Ko Taua Atu Nei te Matapulapula
“Tela la, ke matapula‵pula koutou me se iloa ne koutou me tefea te aso e vau ei te otou Aliki.”—MATAIO 24:42.
1, 2. Ne a mea e fakaasi mai me ko ‵nofo nei tatou i te gataga o te olaga masei tenei?
E FAI mai te tino tusitala ko Bill Emmott: “E sili atu i mea katoa, ko oti ne fai te luasefulu senitenali mo fai se vaitaimi o taua.” E tiga eiloa ne ‵tupu foki a taua mo amioga fakasauā mai te kamataga ke oko ki te taimi tenā, ne toe fai mai a ia: “E se ‵kese te luasefulu senitenali e uiga ki mea ne ‵tupu, kae e ‵kese ona ko te matagā atu o mea ne ‵tupu i ei. Ko te senitenali muamua eiloa tenā ke tupu ei se taua i te lalolagi kātoa . . . Kae ke faka‵mafa atu te manatu tenā, ne aofia i ei a taua e lua a te lalolagi, kae e se tasi fua.”
2 Ne ‵valo mai ne Iesu Keliso a taua i va o “te suā malo ki te suā malo.” Kae e fai te mea tenā mo fai se vaega fua e tasi o ‘te fakailoga e iloa ei te foki mai o Keliso mo te gataga o te lalolagi.’ I te valoaga sili tenei, ne taku mai foki ne Iesu a oge, masaki, mo mafuie. (Mataio 24:3, 7, 8; Luka 21:6, 7, 10, 11) Ko oti ne gasolo aka o matagā atu a fakalavelave penā i auala e uke. Ko lauiloa valevale te ma‵sei o tino, pelā mo te mea e lavea atu i olotou kilokiloga ki te Atua mo tino. Ko lavea atu foki te gasoloakaga o amioga matagā, amioga solitulafono mo amioga fakasauā. Ko sili atu te fia‵fia o tino ki tupe i lō te a‵lofa ki te Atua, kae ko fakavale‵vale ki fakafiafiaga. E fakamaoni mai ne mea katoa konei me ko ‵nofo nei tatou i “taimi faiga‵ta.”—2 Timoteo 3:1-5.
3. E pokotia pefea ‵tou faifaiga ona ko ‘fakailoga o te vaitaimi tenei’?
3 E pefea tau kilokiloga ki te tulaga matagā tenei i te olaga o tino? E se fia ‵saga atu io me e loto ‵fika a tino e tokouke e uiga ki fakalavelave faiga‵ta i aso nei. E se maina a tino takutakua mo tino ‵poto o te lalolagi i te uiga o ‘fakailoga o te vaitaimi tenei’, kae e penā foki a te seai o se fakatakitakiga tonu mai takitaki lotu i te feitu tenei. (Mataio 16:1-3) Kae ne fakamalosi atu a Iesu ki ana soko: “Tela la, ke matapula‵pula koutou me se iloa ne koutou me tefea te aso e vau ei te otou Aliki.” (Mataio 24:42) E fakamalosi mai a Iesu i konei ke se mataala fua tatou kae ke “matapula‵pula” foki. Ke matapulapula, e ‵tau o tumau i te mataala. E manakogina i ei a mea e uke atu i lō te iloa fua me ko ‵nofo tatou i aso fakaoti, io me ko te matea atu fua o taimi faiga‵ta konei. E ‵tau o tali‵tonu tatou mo te mautinoa me “ko pili mai te gataga o mea katoa.” (1 Petelu 4:7) A te mauaga o te kilokiloga tenā, ka mafai ei o fakatāua ne tatou te matapulapula. Tela la, e ‵tau o mafau‵fau tatou ki te fesili tenei: ‘Ne a mea ka fesoasoani mai ke fakamalosi aka ei te ‵tou loto tali‵tonu me ko pili mai te gataga?’
4, 5. (a) Se a te mea ka fakamalosi mai ke tali‵tonu tatou mo te mautinoa me ko pili mai te gataga o te olaga masei tenei, kae kaia? (e) Se a te mea e tasi telā e ‵pau ei a aso o Noa mo te oko mai o te Tama a te Tagata?
