“Zo wa mbilimbili si ayeke ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara?”
“Zo wa mbilimbili si ayeke ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara? Lo so wa ti lo azia lo na ndo ti azo ti kua ti lo?”—MAT. 24:45.
1, 2. Christ ayeke mû kobe na e laso na lege ti zo wa? Ngbanga ti nyen a yeke kota ye ti tene e hinga ngbâa ni?
NA YÂ ti mbeni lettre so mbeni ita-wali atokua na aita so ayeke sara kua na kota ndokua ti aTémoin ti Jéhovah, lo kiri singila lo tene: “Aita, mbi lingbi pëpe ti diko fani oke la ala mû na mbi a-article so na yâ ni mbi wara ye so mbi yeke na bezoin ni na tâ ngoi ni.” Tënë ti bê ti mo nga kue ayeke tongaso? Mingi ti e ayeke yeda. Ye so adö bê ti e ape.
2 Kobe ti yingo so e yeke wara na ngoi ni so alingbi afa so Jésus, Mokonzi ti congrégation, angbâ ti sara ye alingbi na yanga so lo mû ti mû na e kobe. Lo yeke mû ni na lege ti zo wa? Na ngoi so Jésus asara tënë ti fä ti ngoi so lo yeke si na lo yeke duti dä, lo tene so lo yeke mû ande “ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara” ti mû na azo ti kua ti lo ‘kobe na ngoi ni so alingbi’.a (Diko Matthieu 24:45-47.) A yeke na lege ti ngbâa be-ta-zo so la Christ ayeke mû kobe na atâ adisciple ti lo na ngoi ti nda ni so. A yeke kota ye ti tene e hinga ngbâa be-ta-zo so. A yeke grâce na ngbâa so la e lingbi ti duti na nzoni seni na lege ti yingo nga na nzoni songo na Nzapa.—Mat. 4:4; Jean 17:3.
3. Na yâ ti ambeti ti e a tene nyen na ndo ti toli ti ngbâa be-ta-zo?
3 Toli ti Jésus na ndo ti ngbâa be-ta-zo aye ti tene nyen? Kozo na yâ ti ambeti ti e, a tene so na Pentecôte ti ngu 33, Jésus azia ngbâa be-ta-zo na ndo ti azo ti kua ti lo. A tene so ngbâa ni aye ti sara tënë ti bungbi ti aChrétien kue so a soro ala ti gue na yayu so ayeke na ndo ti sese na angoi nde nde ngbene ye na ngu 33. A tene nga so azo ti kua ni ayeke a-oko Chrétien so a soro ala ti gue na yayu so, me zo oko oko. Nga a tene so na ngu 1919, Jésus azia ngbâa be-ta-zo “na ndo ti akungba ti lo kue,” aye kue so ayeke na sese so a sara kua na ni ti mû maboko na kua ti fango tënë ti Royaume. Ye oko, na pekoni so e kiri e gi nda ti aye nzoni na ndo ti tënë ni, e gbu li dä nga e zia tënë ni na yâ ti sambela, e ga ti bâ so a lingbi e changé gbungo nda ti ye ti e na ndo ti atënë ti Jésus na ndo ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara (aProv. 4:18). Zia e bâ atënë so ayeke na yâ ti toli so nzoni na e bâ tongana nyen la a ndu e, atâa beku ti e ayeke ti wara fini na yayu wala na sese.
LAWA LA TOLI SO AGA TÂ TËNË?
4-6. Ngbanga ti nyen e tene so toli ti Jésus na ndo ti ngbâa be-ta-zo akomanse ti ga tâ tënë gi na peko ti ngu 1914?
4 Atënë so angoro toli ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara afa so toli ni ato nda ti ga tâ tënë na ngoi ti nda ni so, me pëpe na Pentecôte ti ngu 33. Zia e bâ tongana nyen la Bible ague na e ti tene tongaso.
5 Toli ti ngbâa be-ta-zo ayeke mbeni mbage ti prophétie ti Jésus na ndo ti “fä ti ngoi so [lo] yeke si na [lo] yeke duti dä nga ti ngoi so aye ti ngoi so ayeke gue ti hunzi”. (Mat. 24:3). Kozo mbage ti prophétie ni, so ayeke na Matthieu 24:4-22, aga tâ tënë fani use: ti kozoni, a yeke na yâ ti ngoi so alondo na ngu 33 ti si na ngu 70 nga ti use ni, so ayeke kota mingi, a yeke na ngoi ti e. Ye so aye ti tene so atënë ti Jésus na ndo ti ngbâa be-ta-zo ayeke ga nga tâ tënë fani use? Ên-ën.
