angbâ na sese ge tongana “ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara”, wala “wabatango ye so ayeke be-ta-zo”. (Mat. 24:3, 45; Luc 12:42). Tongana mbeni groupe, ngbâa so afa nzoni mingi so lo yeke “mû peko ti Molenge ti ngasangbaga ni atâa lo gue na ndo wa.” (Diko Apocalypse 14:4, 5.) Zo oko oko kue so ayeke na yâ ti groupe ti aChrétien so abuba tere ti lo pëpe na dutingo na awali na lege so lo zia pëpe si afango ye nga asarango ye ti “Babylone, Ngangu gbata” abuba yâ ti vorongo ti lo. Babylone so ayeke abungbi ti vorongo nzapa ti wataka kue ti sese (Apoc. 17:5). A “wara” fango ye ti wataka pëpe “na yanga” ti aChrétien so, na “sioni oko ayeke na tere ti ala pëpe” nga ala ngbâ lakue ti duti nde na aye ti dunia ti Satan (Jean 15:19). Na yâ ti ngoi so ayeke ga, tanga ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu na so angbâ na ndo ti sese ‘ayeke mû peko ti’ Molenge ti ngasangbaga juska na yayu.—Jean 13:36.
3. Ngbanga ti nyen a yeke kota ye ti tene e zia bê ti e na ndo ti ngbâa be-ta-zo?
3 Jésus azia ngbâa so “na ndo ti azo ti kua ti lo”, so ti tene azo oko oko kue so ayeke amembre ti ngbâa so “ti mû na ala kobe ti ala na ngoi ni so alingbi”. Lo zia nga ngbâa so “na ndo ti akungba ti lo kue.” (Mat. 24:45-47). Na popo ti “akungba” so a yeke wara “azo mingi mingi” so ayeke ti “ambeni ngasangbaga”. (Apoc. 7:9; Jean 10:16). A yeke na lege ni pëpe ti tene azo oko oko kue so a soro ala ti gue na yayu nga na “ambeni ngasangbaga” azia bê ti ala kue na ndo ti ngbâa so a zia lo na ndo ti ala? Anda ti tënë ayeke mingi so afa so ngbâa so alingbi biani ti tene e zia bê ti e kue na lo. Akota nda ti tënë ayeke use: (1) Jéhovah azia bê ti lo na ndo ti ngbâa so. (2) Jésus nga azia bê ti lo na ndo ti ngbâa so. Zia e bâ aye so afa so Jéhovah Nzapa na Jésus Christ azia bê ti ala kue na ndo ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara.
Jéhovah azia bê ti lo na ndo ti ngbâa so
4. Ngbanga ti nyen e lingbi ti zia bê ti e na ndo ti kobe ti yingo so ngbâa be-ta-zo ayeke mû na e?
4 Bâ ye so amû lege na ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara ti mû anzoni kobe ti yingo na azo na ngoi ni. Jéhovah atene: “Fade Mbi wa mo, na Mbi fa na mo lege so a lingbi mo tambela dä.” Lo kiri lo tene: “Fade Mbi wa mo, na lê ti Mbi angbâ na ndo mo.” (Ps. 32:8). Biani, Jéhovah ayeke fa lege na ngbâa so. Ni la e lingbi ti zia bê ti e kue na ndo ti atënë ti Mbeti ti Nzapa so ngbâa so ayeke zi nda ni, na ndo ti lege so lo yeke mû maboko na e ti gbu nda ti atënë ni nzoni nga na ndo ti fango lege ti lo.
