Duti be-ta-zo na Christ nga na ngbâa ti lo so ayeke be-ta-zo
‘Fade mveni ti lo . . . azia lo na ndo ye ti lo kue.’—MATTHIEU 24:45-47.
1, 2. (a) Zo wa la Mbeti ti Nzapa afa lo tongana Mokonzi ti e? (b) Ye wa afa so Christ ayeke mû li ni na yâ ti kongregation ti aChrétien?
“I ZIA ala di iri ti i [mokonzi, Fini Mbuki, 2001] pëpe, teti Oko ayeke [Mokonzi, FM 01] ti i, Christ mveni.” (Matthieu 23:10). Na lege ti atënë so, Jésus afa polele na adisciple ti lo so zo oko na sese so ayeke duti mokonzi ti ala pëpe. Oko Mokonzi ti ala ayeke na yayu, Jésus Christ. A yeke Nzapa la azia lo Mokonzi. Jéhovah ‘ayä Lo na popo ti awakinda, na . . . Lo mû na Lo ti ga Beli ti ye kue ti Eglize [wala “kongregation,” NW ], so ayeke Tere ti Lo’.—aEphésien 1:20-23.
2 Teti so Christ ayeke “Beli ti ye kue” so andu kongregation ti aChrétien, lo yeke komande na ndo ti ye kue so a yeke sara na yâ ti kongregation. Lo yeke bâ ye kue so ayeke si na yâ ni. Lo hinga nzoni mingi dutingo ti aChrétien na lege ti yingo na yâ ti kongregation oko oko. Ye so asigigi polele na yâ ti suma so a fa na bazengele Jean na mbeti ti Apocalypse na ngu 96 tongaso. Jésus atene fani oku na akongregation mbasambala so ni hinga akusala ti ala, ni hinga anzoni sarango ye ti ala nga na awokongo ti ala; na lo mû na ala awango alingbi na ni (Apocalypse 2:2, 9, 13, 19; 3:1, 8, 15). E lingbi ti dë kite pëpe so Christ ahinga nga dutingo ti ambeni kongregation na lege ti yingo, akongregation tongana ti Asie Mineure, Palestine, Syrie, Babylone, Grèce, Italie nga na ambeni nde (Kusala 1:8). Ka ti laso, a yeke tongana nyen?
Mbeni ngbâa so ayeke be-ta-zo
3. Ngbanga ti nyen a yeke na lege ni ti haka Christ na li ti ti mbeni tere? Ngbanga ti nyen a yeke na lege ni ti haka kongregation ti lo na tere ni so?
3 Na peko ti zingongo ti lo na kuâ nga kete kozoni si lo kiri na yayu na tere ti Babâ ti lo, Jésus atene na adisciple ti lo, lo tene: “A mû na Mbi ngangu kue na yayu na sese.” Lo kiri lo tene: “Bâ, Mbi yeke na i lakue, même juska na nda ti ngoi so.” (Matthieu 28:18-20). Tënë so aye ti fa so lo yeke ngbâ lakue ti duti Mokonzi ti ala nga lo yeke fa lege na ala. Na yâ ti lettre so lo tokua na aChrétien ti Ephèse nga na ti Colosses, bazengele Paul ahaka kongregation ti aChrétien na mbeni “Tere” so Christ ayeke Li ni (aEphésien 1:22, 23; aColossien 1:18). Mbeni buku (The Cambridge Bible for Schools and Colleges) atene so hakango ye so “aye ti fa gi pëpe so Li ni ayeke oko na tanga ti tere ni kue, me a ye ti fa nga so Li ni afa lege na tanga ti amembre ti tere ni kue. Amembre ni ayeke aye so Lo yeke sara na kua.” Bungbi wa Christ ayeke sara kua na ni ngbene ye so lo ga gbia ti Royaume na ngu 1914?—Daniel 7:13, 14.