4 Mafaufau ki fakanofonofoga mai mua o te fakalavelave telā ne tupu fakatasi eiloa i te lalolagi—ko te Lolo lasi i aso o Noa. Ne ma‵sei ‵ki amioga a tino telā ‘ne fanoanoa malosi’ ei a Ieova. Ana muna: “Ka ‵solo faka‵ma ne au a tino konei ne faite ne au,” mai te lalolagi (Kenese 6:6, 7) Kae ne fai eiloa ne ia te mea tenā. I te faka‵tusaga ne ia o aso konā mo aso nei, ne fai mai a Iesu: “A te oko mai o te tama a te Tagata, e pelā mo mea ne fai ka koi tuai o poko te lolo.”—Mataio 24:37.
5 E ‵pau eiloa a lagonaga o Ieova e uiga ki te lalolagi tenei mo ana lagonaga e uiga ki te lalolagi mai mua o te Lolo. Ona ko te mea ne fakaseai ne ia te lalolagi sē amio atua i aso o Noa, ka fakaseai foki ne ia a te lalolagi matagā tenei. A te malamalama ‵lei i te ‵pau o te taimi tenā mo ‵tou taimi nei, e fakamalosi mai ke tali‵tonu tatou mo te mautinoa me ko pili mai te gataga o te olaga masei tenei. Ne a la mea kolā e tai ‵pau? E lima a nisi mea konā. A te mea muamua, ko te fakailoaga manino e uiga ki te fakaseaiga.
Ne Fakailoa Mai a “Mea ka ‵Tupu i Aso Mai Mua, Kolā e se Mafai o Matea”
6. Ne a mea ne manako Ieova ke fai i aso o Noa?
6 Ne fai atu a Ieova i aso o Noa: “E se talia ne au ke ola faeloa a tino ki te se gata mai; a latou ne tino ola fua, e oko ki ei te mate. Mai te taimi tenei, ka sē toe ola latou e silia atu mo te 120 tausaga.” (Kenese 6:3) A te fakaokoatuga o te fakatonuga tenei a te Atua i te 2490 T.L.M. ne fakailoga ei te kamataga o te gataga o te lalolagi sē amio atua tenā. Mafaufau la ki te uiga o te mea tenā ki tino kolā ne ola i te vaitaimi tenā! E toe 120 fua tausaga kae fakaoko atu ne Ieova “te lofiaga ki te lalolagi ke ‵ta fakapalele ei a mea ola katoa. Ka ‵mate a mea katoa i te lalolagi.”—Kenese 6:17.
7. (a) Ne saga atu pefea a Noa ki faka‵pulaga e uiga ki te Lolo? (e) E ‵tau o ‵saga atu pefea tatou ki faka‵pulaga e uiga ki te gataga o te olaga masei tenei?
7 Ne maua ne Noa te faka‵pulaga e uiga ki te fakalavelave tenā i te fia sefulu tausaga mai mua, kae ne fakaaogā faka‵lei eiloa ne ia te taimi tenā ke ‵sao ei latou. I te lagonaga ne Noa a “mea ka ‵tupu i aso mai mua, kolā e se mafai o matea ne ia,” ne fai mai te apositolo ko Paulo me “ne fakalogo [a Noa] ki te Atua, faite ei ne ia a te vaka telā ne ola ei a ia mo tena kāiga.” (Epelu 11:7) Kae e a tatou? Ko nofo pelā ki se 90 tausaga talu mai te kamataga o aso fakaoti o te olaga masei tenei i te 1914. Ko ‵nofo tonu nei tatou i te taimi o “te gataga o te lalolagi.” (Tanielu 12:4) E ‵tau o ‵saga atu pefea tatou ki faka‵pulaga kolā ko oti ne tuku mai? E fai mai te Tusi Tapu: “Ka ko te tino telā e fai ne ia a te mea e loto ki ei a te Atua e ola ki te se gata mai.” (1 Ioane 2:17) Tenei eiloa te taimi ke fai ei te loto o Ieova mo te loto naunau.
8, 9. Ne a faka‵pulaga ko oti ne tuku mai i aso nei, kae e faka‵pula atu pefea?