6 Na lege ti atënë ti Jésus so akomanse na Matthieu 24:29, lo luti kozoni kue na ndo ti aye so ayeke si ande na ngoi ti e. (Diko Matthieu 24:30, 42, 44.) Na ngoi so lo sara tënë na ndo ti ye so ayeke si ande na ngoi ti kota ye ti vundu, lo tene so azo “[ayeke] bâ ande Molenge ti zo so ayeke ga na ndo ti ambinda ti yayu”. Na pekoni, na lege ti atënë so andu azo so ayeke na fini na alango ti nda ni, lo tene: “Ala hinga pëpe lango so Seigneur ti ala ayeke ga na ni.” Lo tene nga lo tene: “A yeke na mbeni ngbonga so ala bi bê ti ala na ni pëpe si Molenge ti zo ayeke ga.”b A yeke ge, na ngoi so Jésus ayeke sara tënë ti aye so ayeke si ande na alango ti nda ni so, la lo fa toli ti ngbâa be-ta-zo. Tongaso, e lingbi ti tene so atënë ti lo na ndo ti ngbâa be-ta-zo ato nda ti ga tâ tënë gi na pekoni so alango ti nda ni akomanse na ngu 1914. Tënë so ayeke na lege ni. Ngbanga ti nyen e tene tongaso?
7. Kota hundango ndo wa abâ gigi na ngoi so ngoi ti kongo lê ti kobe akomanse? Ngbanga ti nyen?
7 Gbu li kete na ndo ti hundango ndo so: “Zo wa mbilimbili si ayeke ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara?” Na ngoi ti akozo Chrétien, a yeke ngangu ti tene zo ahunda mara ti tënë so. Tongana ti so e bâ na yâ ti article so ahon, abazengele asara amiracle na même ala sara si azo asara amiracle ti fa so Nzapa la amû maboko na ala (Kus. 5:12). Tongaso, azo ayeke lani pëpe na bezoin ti hunda wala zo wa mbilimbili la Christ azia lo ti mû li ni. Ye oko, na ngu 1914, aye achangé mingi. Ngoi ti kongo lê ti kobe ato nda ni na ngu ni so. Ngoi alingbi awe ti tene a kangbi popo ti asioni pere na ablé (Mat. 13:36-43). Na ngoi so ngoi ti kongo lê ti kobe ato nda ni, mbeni kota hundango ndo abâ gigi: Teti so aChrétien ti wataka mingi atene so ala yeke atâ disciple ti Jésus, a yeke hinga ablé, wala aChrétien so a soro ala ti gue na yayu, tongana nyen? Toli ti ngbâa be-ta-zo amû kiringo tënë ni. Adisciple ti Christ so a soro ala ti gue na yayu la ayeke azo so ate kobe nzoni na lege ti yingo.
ZO WA LA AYEKE NGBÂA BE-TA-ZO SO AYEKE SARA YE NA NDARA?
8. Ngbanga ti nyen a yeke na lege ni ti tene so aChrétien so a soro ala ti gue na yayu la abungbi aga ngbâa be-ta-zo?
8 A lingbi aChrétien so abungbi aga ngbâa be-ta-zo aduti azo so a soro ala na popo ti aChrétien so ayeke na beku ti gue na yayu na so angbâ na sese. A iri aChrétien so a soro ala ti gue na yayu atene ala yeke “mbeni bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia” nga a tokua ala ti “‘fa anzoni’ ti lo so lo iri ala ti sigigi na yâ ti bingo ti ga na yâ ti pendere lumière ti lo.” (1 Pi. 2:9). A yeke na lege ni ti tene amembre ti “bungbi ti aprêtre so ayeke sara kua tongana agbia” la afa tâ tënë na amba ti ala aChrétien.—Mal. 2:7; Apoc. 12:17.
