LAHATSORATSE FIANARAGNE 21
HIRA 21 Katsaho Foana Aloha Ilay Fanjakana
Paliavo i Tanàgne Tsy Horavay
“I [tanàgne] ho avỳ ty tena paliaentikagne.”—HEB. 13:14.
TY HOTREA ATO
Mahasoa antikagne amy hinane zao naho amy ty hoavy ty Hebreo 13.
1. Inogne ty nirehafe i Jesosy mialoha fa hiseho a Jerosalema ao tamy ty taonjato voaloha’e?
NIREHAKE faminaniagne raike ty Jesosy Kristy andro tsiampeampe taloha ty nimateza’e. Nitanterake voaloha’e o faminaniagne iohoe naho fa rinava ty Jerosalema naho i tempolỳ. Nirehake reke tie ‘hisy maramila hitobe magnodidigne’ i Jerosalema. (Lioka 21:20) Nirehake tamo o mpanonjohy ty lia’eo ty Jesosy tie vata’e vaho trea iareo o maramila rehoe, tsy ia zay fa o maramila Romanao, le mila miala amy i tanàgney ao malaky iareo.—Lioka 21:21, 22.
2. Inogne ty faniahiagne nirehafe i Paoly hoahy ty Kristiana ta Jodia naho ta Jerosalema tagne?
2 Nanoratse taratasy manan-danja ty apostoly Paoly, taogne tsiampeampe taloha ty nanoa i maramila rey arikobogne i Jerosalema. Boke Hebreo ty ahafantaragne o taratasy iohoe tie amy izao. Nagnomey torohevetse hoahy o Kristiana ta Jodia naho ta Jerosalema agne reo ty Paoly amo o taratasy iohoe ao, mba hagnampeagne iareo hovognogne amy ty raha hiseho. Inogne maregne moa o raha hiseho iohoe? Tsy inogne io fa ty fandravagne i Jerosalema. Tsy maintsy vognogne hagnenga ty tragno’e naho ty asa’e ze Kristiana te hovotso-belogne amy io. Izao ty nisorate i Paoly miomba ty tanà i Jerosalema: “Tsy managne tanàgne tsy ho rava eto tikagne.” Le hoe ka reke: “Fa i tanàgne ho avỳ ty tena paliaventikagne.”—Heb. 13:14.
3. Inogne i ‘tanàgne managne fototse tena iey’, le nagnino tika ro mipay aze?
3 Nisalare o ndatio naho nitsikihe iareo ze Kristiana nanapa-kevetse ty hienga i Jerosalema naho i Jodia. Faie nagnavotse ty fiay iareo ze fanapahan-keve iareo zay. Tsikihe o ndatio ka tikagne tie amy izao satria tsy miantehetse ndra mipay fiarovagne ama o ndaty sady tsy manao ze hampilamindamigne ty fiaignantika amy ty tontolo toy eto. Nagnino tikagne ro mifily ty hanao izay? Satria fantantikagne fa tsy haharetse ty tontolo toy. Mipay i “tanàgne managne fototse tena iey,” i “mbe ho avỳ” tikagne. Tsy inogne zay fa i Fanjakàn’Agnaharey.a (Heb. 11:10; Mat. 6:33) Hodinehentika isake lohan-drehake kedekede amy ty lahatsoratse toy tie: 1) Inogne ty torohevetse boake amy ty fagnahy masigne nisorate i Paoly mba hagnampeagne o Kristiana tamy ty taonjato voaloha’eo hipay avao i “tanàgne mbe ho avỳ”? 2) Akore ty fomba nagnampea i Paoly iareo mba hovognogne amy ty raha hiseho amy ty hoavy? 3) Nagnino o torohevetse iohoe ro afake magnampe antika tie amy izao?