4. Ti gue oko na prophétie ti Malachie, ye wa Jéhovah na Jésus Christ awara na ngoi so ala ga ti bâ temple ti yingo?
4 Prophétie ti Malachie afa so Jéhovah, tâ “Seigneur,” nga na “wakua ti mbele ni”, Molenge ti lo, Jésus Christ, so lo zia lo gbia fini fini aga ti fâ ngbanga na ti bâ “Temple” ti Jéhovah so ayeke aye so lo leke ti tene na lege ni a voro na lo. A lingbi ti tene so a yeke na ngu 1918 si “ngoi ni asi awe” ti tene “fango ngbanga na da ti Nzapa” akomansea (Malachie 3:1; 1 Pierre 4:17). A tara ala kue so atene ala yeke voro Nzapa na lege ni na ndo sese nga a gi ti bâ wala ala lingbi. A ke a-églize so atene ala yeke aChrétien na so, teti angu mingi, afa atënë so abi zonga na ndo iri ti Nzapa na so ala mû mbage mingi na yâ ti sioni fango zo so asi na ngoi ti Kozo Bira so Amû Sese Kue. Tanga ti aChrétien so a sa yingo na ndo ti ala na so ayeke be-ta-zo, a tara ala mo bâ mo tene ala hon na yâ ti wâ na a yeda na ala, na tongaso ala ga azo so amû na Jéhovah “sacrifice nde nde na lege ti mbilimbili.”—Malachie 3:3.
5. Ti gue oko na prophétie so Jésus amû na ndo “singo” ti lo, azo wa afa so ala yeke “ngbâa” so ayeke be-ta-zo?
5 Ti gue oko na prophétie ti Malachie, Jésus afa na adisciple ti lo aye nde nde so ayeke mû lege na ala ti hinga na “singo ti [Lo], na ti nda ti ngoi so”. Na popo ti aye so, a yeke wara aye so ayeke mû lege na ala ti hinga na bungbi ti “ngbâa” ni. Jésus atene: “Tongaso [zo wa ayeke ngbâa be-ta-zo na ti ndara?, NW ] so mveni ti lo azia lo na ndo azo ti da ti lo ti kangbi kobe na ala na l’heure ni so alingbi. Ngia ayeke na [ngbâa] so, tongana mveni ti lo asi, lo bâ lo yeke sara tongaso. Biani, Mbi tene na i, fade lo zia lo na ndo ye ti lo kue.” (Matthieu 24:3, 45-47). Christ “asi” lani na ngu 1918 ti bâ “ngbâa” ni. Lo bâ so, ngbene ye na ngu 1879, tanga ti adisciple ti lo so ayeke be-ta-zo ayeke sara kusala na Tour ti Ba Ndo nga na ambeni mbeti nde so afa nda ti Bible ti mû na azo ‘kobe [ti yingo] na l’heure ni so alingbi.’ Lo yeda na bungbi so tongana mbeni ye so lo yeke mû ti sara na kua wala mbeni “ngbâa”; nga na ngu 1919, lo zia ala na ndo ti aye ti lo kue so ayeke na sese.
Bango lege ti aye ti Christ so ayeke na sese
6, 7. (a) Mbeni tënë nde wa Jésus asara kusala na ni ti sara tënë ti “ngbâa” ti lo so ayeke be-ta-zo? (b) Tënë “wabatango-ye” so Jésus asara kusala na ni aye ti tene nyen?
6 Nze kete kozoni si Jésus atene prophétie na ndo fä ti singo ti lo, so na popo ni mo yeke wara tënë ti “ngbâa” so ayeke sara kua na iri ti lo na sese, Jésus asara kusala na mbeni tënë nde ti fa akungba so a mû na “ngbâa” ni. Lo tene: “Zo [wa] ayeke wabatango-ye [so ayeke be-ta-zo, NW ] so ayeke na ndara? lo so fade mveni ti lo azia lo na ndo azo ti da ti lo ti kangbi kobe na ala na l’heure ni so alingbi. Biani, Mbi tene na i, fade lo zia lo na ndo ye ti lo kue.”—Luc 12:42, 44.
7 Na yâ ti versê so, a iri ngbâa ni wabatango ye; na a yeke mbeni tënë ti yanga ti Grec so a kiri pekoni na “zo so ayeke bâ lege ti aye nde nde ti da wala ti mbeni da na terrain ni kue.” Azo so abungbi ti ga wabatango ye so ayeke gi pëpe mbeni bungbi ti awandara so ayeke zi nda ti atënë ti Bible so agbu bê ti ala. Na ndo ti mungo apendere kobe ti yingo “na l’heure ni so alingbi”, a zia ‘wabatango-ye so ayeke be-ta-zo’ na ndo ti awakua ti Christ kue nga a mû na lo kungba ti bâ lege ti “ye ti lo kue” so ayeke na sese. Aye kue ti Christ ayeke nyen?
8, 9. ‘Aye’ wa a hunda na ngbâa ni ti bâ ndo na ndo ni?