9. A-Chrétien kue so a soro ala ti gue na yayu la abungbi aga ngbâa be-ta-zo ni? Fa ndani.
9 A-Chrétien kue so a soro ala ti gue na yayu na so angbâ na sese la abungbi aga ngbâa be-ta-zo ni? Ên-ën. A yeke tâ tënë so, a yeke pëpe aChrétien kue so a soro ala ti gue na yayu la ayeke na kua ti mungo kobe ti yingo na amba ti ala aChrétien na ndo ti sese kue. Na popo ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu na so ayeke tongana ablé, mo yeke wara aita-koli so ayeke awakua ti mungo maboko wala a-ancien na yâ ti acongrégation ti ala. Ala yeke fa tënë da na da nga na yâ ti congrégation ti ala, nga na bê ti ala kue ala yeke sara ye alingbi na fango lege so alondo na kota ndokua ti aTémoin ti Jéhovah. Me ala yeke mû pëpe kobe ti yingo na sewa ti aita ti dunia kue. Aita-wali so asara tere ti ala kete ayeke nga na popo ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu so, me lâ oko ala gi ti sara kusala ti awafango ye na yâ ti congrégation pëpe.—1 aCor. 11:3; 14:34.
10. Zo wa la ayeke ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara?
10 Me zo wa la ayeke ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara? Tongana e ngbâ na ndo ti tapande ti Jésus so amû kobe na azo mingi na lege ti kete wungo ti azo, e lingbi ti tene so ngbâa be-ta-zo ayeke kete groupe ti aita-koli so a soro ala ti gue na yayu so ayeke leke kobe ti yingo na ayeke mû ni na azo na ngoi so Christ asi na lo yeke duti dä. Na ngoi ti alango ti nda ni, aita-koli so a soro ala ti gue na yayu so abungbi aga ngbâa be-ta-zo asara kua na kota ndokua ti aTémoin ti Jéhovah. Na yâ ti angu so ahon, a bâ polele so Bebungbi ti aTémoin ti Jéhovah la ayeke ngbâa be-ta-zo. Ye oko, na yâ ti toli ti Jésus, lo tene so a yeke wara ande mbeni “ngbâa” oko. Tongaso a yeke amembre ti Bebungbi kue la abungbi si amû adesizion.
AZO TI KUA NI AYEKE AZO WA?
11, 12. (a) Akua use wa ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara awara? (b) Lawa la Jésus azia ngbâa be-ta-zo na ndo ti azo ti kua ti lo? Azo wa la lo soro ala?
11 A yeke kota ye ti bâ so na yâ ti toli ti Jésus, ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara awara akua use. Oko ni, a zia lo na ndo ti azo ti kua; use ni, wa ti lo azia lo na ndo ti akungba ti lo kue. Teti so toli ni aga tâ tënë gi na alango ti nda ni, a yeke mû akua so use kue na ngbâa ni na pekoni so Jésus aga Gbia na ngu 1914.
12 Lawa la Jésus azia ngbâa be-ta-zo na ndo ti azo ti kua ti lo? Ti wara kiringo tënë ni, zia e kiri na ngu 1914, na tongo nda ti ngoi ti kongo alê ti kobe. Tongana ti so e manda na yâ ti ambeni article so ahon, na ngoi ni so agroupe mingi atene so ala yeke aChrétien. Jésus ayeke soro ande ngbâa be-ta-zo ni na yâ ti groupe wa ti mû na lo kua so? A wara kiringo tënë na hundango ndo so na pekoni so Jésus na Babâ ti lo aga abâ aye so a sara na yâ ti temple, wala aye so a leke na lege ti yingo ti voro na Nzapa. Jésus na Babâ ti lo aga abâ aye ni na ngu 1914 juska na kozo mbage ti ngu 1919.c (Mal. 3:1). Ala yeke lani na ngia ti bâ kete groupe ti aWamandango Bible so ayeke be-ta-zo na so afa so ala mû bê ti ala kue na Jéhovah nga na Bible. Biani, ala yeke na bezoin ti tene a sukula ala na lege ti yingo, me ala sara lani tere ti ala kete na ala yeda ti tene a sukula ala na yâ ti mbeni kete ngoi ti tara nga na ti zingo aye ti sioni (Mal. 3:2-4). A-Wamandango Bible so ayeke be-ta-zo so la ayeke lani atâ Chrétien so ayeke tongana ablé. Na ngu 1919, Jésus asoro akpengba ita-koli, so a soro ala ti gue na yayu, na popo ti aWamandango Bible ti duti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara nga lo zia ala na ndo ti azo ti kua ti lo.