ATOKISO I TSY OMBIA HIALA ANTIKAGNEY
4. Nagnino ty Jerosalema ro nilahibey tamo o Kristianao?
4 Tena lahibey tamo o Kristianao ty Jerosalema. Tao ty niforogna ty fiangonagne Kristiana tamy ty taonjato voaloha’e, tamy ty taogne 33 sady tao ka ty nisy o filan-keve-pitantanagneo. Tsy izay avao fa nanagne tragno manokagne naho nanam-panagnagne tao ty ankamaroa o Kristianao. Faie nirehake tamo o mpanonjohy ty lia’eo ty Jesosy tie mila miala a Jerosalema naho a Jodia ao iareo.—Mat. 24:16.
5. Akore ty natao i Paoly mba hagnampeagne i Kristiana rey hovognogne amy ty raha hiseho?
5 Mba hahavy o Kristianao hovognogne amy ty raha hiseho, le nagnampe iareo ty Paoly mba hifantoke amy ty fomba fivazohoa i Jehovah i tanà i Jerosalemay. Naniahy iareo ty Paoly tie, amy i Jehovah, le fa tsy masigne sasa i tempolỳ, o mpisorogneo naho ty sorogne natolotse ta Jerosalema tao. (Heb. 8:13) Nandietse i Mesiay ty ankamaroa ty ndaty tamy i tanàgney tao. Fa tsy i tempoly i Jerosalemay sasa ty foibey ty fivavahagne malio tamy izay. I Jerosalema naho i tempolỳ aza fa horavagne.—Lioka 13:34, 35.
6. Nagnino i faniahiagne nirehafe i Paoly amy Hebreo 13:5, 6 aoy ro tamy ty fotoagne mete tamo o Kristianao?
6 Tanàgne tena nandroso ty Jerosalema, tamy i Paoly nanoratse hoahy o Hebreò. Nisy mpanoratse Romana tamy ze fotoagne zay nitoka i Jerosalema tihoe, tanàgne tena nalaza t’Atignanagne agne. Jiosy boake amy ty tane maro ty nankalaza fete tagne isan-taogne. Agnisa ty va’e ho nampandroso ty toe-karena i tanàgney zay. Azo antoke fa nandrambe soa boake amy ty fandrosoa i tanàgney ka ty Kristiana ila’e. Va’e izay ty nahavy i Paoly nirehake iareo hoe izao: “Atorò amy ty fomba fiaigna’areo tie tsy tea vola nareo, le mikezaha hionogne amy ze fa eo.” Naho fa niavy eo reke, le nirehake i fagnomezan-toky nimea i Jehovah ty mpanompo’e tsikiraidraike trea amy Soratse Masigne aoy. Hoe reke: “Tsy ombia hienga azo raho sady tsy ombia hiala azo.” (Vakio ty Hebreo 13:5, 6; Deot. 31:6; Sal. 118:6) Tena nilae o Kristiana ta Jerosalema naho ta Jodia agne reo o fagnomezan-toky iohoe. Ino ty anto’e? Satria fotoagne fohe tafara ty nahazoa iareo o taratasy iohoe, le tsy maintsy nienga ty tragno’e, ty asa’e vaho ty ankamaroa ty fanagna’e iareo. Tsy maintsy niatreke ty raha niseho tafara izay iareo.
7. Nagnino tika ro toko’e hagnamafe ty fatokisantika i Jehovah tie amy izao?
7 Lesogne ho antikagne: Inogne ka ty raha hatrehentikagne tsy ho ela? I “haoreagne lahibey” hamaragne ty tontolo toỳ. (Mat. 24:21) Tsy maintsy mifoha lognandro sady vognogne avao manahake o Kristiana tamy ty taonjato voaloha’eo ka tika. (Lioka 21:34-36) Amy i haoreagne lahibeỳ, le va’e hienga ty ila’e amy ty raha anagnantika ndra ty fanagnantikagne iaby tika. Mila matoky tanterake areke tika tie, tsy ombia hiala ty vahoa’e ty Jehovah. Faie ndra tie mbe tsy amy i haoreagne lahibeỳ ao aza tikagne tie amy izao, le fa afake mampiseho tie ia ty ametrahantika ty fatokisantikagne. Dineho zao: ‘Trea amy ty raha ataoko naho ty tanjoko vao tie tsy mitoky amy ty fanagnagne raho, fa mitoky amy i Andrianagnahare nampitamà tihoe hikarakara ahikey?’ (1 Tim. 6:17) Ie aloha afake mandrambe lesogne boake amy i raha niseho tamy ty taonjato voaloha’ey tikagne. Faie ndra tie izay aza, le raha mbe tsy niseho ndra ho indraike i haoreagne lahibey amy ty hoavỳ. Akore areke ty hahafantarantikagne ty raha toko’e hatao naho fa hanomboke ze haoreagne zay?