5. Nyen la afa so yingo ti Nzapa ayeke mû maboko na ngbâa so?
5 Jéhovah amû nga yingo vulu ti lo na ngbâa so. Atâa so zo alingbi ti bâ yingo vulu ti Jéhovah pëpe, zo alingbi ti bâ aye so yingo ni ayeke sara. Gbu li na ndo ti aye so ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara ayeke sara si, na ndo ti sese kue, azo ahinga ye na ndo ti Jéhovah Nzapa, ti Molenge ti lo nga na ti Royaume. Awakua ti Jéhovah ayeke fa tënë ti Royaume na yâ ti akodoro nga na azoa ahon 230. Aye so afa biani so yingo ti Nzapa ayeke mû maboko na ngbâa so. (Diko Kusala 1:8.) Ti mû kobe ti yingo na awakua ti Jéhovah na ndo ti sese kue na ngoi ni, a lingbi ngbâa so amû akpengba desizion. Na ngoi so ngbâa so ayeke mû adesizion so nga lo yeke fa na aita tongana nyen ti sara ye alingbi na ni, lo yeke sara ye na ndoye, na ngangu pëpe nga lo yeke sara ye ague oko na ambeni mbage ti lengo ti yingo.—aGal. 5:22, 23.
6, 7. Aye wa afa so Jéhovah azia bê ti lo kue na ndo ti ngbâa so?
6 Jéhovah azia bê ti lo kue na ndo ti ngbâa so. Ti gbu nda ni, zia e gbu li ti e na ndo ti zendo so lo mû na amembre ti ngbâa so. Bazengele Paul atene: “Trompette ayeke toto ande na a yeke zingo akuâ na mbeni tere so alingbi ti buba pëpe, na fade a yeke gbian tere ti e ande. Teti a lingbi tere so ayeke buba bubango ayü tere so alingbi ti buba pëpe, na a lingbi tere so ayeke kui kuingo ayü fini so alingbi ti hinga kuâ pëpe.” (1 aCor. 15:52, 53). Adisciple ti Christ so a soro ala ti gue na yayu, so ayeke sara kua ti Nzapa na bê ti ala kue na akui na yâ ti tere so ayeke buba, a yeke zingo ala ti wara mbeni ye so ayeke kota ahon ti tanga ti acréature ti yingo so ayeke na fini ti lakue lakue. A yeke mû na ala fini so alingbi ti hinga kuâ pëpe: ala yeke ngbâ na fini teti lakue lakue na a lingbi ti futi ala pëpe. Na ndo ni, ala wara mbeni tere so ayeke buba pëpe, mbeni tere so ayeke pëpe na bezoin ti mbeni ye nde ti mû maboko na ni si angbâ na fini. Apocalypse 4:4 atene so aChrétien so, so a zingo ala ayeke duti na ndo ti atrône nga ala yeke na acouronne ti lor na li ti ala. Gloire ti dutingo gbia ayeke ku aChrétien so a soro ala ti gue na yayu. Me, ambeni ye nde afa so Jéhovah azia bê ti lo na ndo ti ngbâa so.
7 Apocalypse 19:7, 8 atene: “Mariage ti Molenge ti ngasangbaga ni asi awe na wali ti lo aleke tere ti lo awe. Biani, a mû lege na lo ti yü pendere bongo ti lin so aza zango, so saleté ayeke dä pëpe, teti pendere lin ni aduti fä ti akusala ti mbilimbili so azo so ayeke nzoni-kue asara ni.” Jéhovah amû aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ti ga ande wali ti Molenge ti lo. Tere so alingbi ti buba pëpe, fini so alingbi ti hinga kuâ pëpe, dutingo gbia nga na “mariage ti Molenge ti ngasangbaga” ayeke apendere matabisi mingi! Amatabisi so afa polele so Nzapa azia bê ti lo na ndo ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu, so “angbâ gi ti mû peko ti Molenge ti ngasangbaga ni atâa lo gue na ndo wa.”
Jésus azia bê ti lo na ndo ti ngbâa so
8. Na lege wa Jésus afa so lo zia bê ti lo na ndo ti adisciple ti lo so a soro ala ti gue na yayu?
8 Nyen la afa so Jésus azia bê ti lo kue na ndo ti adisciple ti lo so a soro ala na lege ti yingo vulu? Na bï so aga kozoni na kuâ ti Jésus, lo mû zendo na abazengele ti lo 11 so ayeke be-ta-zo. Lo tene na ala: “Ala yeke azo so angbâ na tere ti mbi na yâ ti atara so asi na mbi. Ni la mbi te mbele na ala, legeoko tongana Babâ ti mbi ate lani mbele na mbi, ndali ti mbeni royaume, tongaso si ala lingbi ti te na ti nyon na table ti mbi na yâ ti royaume ti mbi, nga ti duti na ndo ti atrône ti fâ ngbanga na li ti akete mara bale-oko na use ti Israël.” (Luc 22:28-30). Mbele so Jésus ate lani na abazengele ti lo 11 ague juska a ndu aChrétien 144 000 kue so a soro ala ti gue na yayu (Luc 12:32; Apoc. 5:9, 10; 14:1). Tongana fade Jésus azia bê ti lo na ndo ti ala pëpe, lo lingbi ti te mbele na ala ti tene ala komande legeoko na lo?