13. Na popo ti azo ti kua ni a yeke wara azo wa? Ngbanga ti nyen?
13 Me azo ti kua ni ayeke azo wa? Na nduru tënë, a yeke ala so a mû kobe na ala. Na tongo nda ti alango ti nda ni, azo ti kua ni kue ayeke aChrétien so a soro ala ti gue na yayu. A si na mbeni ngoi, azo mingi mingi so ayeke ti ambeni ngasangbaga aga nga ambeni zo ti kua ni. Laso, ambeni ngasangbaga la ayeke kota mbage ti “kundu oko” so ayeke na gbe ti komandema ti Christ (Jean 10:16). Agroupe use so ayeke bâ nzoni na lege ti oko kobe ti yingo so ngbâa be-ta-zo ayeke mû na ngoi ni. Ka ti amembre ti Bebungbi so laso abungbi aga ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara ayeke tongana nyen? Aita-koli so nga kue ayeke na bezoin ti te kobe na lege ti yingo. Ni la, ala sara tere ti ala kete ala hinga so tongana a mû ala oko oko, ala nga kue ayeke azo ti kua tongana tanga ti atâ disciple ti Jésus kue.
14. (a) Kusala wa a mû na ngbâa be-ta-zo? Kusala ni so andu aye wa? (b) Wango wa Jésus amû na ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara? (Bâ encadré “Tongana a si so sioni ngbâa so atene na bê ti lo . . . ”)
14 Jésus amû mbeni kota kua na ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara. Na ngoi ti giriri, ngbâa wala wabatango ye so wa ti lo ayeke na confiance na lo ayeke mbeni zo so a zia lo ti bâ ndo na ndo ti kusala so ayeke tambela na yâ ti mbeni da (Luc 12:42). Legeoko nga, a mû na ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara kua ti bango lege ti aye kue so ayeke na sese so ayeke ti Christ. Kua ni andu bango lege ti nginza, ada, akungba, kua ti fango tënë, kapa ti akota bungbi, sigingo na ambeti ti Nzapa ti tene zo afa na tënë, ti tene lo manda ni lo wani nga na congrégation. Azo ti kua ni ayeke na bezoin ti aye kue so ngbâa ni azia na sese ti mû na ala kobe ti yingo.
LAWA LA WA TI LO AZIA LO NA NDO TI AKUNGBA TI LO KUE?
15, 16. Lawa la Jésus ayeke zia ngbâa be-ta-zo na ndo ti akungba ti lo kue?
15 Lawa la Jésus amû use kua ni na ngbâa be-ta-zo, wala lo zia lo “na ndo ti akungba ti lo kue”? Jésus atene: “Ngia ayeke na ngbâa so tongana wa ti lo aga na awara lo na sarango tongaso! Ti tâ tënë ni, mbi tene na ala: Fade wa ti lo ni ayeke zia lo na ndo ti akungba ti lo kue.” (Mat. 24:46, 47). Bâ so Jésus amû use kua ni na ngbâa ni na pekoni so lo ga lo wara lo “na sarango tongaso”, so ti tene, na mungo kobe ti yingo lakue na azo. Ye so afa so mbeni ngoi ayeke hon na popo ti mungo na lo kozo kua ni na use kua ni. Ti hinga lawa la Jésus azia ngbâa ni na ndo ti akungba ti lo kue nga tongana nyen la lo sara ni, a lingbi e hinga aye use: lawa la lo ga, nga akungba ti lo ni andu aye wa?
16 Jésus aga lawa? Atënë so angoro versê ni amû kiringo tënë ni. Dabe ti mo so tongana aversê so aga kozo asara tënë ti Jésus so ayeke “ga”, a ye ti sara tënë ti ngoi so lo yeke ga ti fâ ngbanga nga ti sara ye alingbi na fango ngbanga ni na ngoi ti futingo dunia so.d (Mat. 24:30, 42, 44). Tongaso, ‘gango’ ti Jésus wala ‘singo’ ti lo so a sara tënë ni na yâ ti toli ti ngbâa be-ta-zo ayeke duti na ngoi ti kota ye ti vundu.
17. Akungba ti Jésus andu aye wa?
17 “Akungba ti [Jésus] kue” andu aye wa? Mbupa “kue” so Jésus asara kua na ni andu gi pëpe akungba ti lo so ayeke na sese. Lo yeke na kota komandema na yayu. Lo tene: “A mû na mbi komandema kue na yayu nga na sese.” (Mat. 28:18; aÉph. 1:20-23). Laso, akungba ti Jésus andu nga Royaume ti Messie, so aga ti lo ngbene ye na ngu 1914 na so lo na adisciple ti lo so a soro ala ti gue na yayu la ayeke komande ande na yâ ni.—Apoc. 11:15.