ANKATOAVO ZE MITARIKE
8. Inogne ty toromareke nimea i Jesosy i mpiana’e rey?
8 Taogne tsiampeampe tafara ty nahazoa o Kristianao i taratasy i Paoly hoahy ty Hebreoy, le nitrea iareo nitobe nagnodidigne i tanà i Jerosalemay o maramila Romanao. Nagnampe iareo hahafantatse zay tie, toko’e fa hilay amy izay iareo satria fa horavagne i tanà i Jerosalemay. (Mat. 24:3; Lioka 21:20, 24) Faie hilay aia iareo? Tsotra ty raha nirehafe i Jesosy, le tihoe: “Ao areke ze a Jodia ao, hilay am-bohitse agne.” (Lioka 21:21) Nisy vohitse maro ty tamy i faritsey ao. Ty aia amy irey areke ty toko’e hilaisa iareo?
9. Nagnino o Kristianao ro va’e nieretseretse miomba ty vohitse hilaisa iareo? (Henteo ka i saren-taney.)
9 Nisy vohitse ila’e azo o Kristianao nilaisagne retoa: Ty vohitse Samaria, Galelia, Hermona, Libanona vaho ty vohitse ampita ty renerano i Jordana. (Henteo i saren-taney.) Va’e ho toeragne azo itsolohagne ty ankamaroa ty tanàgne amo o vohitse rehoe. Ty tanà i Gamla zao ohatse, le tanàgne feno vatovato sady ambone ty vohitse ro sarotse andehanagne. Nieretseretse ty Jiosy ila’e tie, toeragne mete soa itsolohagne o tanàgne iohoe. Faie nialy ta Gamla tao o Jiosio naho o Romanao, le maro tamy ty ndaty nitoboke tao ty nimate.b
Maro ty vohitse azo o Kristianao nilaisagne faie tsy voatere ho nahavoaaro iareo (Fehentsoratse 9)
10-11. a) Akore ty fomba va’e nitariha i Jehovah o Kristianao? (Hebreo 13:7, 17) b) Inogne ty soa niazo o Kristianao boake amy ty fankatoavagne ze mitarike? (Henteo ka i sarey.)
10 Trea tie nitari-dalagne o Kristianao tamy ty alala i lahilahy nitarike tamy i fiangonagne eo rey ty Jehovah. Nanoratse hoe izao ty mpahay tantara raike atao tihoe Eusèbe naho fa tafara tatoy: “Nahazo fagnambaragne boake amo o lahilahy tinendreo ty ndaty tamy ty fiangonagne ta Jerosalema tao. Nirehafegne iareo mba hiala i tanàgney aloha ty hipoaha i alỳ, le hifindra amy ty tanàgne atao tihoe Pela amy ty faritse Perea.” Toeragne tena nimete soa ty Pela. Tsy lavitse i Jerosalema io sady nimora tamy iareo ty nimbeo. Tamy ty voaloha’e, le o hafa firenenao avao ty nitoboke tao. Tsy mba nipay aly tamo o Romanao iareo, satria tsy nanahake o Jiosy nipay fahaleovan-tegnao.—Henteo i saren-taney.
11 Nagnorike ty toroheve i Paoly manao tihoe toko’e ‘hankatò ze mitarike’ amo o fiangonagneo eo, ze Kristiana nilay tam-bohitse agne. (Vakio ty Hebreo 13:7, 17.) Voka’e, nivotso-belogne i vahoan’Agnahare rey. Trea tie tsy mienga ze ndaty mandigne i tanàgne managne fototse tena iey ty Andrianagnahare. Tsy inogne o tanàgne iohoe fa i Fanjakàn’Agnaharey.—Heb. 11:10.