8 Na popo ti akungba so a mû na ngbâa ni, mo yeke wara kungba ti bango lege ti ada so adisciple ti Christ asara ni ti sara na akua ti ala ti Chrétien. A yeke ada tongana kota ndokua ti aTémoin ti Jéhovah na aBéthel nde nde, legeoko na ada so a voro Nzapa dä: aDa ti Royaume nga na aDa ti Assemblée. Na a wara ada so na ndo sese kue. Ye so ayeke kota ahon atanga ni ayeke so ngbâa ni ayeke bâ ndo na ndo ti akapa ti mandango Bible na abungbi so a yeke sara yenga na yenga nga na akota bungbi so a yeke sara na angoi ni. Akapa so ayeke kpengba zo na lege ti yingo. Na ngoi ti abungbi so, a yeke fa atënë na ndo ti gango tâ tënë ti aprophétie ti Bible, nga a yeke fa tongana nyen zo alingbi ti sara ye alingbi na akpengba-ndia ti Bible na yâ ti fini ti lo ti lâ oko oko.
9 Akungba ti wabatango ye so andu nga bango ndo na ndo ti kota kusala ti fango “Tene-nzoni so ti royaume” nga na sarango si azo ti ‘amara kue aga adisciple’. Ye so andu fango na azo ye kue so Christ, Li ti kongregation, ahunda ti tene a sara na ngoi ti nda ni so (Matthieu 24:14; 28:19, 20; Apocalypse 12:17). Kusala ti fango tënë nga na ti fango ye na azo asara si a wara “azo mingi so asi singo,” so ayeke be-ta-zo na tanga ti ala so a sa yingo na ndo ti ala, na ala ga akamarade ti ala. Kite ayeke dä pëpe so a diko azo so, so ayeke “ye ti nzoni mingi” ti “amara kue,” na popo ti ‘aye’ ti Christ so ngbâa ti lo so ayeke be-ta-zo ayeke bâ ndo na ndo ni.—Apocalypse 7:9; Aggée 2:7.
Mbeni Wabatango Bungbi so asara tënë na iri ti ngbâa ni
10. Bungbi wa ayeke mû lani adesizion na ngoi ti akozo Chrétien? Ye so asara nyen na ndo ti akongregation?
10 Kota kungba ti ngbâa be-ta-zo so andu nga gbâ ti adesizion so a lingbi lo mû. Na yâ ti bungbi ti Jéhovah na ngoi ti akozo Chrétien, abazengele na a-ancien so ayeke na Jérusalem ayeke mû adesizion teti aChrétien kue (Kusala 15:1, 2). A yeke fa lani adesizion ti wabatango bungbi na akongregation na lege ti alettre nga na azo so a yeke tokua ala na ando nde nde. Akozo Chrétien ayeke lani na ngia ti wara mara ti fango lege so ayeke polele tongaso, na teti so ala yeda ti sara kusala maboko na maboko na wabatango bungbi, ye so aga na siriri nga na beoko na popo ti ala.—Kusala 15:22-31; 16:4, 5; aPhilippien 2:2.
11. Azo wa Christ ayeke sara kua na ala laso ti fa lege na kongregation ti lo? A yeke nzoni e bâ groupe ti aChrétien so, so a sa yingo na ndo ti ala, tongana nyen?
11 Legeoko tongana ti ngoi ti akozo Chrétien, mbeni kete groupe ti a-ancien so a sa yingo na ndo ti ala abungbi oko ti ga Wabatango Bungbi ti adisciple ti Christ na ndo ti sese laso. Na lege ti “maboko ti Lo ti koti,” so andu ngangu ti lo so ye alingbi ti kanga lege na ni pëpe, Christ, so ayeke Li ti kongregation, ayeke fa lege na akoli so, so ayeke be-ta-zo na ngoi so ala yeke fa lege na kusala so andu Royaume (Apocalypse 1:16, 20). Albert Schroeder ayeke lani mbeni oko ti amembre ti Wabatango Bungbi so aninga na kua ni na so fini ti lo na ndo sese ahunzi ade ti ninga mingi pëpe. Na ngoi so lo yeke sara tënë ti aye so asi na lo, lo tene: “Wabatango Bungbi ayeke sara bungbi lakue na mercredi. A yeke to nda ti bungbi ni na sambela ti hunda fango lege ti yingo ti Jéhovah. A yeke sara kue si atënë so a bâ ni nga na adesizion so a mû ague oko na Mbeti ti Nzapa, Bible.”b E lingbi ti zia bê ti e kue na aChrétien be-ta-zo so, so a sa yingo na ndo ti ala. Mbilimbili na ndo Wabatango Bungbi, a yeke nzoni e sara ye alingbi na yanga so bazengele Paul amû, lo tene: “I mä tënë ti ala so afa lege na i, na i yeda na tënë ti yanga ti ala, teti ala yeke sara sinziri ti âme ti i.”—aHébreu 13:17.