18. Ngbanga ti nyen Jésus ayeke duti ande na ngia ti zia ngbâa be-ta-zo na ndo ti akungba ti lo kue?
18 Na ndo ti aye kue so e londo ti bâ, e lingbi ti tene nyen na nda ni? Na ngoi so Jésus ayeke ga ti fâ ngbanga na ngoi ti kota ye ti vundu, lo yeke bâ ande so ngbâa be-ta-zo angbâ lakue ti mû kobe ti yingo so alingbi na ngoi ni na azo ti kua ti lo. Ni la Jésus ayeke duti ande na ngia ti mû na lo use kua ni, lo yeke zia lo na ndo ti akungba ti lo kue. Azo so abungbi aga ngbâa be-ta-zo ayeke wara ande kua ni so na ngoi so ala wara futa ti ala na yayu, ala komande legeoko na Christ.
19. Futa so ngbâa be-ta-zo ayeke wara na yayu akono ahon ti tanga ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu? Fa ndani.
19 Futa so ngbâa be-ta-zo ayeke wara na yayu akono ahon ti tanga ti aChrétien so a soro ala ti gue na yayu? Ên-ën. A lingbi ti si so a mû zendo ti mbeni ye na mbeni kete groupe ti azo, me na nda ni ambeni zo nga alingbi ti wara ye ni so. Na tapande, bâ tënë so Jésus atene na abazengele be-ta-zo ti lo 11 na bï so aga kozoni na kuâ ti lo. (Diko Luc 22:28-30.) Jésus atene na kete groupe ti akoli so so ala yeke wara ande mbeni pendere futa ndali ti so ala ngbâa be-ta-zo. Ala yeke duti ande na ndo ti atrône ti komande legeoko na lo tongana agbia. Me, angu mingi na pekoni, lo fa so azo 144 000 kue la ayeke duti ande na ndo ti atrône ti komande legeoko na lo (Apoc. 1:1; 3:21). Legeoko nga, tongana ti so Matthieu 24:47 afa, Jésus amû zendo so lo yeke zia ande mbeni kete groupe ti akoli, aita-koli so a soro ala ti gue na yayu so abungbi aga ngbâa be-ta-zo, na ndo ti akungba ti lo kue. Me, ti bâ ni nzoni a yeke gi ala oko pëpe la ayeke wara matabisi ni so. A yeke azo 144 000 kue la ayeke komande ande legeoko na Christ na ndo ti akungba ti lo.—Apoc. 20:4, 6.
20. Jésus azia ngbâa be-ta-zo ti sara nyen? Nyen la mo yeke sara kue ti ngbâ ti sara?
20 Na lege ti ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara, Jésus ayeke sara kusala na kode so lo sara na kua na ngoi ti akozo Chrétien: lo mû kobe na azo mingi na lege ti kete wungo ti azo. Jésus azia ngbâa be-ta-zo ti sara si atâ disciple ti lo, aChrétien so a soro ala ti gue na yayu nga na ambeni angasangbaga, awara gbâ ti kobe ti yingo so alingbi na ngoi ni na yâ ti alango ti nda ni. Zia e sara kue ti ngbâ ti fa so e bâ ni na nene ni na mungo maboko lakue na aita-koli so a soro ala ti gue na yayu so abungbi aga ngbâa be-ta-zo so ayeke sara ye na ndara.—aHéb. 13:7, 17.
a Paragraphe 2: Na mbeni ngoi nde kozoni, Jésus atene mbeni mara ti toli ni so, so na yâ ni lo iri “ngbâa” ni “wabatango ye” nga lo iri “azo ti kua” ni “azo ti kua ti lo”.—Luc 12:42-44.
b Paragraphe 6: ‘gango’ ti Christ (na Grec, érkhomaï) ayeke nde na “ngoi so [lo] yeke si na [lo] yeke duti dä” (na Grec, parousia). Ngoi so Christ ayeke si na lo yeke duti dä so zo alingbi pëpe ti bâ lo ato nda ni kozoni na gango ti lo ti fâ ngbanga.
c Paragraphe 12: Bâ article “Bâ, mbi yeke na tere ti ala juska”, na yâ ti Tour ti Ba Ndo so, lembeti 10-12, paragraphe 5-8.
d Paragraphe 16: Bâ article “Tene na e: lawa si aye so ayeke si ande?” na yâ ti Tour ti Ba Ndo so, lembeti 7-8, paragraphe 14-18.