9. Na popo ti “akungba ti [Christ] kue”, a yeke wara aye wa?
9 Na ndo ni, Jésus Christ azia ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara “na ndo ti akungba ti lo kue”, so ti tene aye kue so andu kusala ti Royaume na ndo ti sese (Mat. 24:47). Na popo ti akungba so a yeke wara ada so ayeke na kota ndokua ti aTémoin ti Jéhovah, aBéthel so ayeke na yâ ti akodoro nde nde nga na aDa ti Assemblée na aDa ti Royaume na ndo ti sese kue. A yeke wara nga dä kusala ti fango tënë ti Royaume nga na ti sarango si azo aga adisciple. Tongana zo azia be ti lo na ndo ti mbeni zo pëpe, lo lingbi ti hunda na lo ti bata akungba ti nginza mingi tongaso na ti sara kua na ni?
10. Nyen la afa so Jésus Christ ayeke na adisciple ti lo so a soro ala ti gue na yayu?
10 Kete kozoni si Jésus so a zingo lo na kuâ ague na yayu, lo si na adisciple ti lo so ayeke be-ta-zo na lo mû na ala zendo so: “Bâ, mbi yeke na tere ti ala juska na lâ ni so aye ti ngoi so ayeke gue ti hunzi.” (Mat. 28:20). Zendo so aga tâ tënë biani? Na yâ ti angu 15 so ahon, wungo ti acongrégation ti aTémoin ti Jéhovah na ndo ti sese kue ague na li ni mingi, wungo ni alondo na 70 000 na ahon 100 000. Ka ti afini disciple, wungo ti ala ague na li ni tongana nyen? Wungo ti azo kutu 4 na ndambo tongaso awara batême na yâ ti ngu 15 so ahon, so ti tene so azo ahon 800 ayeke wara batême lâ oko oko. Guengo na li ni mingi tongaso afa biani so Christ ayeke fa lege na adisciple ti lo so a soro ala ti gue na yayu na ngoi so ala yeke sara abungbi ti congrégation nga lo yeke mû maboko na ala na yâ ti kusala ti sarango si azo aga adisciple.
Ngbâa ni ayeke be-ta-zo nga lo yeke sara ye na ndara
11, 12. Na lege wa ngbâa so afa so lo yeke be-ta-zo nga lo yeke sara ye na ndara?
11 So Jéhovah Nzapa na Jésus Christ azia bê ti ala kue na ndo ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara, zia e nga kue e sara tongaso. Kozoni kue, ngbâa ni afa so lo yeke be-ta-zo na yâ ti akua so a mû na lo ti sara. Na tapande, a yeke sigigi na Tour ti Ba Ndo a sara fadeso ngu 130 awe. Abungbi na akota bungbi ti e aTémoin ti Jéhovah angbâ lakue ti kpengba e na lege ti yingo.
12 Ngbâa so asara ye nga na ndara na lege so lo yeke sara ye ahon ndo ni pëpe. Lo fa ni na lege so tongana ade Jéhovah afa na lo mbeni ye polele pëpe, ngbâa so ayeke kpe loro pëpe ti fa ni nga tongana Jéhovah afa na lo mbeni ye polele, lo yeke sara ye hio alingbi na ni. Na tapande, na ngoi so akota zo ti abungbi ti vorongo nzapa ti wataka ayeda na gbemingo wala polele na aye so kion apusu azo ti sioni ti sara, ngbâa so afa na e ti sara hange na agbanda ti sioni dunia ti Satan. Jéhovah Nzapa na Jésus Christ ayeke iri tënë nzoni na ndo ti ngbâa ni, ni la lo mû na e awango ti ndara na ngoi ni. Ndani la ngbâa so alingbi biani ti tene e zia bê ti e kue na ndo ti lo. Me e yeke sara tongana nyen ti fa so e zia bê ti e na ndo ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara?