8 I aso nei, ko oti ne iloa ne tino loto fakamaoni kolā e sukesuke ki te Tusi Tapu me ka fakaseai eiloa te olaga masei tenei. E tali‵tonu tatou ki ei? Mafaufau la ki pati ma‵nino a Iesu: “Me i te fakalavelave e tupu i te taimi tenā, e tafa sili i te masei i fakalavelave katoa ko oti ne ‵tupu mai i te kamataga o te lalolagi, ke oko mai eiloa ki te aso tenā. E seai foki eiloa se fakalavelave penā e ‵toe tupu.” (Mataio 24:21) Ne fai mai foki a Iesu i a ia ka vau pelā me ko te Famasino tofia a te Atua o ‵vae a tino e pelā mo te tausi mamoe telā e ‵vae ne ia a mamoe keatea mai kouti. Ka olo atu a tino ma‵sei “ki te fakasalaga se gata mai, ka ko tino amiotonu e olo atu ki te ola se gata mai.”—Mataio 25:31-33, 46.
9 E fakailoa mai faeloa ne Ieova a faka‵pulaga konei ki ana tino e auala i fakamasauaga i te taimi tonu, ko mea‵kai faka-te-agaga kolā e tuku mai ne “te tavini fakamaoni kae poto.” (Mataio 24:45-47) E se gata i ei, e ‵kami atu nei a tino mai fenua katoa, matakāiga, mo ‵gana katoa ke “ma‵taku ki te Atua, kae tavae atu ki tona sili! Me ko oko mai te taimi e fakamasino ei ne ia a tino.” (Fakaasiga 14:6, 7) A te vaega tāua e tasi o te fekau o te Malo telā e talai atu ne Molimau a Ieova i te lalolagi kātoa ko te faka‵pulaatuga me ko pili o fakaseai ne te Malo o te Atua a pulega a tāgata. (Tanielu 2:44) E se ‵tau o manatu mā‵mā ki te faka‵pulaga tenei. E fakataunu faeloa ne te Atua Malosi Katoatoa ana pati. (Isaia 55:10, 11) Ne fai ne ia penā i aso o Noa, kae ka fai foki ne ia i ‵tou aso nei.—2 Petelu 3:3-7.
Ko Lauiloa a Faifaiga Fakatauavaga sē ‵Tau
10. Ne a mea e mafai o fai atu e uiga ki faifaiga fakatauavaga sē ‵tau i aso o Noa?
10 E ‵pau ‵tou aso nei mo aso o Noa i se isi feitu. Ne fakatonu atu a Ieova ki te tagata mo te fafine muamua ke ‘faka‵fonu te lalolagi’ ki tino, mai te fakaaogāga o lā malosi mai te Atua ke fakafua a tama‵liki i loto i te fakatokaga o te fakaipoipoga. (Kenese 1:28) I aso o Noa, ne fakalailai ne agelu fakalogoga‵ta a tino ki faifaiga fakatauavaga sē ‵tau. Ne ‵mai latou ki te lalolagi, ‵fuli ki foitino faka-te-foitino, kae ‵moe mo tamā‵fine mata‵gali, fa‵nau mai ei a tama‵liki kolā e āfa tino, āfa temoni—ko toa ‵mafi. (Kenese 6:2, 4) Ne faka‵tusagina te agasala a agelu fakatāgata konei ki amioga matagā i Sotoma mo Komolo. (Iuta 6, 7) Ne iku atu i ei ki te lauiloa o faifaiga fakatauavaga sē ‵tau i aso konā.
11. Ne a tulaga o amioga ko ‵pau ei ‵tou taimi nei mo aso o Noa?
11 Kae e a te tulaga o amioga i aso nei? I aso fakaoti konei, ko fakavae te olaga o tino e tokouke ki faifaiga fakatauavaga. Ne fakamatala manino mai ne Paulo a vaegā tino penā, “ko se iloa ne latou o tae‵ma; e tuku atu olotou foitino mo amioga ma‵sei, kae fai katoa ne latou amioga fakatakalia‵lia mo te loto sē fia foki mai i ei.” (Efeso 4:19) Ko lauiloa valevale a ata ma‵sei, faifaiga fakatauavaga sē ‵tau, te maneaneaga o tama‵liki, mo amioga fakasotoma. Ko oti ne kamata o maua ne nisi tino “te lotou fakasalaga i olotou mea ‵se,” mai te mauaga o masaki ‵pisi i faifaiga fakatauavaga, te mavae‵vae o kāiga, mo nisi fakalavelave o te olaga.—Loma 1:26, 27.