Mû na ngbâa be-ta-zo yekiango ndo so lo lingbi na ni
12, 13. Araison wa Bible amû na e ti yekia ngbâa be-ta-zo?
12 Kota raison so apusu e ti mû na ngbâa be-ta-zo yekiango ndo so lo lingbi na ni ayeke so, na sarango tongaso, e yeke fa so e ne Patron ti lo Jésus Christ. Paul asara tënë na ndo ti ala so a sa yingo na ndo ti ala, lo tene: “Lo so A iri lo tongana lo yeke zo senge, lo yeke ngbâa ti Christ. Nzapa avo i na ngere ti ngangu.” (1 aCorinthien 7:22, 23; aEphésien 6:6). Tongaso, tongana e yeda na bê ti e kue na fango lege ti ngbâa be-ta-zo nga na Wabatango Bungbi ti lo, e fa so e mä yanga ti Christ, Patron ti ngbâa ni. Ti yekia bungbi so Christ ayeke sara kusala na ni ti bâ lege ti aye ti lo so ayeke na sese ayeke mbeni lege ti fa so e ‘tene na gigi so Jésus Christ ayeke Seigneur, teti gloire ti Nzapa Babâ.’—aPhilippien 2:11.
13 Mbeni raison so apusu e ti yekia ngbâa be-ta-zo ayeke so Bible asara tënë ti aChrétien so a sa yingo na ndo ti ala, so ayeke na sese ge, tongana mbeni “temple” so Jéhovah aduti na yâ ni “na yâ Yingo.” A yeke ndani la si ala yeke “nzoni-kue”. (1 aCorinthien 3:16, 17; aEphésien 2:19-22). Jésus azia aye ti lo kue so ayeke na sese na maboko ti ngbâa so, na so aye ti tene so a yeke kungba ti ngbâa ni ti mû ambeni desizion so andu kongregation ti aChrétien nga ti mû li ni dä. A yeke ndali ni la si azo kue so ayeke na yâ ti kongregation abâ so a yeke Nzapa la ahunda na ala ti yeda na ngbâa be-ta-zo nga na Wabatango Bungbi ti lo na ti sara ye so ala fa. Biani, “ambeni ngasangbaga” abâ so ala yeke na kota matabisi ti mû maboko na ngbâa ni na yâ kusala ti bango lege ti aye ti Patron ni.—Jean 10:16.
Mû maboko na ngbâa be-ta-zo
14. Tongana ti so Esaïe afa kozoni, na lege wa ambeni ngasangbaga ayeke tambela na peko ti ngbâa so a sa yingo na ndo ti lo tongana ‘asenge zo ti kua so a futa ala pëpe’?
14 Prophète Esaïe afa kozoni awe so fade na tâ be-ti-molenge ambeni ngasangbaga ayeke mû maboko na amembre ti Israël ti yingo. Esaïe atene: “L’Eternel atene tongaso, Fade [asenge zo ti kua ti Egypte so a futa ala pëpe na awadengo buze, NW ] ti Ethiopie aga ti mo; na azo ti Saba, ala so tere ti ala ayo, fade ala ga na mo, na ala ga ye ti mo; fade ala gue na peko ti mo na yâ zingere, fade ala tï na sese na gbele mo, na ala voro tere ti ala na mo, ala tene, Biani, Nzapa ayeke na yâ mo, na mbeni Nzapa ayeke pëpe, gi Lo oko.” (Esaïe 45:14). Laso, ambeni ngasangbaga ayeke sara ye mo bâ mo tene ala yeke tambela na peko ti ngbâa so a sa yingo na ndo ti lo nga na Wabatango Bungbi ti lo na sarango ye alingbi na ye so ala fa. Legeoko tongana ‘asenge zo ti kua so a futa ala pëpe’, ambeni ngasangbaga ayeke yeda na bê ti ala kue ti mû ngangu ti ala nga na aye ti ala ti mû maboko na kusala ti fango tënë so Christ amû na adisciple ti lo so a sa yingo na ndo ti ala na so ayeke na ndo sese.—Kusala 1:8; Apocalypse 12:17.
15. Na lege wa prophétie ti Esaïe 61:5, 6 afa kozoni awe kamba so ayeke na popo ti ambeni ngasangbaga na Israël ti yingo?