“Gue na” ala so a soro ala ti gue na yayu, so amû peko ti Molenge ti ngasangbaga
13. Tongana ti so prophétie ti Zacharie afa, e lingbi ti fa tongana nyen so e zia bê ti e na ngbâa be-ta-zo?
13 Mbeti ti Zacharie asara tënë ti “azo bale-oko” so aga nduru na “zo so ayeke Juif” na ala tene: “Fade e gue na . . . i.” (Diko Zacharie 8:23.) Teti so a tene “i” ti sara tënë ti “zo so ayeke Juif”, zo ni so aye ti sara tënë ti mbeni groupe ti azo. Na ngoi ti e laso, zo ni so aye ti sara tënë ti tanga ti aChrétien so a soro ala na lege ti yingo vulu, so ayeke mbage ti “Israël ti Nzapa.” (aGal. 6:16). “Azo bale-oko ti yanga nde nde kue ti amara” aye ti sara tënë ti azo mingi mingi so ayeke ti ambeni ngasangbaga. Azo mingi mingi so ayeke “gue na” ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara tâ gi tongana ti so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke mû peko ti Jésus na ndo kue so lo gue dä. A yeke nzoni azo mingi mingi so asara kamene lâ oko pëpe ti fa so ala sara beoko na ‘ala so a iri ala ti gue na yayu’. (aHéb. 3:1). Jésus ayeke na kamene pëpe ti iri aChrétien so a soro ala ti gue na yayu “aita” ti lo.—aHéb. 2:11.
14. Na lege wa e lingbi ti mû maboko na aita ti Christ?
14 Jésus Christ atene so tongana e yeke mû maboko na aita ti lo, a yeke tongana ti so e mû maboko na lo. (Diko Matthieu 25:40.) Na lege wa azo so ayeke na beku ti wara fini ti lakue lakue na sese alingbi ti mû maboko na aita ti Christ so a soro ala na lege ti yingo vulu? Kozoni kue na lege so ala yeke mû maboko na ala na yâ ti kua ti fango tënë ti Royaume (Mat. 24:14; Jean 14:12). Atâa so wungo ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu akiri na peko na yâ ti angu so ahon, wungo ti ambeni ngasangbaga ayeke gue ti lo na li ni. Na ngoi so aChrétien so ayeke na beku ti wara fini ti lakue lakue na ndo ti sese ayeke fa tënë, na tongana lege ayeke dä ala yeke sara kusala ti ngoi kue, ala yeke mû maboko na aChrétien so a soro ala na lege ti yingo vulu na yâ ti kua so a mû na ala ti sara si azo aga adisciple (Mat. 28:19, 20). Zia e girisa pëpe pasa so e yeke na ni ti mû nginza na alege nde nde ti mû maboko na kusala so.
15. Ngbâa be-ta-zo ayeke mû na e kobe ti yingo na ngoi ni nga lo yeke mû adesizion so andu tambelango ti bungbi. A yeke nzoni Chrétien oko oko asara ye tongana nyen na mbage ti aye so?
15 Ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara ayeke mû na e kobe ti yingo na ngoi ni na lege ti ambeti ti Nzapa, abungbi nga na akota bungbi. E aChrétien oko oko kue, e yeke bâ ni tongana nyen? E yeke na ngia ti manda ye na lege ti aye so na ti sara ye alingbi na ni? Tongana ngbâa so amû adesizion na ndo ti lege so a yeke leke na ye na yâ ti bungbi, e yeke sara ye tongana nyen? Tongana e yeda na bê ti e kue ti sara ye ague oko na fango lege ti ngbâa so, ye so ayeke fa polele so e zia bê ti e kue na ye so Jéhovah aleke.—Jacq. 3:17.