Mora nandehanagne ty Pela (Fehentsoratse 10-11)
12-13. Akore ty fomba fa nitariha i Jehovah o vahoa’eo naho fa nisy fotoan-tsarotse?
12 Lesogne ho antikagne: Mampiasa o lahilahy mitarikeo ty Jehovah, mba hagnomey tari-dalagne voafaritse soa o vahoa’eo. Misy ohatse maro ty amy Soratse Masigne ao mampiseho tie, nampiasa o lahilahy mpiarakeo ty Jehovah mba hitari-dalagne o vahoa’eo naho fa agnate ty fotoan-tsarotse. (Deot. 31:23; Sal. 77:20) Mahatrea porofo maro ka tikagne tie amy izao tie mbe mampiasa o lahilahy mitarikeo avao ty Jehovah.
13 Naho fa nanomboke ohatse i arete-manjamagne COVID-19-oy, le nagnomey tari-dalagne nilaegne o ‘lahilahy mitarikeo.’ Nahazo toromareke miomba ty fomba hagnomeagne ze raha ilae o rahalahy naho o rahavaveo ara-pagnahy o androanavio. Tsiela tafara ty nanomboha i arete-manjamagney, le nanao havoriambey vondrom-paritse tikagne. Natao tamy ty firehake losotse ty 500 io sady nalefa tamy ty Internet, telé vaho radio. Lava mahazo hanegne ara-pagnahy avao tikagne, hafara’e miharo saigne avao. Ndra inogn’ino raha sarotse hatrehentikagne amy ty hoavy, le afake matoky tikagne tie mbe hagnampe o lahilahy mitarikeo avao ty Jehovah mba hahavy iareo handrambe fanapahan-kevetse aman-kilala. Tena ilaegne areke ty fatokisagne naho ty fankatoavagne ty lily i Jehovah. Faie inogne ka ty toetse hagnampe antika hovognogne amy i haoreagne lahibeỳ naho hanao raha am-pahendreagne amo o fotoagne miambake iohoeke?
MIFANKATEAVA MANAHAKE TY MPIRAHALAHY LE MIKEZAHA HANDRAMBE AMBAHINY
14. Arake ty Hebreo 13:1-3, inogne ty toetse nila natoro o Kristianao taloha ty nandravagne i Jerosalema?
14 Naho fa manomboke i haoreagne lahibeỳ, le vao mainke mila mifaneho hatea mandikoatse ty taloha tikagne. Toko’e hanahake ty ohatse nenga ze Kristiana nitoboke ta Jerosalema naho ta Jodia ao tikagne amy ze lafi’e zay. Nifaneho hatea lognandro iareo. (Heb. 10:32-34) Faie naho fa nihanarine ty fotoagne handravàgne i Jerosalema naho i tempolỳ, le vao mainke nila ‘nifankatea manahake o mpirahalahio’ naho ‘nampiantragno’ ty hafa mandikoatse ty taloha o Kristianao.c (Vakio ty Hebreo 13:1-3.) Hoe izay ka ty toko’e hataontikagne, amo ze o fara’e fa marine ho tapetse zao.
15. Nagnino o Kristiana Hebreò ro nila nifaneho hatea manahake ty mpirahalahy naho nandrambe ambahiny tafara ty nilaisa iareo?
15 Nagnodidigne i Jerosalema hey i maramila Romana rey, le boakeo niala tampoke. Afake nilay reketse ty fanagna iareo ila’e o Kristianao tamy izay. (Mat. 24:17, 18) Nila nifanohagne iareo naho fa nandeha am-bohitse agne, le hoe izay ka naho fa niavy amy i toeragne vaovaoy agne. Azo antoke fa nisy raha ‘nilaegne meke’ tamy izay. Azo iareo nihararaotegne zay mba hifanehoagne hatea naho hampiantranoagne ty hafa. Afake nifanohagne naho nifampizara ze nanagna’e iareo tamy izay.—Tit. 3:14.