15 Ala so ayeke ti ambeni ngasangbaga ayeke na ngia ti sara na Jéhovah na gbe ti fango lege ti ngbâa be-ta-zo nga na Wabatango Bungbi ti lo, nga ambeni ngasangbaga so akiri singila ndali ni. Ala hinga ala so a sa yingo na ndo ti ala tongana amembre ti “Israël ti Nzapa”. (aGalate 6:16). A sara tënë ti ambeni ngasangbaga tongana “awande” so abungbi oko na Israël ti yingo. Nga na ngia, ala yeke sara mbeni kusala so ayeke tongana ti ‘azo ti fango yaka’ nga na ti ‘azo ti batango vigne’ na gbe ti fango lege ti ala so a sa yingo na ndo ti ala, “aprêtre ti L’Eternel” nga na “aboi ti Nzapa”, wala awakua ti lo (Esaïe 61:5, 6). Na wâ, ala yeke fa nzo tënë ti Royaume nga ala yeke sara si azo ti amara kue aga adisciple. Na bê ti ala kue, ala yeke mû maboko na ngbâa ni ti fa lege na afini zo so ayeke tongana angasangbaga nga ala yeke bâ lege ti ala.
16. Ye wa apusu ambeni ngasangbaga ti mû maboko na bê ti ala kue na ngbâa be-ta-zo na ti ndara?
16 Ambeni ngasangbaga ahinga so ala wara aye ti nzoni mingi ndali ti ngangu so ngbâa be-ta-zo ayeke sara ti mû na ala kobe ti yingo na ngoi so alingbi. Na tâ be-ti-molenge, ala hinga so tongana a yeke ndali ti ngbâa be-ta-zo na ti ndara pëpe, ka ala yeke hinga ye mingi pëpe wala ye oko pëpe na ndo atâ tënë so ayeke na yâ ti Bible. Na tapande, ala yeke hinga pëpe tâ tënë na ndo ti yanga-ti-komande ti Jéhovah, ye so ayeke sara si iri ti lo aga nzoni-kue, Royaume, afini yayu na fini sese, âme, dutingo ti akuâ nga na tâ tënë na ndo ti Jéhovah, Molenge ti lo nga na yingo vulu. Teti so ambeni ngasangbaga akiri singila mingi ndali ti aye so a fa na ala nga ndali ti so ala yeke be-ta-zo, na ndoye ala yeke mû maboko na “aita” ti Christ so a sa yingo na ndo ti ala na so angbâ na ndo sese na ngoi ti nda ni so.—Matthieu 25:40.
17. Ye wa Wabatango Bungbi abâ so ayeke kota ye ti sara? E yeke bâ ande nyen na yâ ti article ti peko?
17 Teti so wungo ti ala ayeke fadeso mingi pëpe, ala so a sa yingo na ndo ti ala alingbi pëpe ti duti na yâ ti akongregation kue ti bâ si a bâ lege ti aye ti Christ nzoni. Tongaso, Wabatango Bungbi amû na ambeni koli so ayeke ti ambeni ngasangbaga kungba ti bâ ndo na ndo ti aBéthel, ti adistrict, ti acirconscription nga na ti akongregation ti aTémoin ti Jéhovah. Sarango ye ti e na mbage ti aita-koli so, so ayeke sara kusala na gbe ti fango lege ti Christ, afa na gigi so e yeke be-ta-zo na Christ nga na ngbâa ti lo so ayeke be-ta-zo? E yeke bâ ande tënë so na yâ ti article ti peko.
[Akete tënë na gbe ni]
a Ti wara ambeni nzene nzene sango na ndo tënë so, bâ Tour ti Ba Ndo, ti lango 1 ti mars 2004, lembeti 13-18, nga na lango 1 ti décembre 1992, lembeti 13, na français.
b A fa tënë ti aye so asi na lo na yâ ti Tour ti Ba Ndo ti lango 1 ti mars 1988, lembeti 10-17, na Français.
Dango bê
• Zo wa ayeke Mokonzi ti e? Ye wa afa so lo hinga ye kue so ayeke tambela na yâ ti akongregation?
• Na ngoi so a ga ti bâ “Temple”, azo wa ayeke sara kua tongana mbeni ngbâa so ayeke be-ta-zo? A zia ala na ndo ti aye wa?
• Araison wa Bible afa na e ti mû maboko na ngbâa be-ta-zo na be-biani?
[Afoto na lembeti 25]
‘Aye’ so a zia “wabatango-ye” na ndo ni andu aye tongana ada, akapa ti mandango Bible nga na fango tënë
[Foto na lembeti 26]
Ambeni ngasangbaga ayeke mû maboko na ngbâa be-ta-zo na lege so ala yeke fa tënë na wâ