16. Ngbanga ti nyen a yeke nzoni aChrétien kue amä go ti aita ti Christ?
16 Jésus atene: “Angasangbaga ti mbi amä go ti mbi, mbi hinga ala, na ala mû peko ti mbi.” (Jean 10:27). A yeke biani ye so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu ayeke sara. Ka ti aChrétien so ayeke “gue na” ala, a yeke tongana nyen? A lingbi ala mä go ti Jésus. A lingbi ala mä nga go ti aita ti Christ. Kozoni kue, kozo kusala so a mû na aita ti Christ ayeke ti bâ lege ti awakua ti Jéhovah na lege ti yingo. Ti mä go ti aita ti Christ andu nyen?
17. Ti mä ngbâa be-ta-zo aye ti tene nyen?
17 Laso, Bebungbi ayeke sara kua na iri ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara; Bebungbi so ayeke mû li ni na yâ ti kua ti fango tënë na ndo ti sese kue nga lo yeke bâ lege ni. Amembre ti Bebungbi ayeke a-ancien so ahinga kusala ti ala nzoni na so ayeke na popo ti aChrétien so a soro ala na lege ti yingo vulu. A lingbi biani ti tene so ala yeke “azo so ayeke mû li ni” na popo ti e (aHéb. 13:7). A-ancien so ayeke bâ lege ti awafango tënë ti Royaume so wungo ti ala ahon 7 000 000 na ndo ti sese kue na yâ ti acongrégation ahon 100 000. A fa so ala yeke na “ye mingi ti sara na yâ ti kusala ti Seigneur”. (1 aCor. 15:58). Ti mä ngbâa be-ta-zo aye ti tene ti sara ye kue so Bebungbi so asara kua na iri ti lo ayeke fa.
A iri tënë nzoni na ndo ti azo so amä ngbâa be-ta-zo
18, 19. (a) Na lege wa a iri tënë nzoni na ndo ti azo so amä ngbâa be-ta-zo? (b) A yeke nzoni e leke na bê ti e ti sara nyen?
18 Ngbene ye na ngoi so a zia ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara na kua ti lo, lo yeke ‘sara si azo mingi aga mbilimbili’. (Dan. 12:3). Na popo ti azo ti mbilimbili so a yeke wara azo so ayeke na beku ti sö kuâ na ngoi ti futingo aye ti sioni ti ngoi so. A yeke mbeni kota pasa mingi ti tene Nzapa abâ e tongana azo ti mbilimbili.
19 Na yâ ti ngoi kete, ‘gbata so ayeke nzoni-kue, Fini Jérusalem [so azo ti yâ ni ayeke 144 000] alondo na mbage ti Nzapa na yayu si ayeke zu; lo leke tere ti lo tongana mbeni wali so aye ti mû koli fini fini si asara pendere na tere ti lo ti ku na koli ti lo ni.’ Na ngoi ni so, ye wa ayeke si na azo so amä go ti ngbâa be-ta-zo? Bible atene: “Nzapa wani ayeke duti ande na ala. Fade lo yeke mbô ngu ti lê kue na lê ti ala, kuâ ayeke duti ande dä mbeni pëpe; mua, wala toto, wala pasi ayeke duti dä mbeni pëpe. Angbene ye ni ahon ti ala awe.” (Apoc. 21:2-4). Tongaso, zia e mä Christ nga na aita ti lo so a soro ala na lege ti yingo vulu na so lo zia bê ti lo kue na ndo ti ala.
Mo manda nyen?
• Nyen la afa so Jéhovah azia bê ti lo na ndo ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara?
• Nyen la afa so Jésus Christ azia bê ti lo kue na ndo ti ngbâa be-ta-zo?
• Ngbanga ti nyen wabatango ye so ayeke be-ta-zo alingbi biani ti tene e zia bê ti e na ndo ti lo?
• E yeke sara nyen ti fa so e zia bê ti e na ndo ti ngbâa be-ta-zo?
[Foto na lembeti 21]
Mo hinga azo so Jéhovah asoro ala ti ga ande wali ti Molenge ti lo?
[Foto na lembeti 22]
Jésus Christ azia ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara na ndo ti “akungba” ti lo
[Foto na lembeti 23]
Tongana e yeke fa tënë, e yeke mû maboko na aChrétien so a soro ala na lege ti yingo vulu