16. Akore ty azontika ampisehoagne hatea amy ze mpiara-manompo mipay fagnampeagne? (Henteo ka i sarey.)
16 Lesogne ho antikagne: Ty hatea ty mandrisike antika hagnampe o mpiharo finoagne amantikagneo naho fa sahiragne iareo. Noho ty fisia ty aly naho i loza arake ty natiora niseho vaho tsiela rey, le maro amo o rahalahy naho o rahavaveo ty nanjare nitaveagne. Maro amo o vahoan’Agnahareo ty vognogne hikarakara ze raha ilae iareo ara-pagnahy naho ara-nofo. Nienga ty tragno’e ty rahavave raike boake a Ukraine agne noho i alỳ. Hoe reke: “Tsapa’ay tie nitari-dalagne anay sady nagnampe anay tamy ty alala o rahalahio ty fità i Jehovah. Nandrambe anay sady nagnampe anay iareo tamy tie izahay ta Ukraine agne, ta Hongrie agne vaho amy izahay an’Alemaigne etoagne zao.” Miara-miasa amy i Jehovah tika naho mampandroso an-tragno o rahalahy naho o rahavaveo sady mikarakara ze raha ilae iareo.—Ohab. 19:17; 2 Kor. 1:3, 4.
Mipay ty fanohagnantikagne i Kristiana mitaveagne amy izao rey (Fehentsoratse 16)
17. Nagnino ro tena lahibey tihoe mifaneho hatea manahake o mpirahalahio naho tea mandrambe ambahiny?
17 Azo antoke fa vao mainke tena ilaegne mandikoatse tie amy izao ty mifagnampe amy ty hoavy. (Hab. 3:16-18) Mampiofagne antika mba hifankatea manahake o mpirahalahio naho hampandroso an-tragno iareo ty Jehovah tie amy izao. Tena ilaegne o toetse rehoe amy ty hoavy.
INOGNE TY RAHA HISEHO AMY TY HOAVY?
18. Akore ty azontika anahafagne o Kristiana Hebreò?
18 Atoro o tantarao fa ze Kristiana nilay tam-bohitse tagne, le tsy niazo ty loza nanjò i Jerosalema. Niala tamy i tanàgney tao iareo fa i Jehovah tsy ombia niala iareo. Akore ty amo ze o androntika zao? Ie aloha tsy haintikagne amy ty pitsopitso’e ty raha hiseho amy ty hoavy, faie fa nampiomagne antikagne ty Jesosy tie mila vognogne hanao raha tikagne. (Lioka 12:40) Eo ka i taratasy nisorate i Paoly hoahy ty Hebreoy. Azontika ampiharegne amy izao, manahake ty tamy taonjato voaloha’e ty torohevetse ao. Fa nagnomey toky antikagne ka ty Jehovah tie, tsy ombia hienga ndra hiala antikagne reke. (Heb. 13:5, 6) Lonike abey tikagne hipay i tanàgne tsy horavay, le ty Fanjakàn’Agnahare, sady hankamamy ty fitahiagne nainai’e hindese’e.—Mat. 25:34.
HIRA 157 Ho Avy i Fiadanam-bey Nainai’ey
a Tamy ty andro ty Baiboly, le mateteke nisy mpanjaka nifehe aze o tanàgneo. Azo natao tihoe fanjakagne ty tanàgne hoe izay.—Gen. 14:2.
b Tamy ty taogne 67 tagne ho agne, tafara kede ty nilaisa o Kristianao boake ta Jodia naho ta Jerosalema tao ty nisehoa o aly iohoe.
c Ty rehake tihoe “mifankatea manahake ty mpirahalahy,” le manondro ty hatea aseho amy ty longo maifitse. Faie nampiasa o rehake iohoe ty Paoly mba hirehafagne ty hatea misy amo o fiangonagneo eo.