12. Kaia e ‵tau ei o fakamalosi aka te takalialia ki mea ma‵sei?
12 I aso o Noa, ne fakaoko atu ne Ieova te Lolo lasi ke fakaseai ei te lalolagi o faifaiga fakatauavaga sē ‵tau. E se ‵tau eiloa o puli i a tatou me i aso nei ko pelā eiloa mo aso o Noa. Ko pili o faka‵ma ne te “fakalavelave lasi” a te lalolagi mai ‘tino finalalolagi, tino mulilua, mo tino amio fakasotoma.’ (Mataio 24:21; 1 Kolinito 6:9, 10; Fakaasiga 21:8) Ko oko eiloa i te tāua ke fakamalosi aka a te takalialia ki mea ma‵sei kae ‵kalo keatea mai fakanofonofoga kolā e mafai o iku atu ki amioga finalalolagi!—Salamo 97:10; 1 Kolinito 6:18.
‘Ko Salalau a Fakasauāga’ i te Lalolagi Kātoa
13. I aso o Noa, kaia ne ‘‵fonu ei te lalolagi i amioga fakasauā’?
13 E fai mai foki te Tusi Tapu e uiga ki se isi mea ne tupu i aso o Noa: “Ka ko tino katoa ne tino amio ma‵sei i mua o te Atua, ka ko te fakasauāga ko salalau ki koga katoa.” (Kenese 6:11) E se se mea fou a fakasauāga. Ne tamate ne te tama tagata a Atamu ko Kaino a tena taina amiotonu. (Kenese 4:8) E fakaasi mai a te lasi o uiga fakasauā i aso o Lameko i te fakalagi ne ‵fatu ne ia e uiga ki se tamataene ne tamate ne ia ke sao ei a ia. (Kenese 4:23, 24) A te mea ne ‵kese ei a aso o Noa ko te uke atu o amioga fakasauā. I te taimi ne a‵vaga ei a agelu fakalogoga‵ta mo fāfine i te lalolagi kae ‵fua mai i ei a tama‵liki—ko toa ‵mafi—ne gasolo aka ei a amioga fakasauā ki se tulaga telā e seki oko eiloa ki ei muamua. A toa ‵mafi kae fakasauā konei ko “tino ‵lasi”—“ko latou kolā e ‵ta ne latou a nisi tino.” (Kenese 6:4, te fakamatalaga mai lalo, NW) Ne iku atu i ei ki te “‵fonu [o te lalolagi] i olotou amioga fakasauā.” (Kenese 6:13) Mafaufau la ki fakalavelave ne ‵tau o fepaki mo Noa i te putiakaga o tena kāiga i se vaegā tulaga penā! Kae ne fai a Noa mo fai se ‘tino amiotonu i mua o Ieova i te kautama tenā.’—Kenese 7:1.
14. Ko “‵fonu” pefea te lalolagi i aso nei i ‘amioga fakasauā’?
14 Ne maua eiloa a amioga fakasauā i te olaga kātoa o tino. Kae pelā mo aso o Noa, e penā foki te tulaga o amioga fakasauā i ‵tou taimi nei. E lagona faeloa ne tatou a fakasauāga i kāiga, i galuega a potukau ‵teke, te tamatega o matakāiga, mo te tamatega o tino valevale e aunoa mo se pogai. E fakaopoopo atu ki mea katoa konei ko te tamatega o tino i taua. Ko toe ‵fonu foki te lalolagi i amioga fakasauā. Kaia? Ne oko atu pefea ki te tulaga tenei? E fakaasi mai i te tali, a te isi feitu e ‵pau ei ‵tou aso nei mo aso o Noa.
15. (a) Kaia ne uke ei a amioga fakasauā i aso fakaoti konei? (e) Se a te ikuga telā e tali‵tonu katoatoa tatou ki ei?
15 I te taimi ne fakatu aka ei te Malo faka-Mesia o te Atua i te lagi i te 1914, ne gasuesue ei a te Tupu fauugina, ko Iesu Keliso i se auala fakapito. Ne ‵tuli keatea a Satani te Tiapolo mo ana temoni mai te lagi ki te lalolagi nei. (Fakaasiga 12:9-12) Mai mua o te Lolo, ne tiakina ne agelu fakalogoga‵ta olotou tulaga i te lagi i a latou eiloa, kae fakamuli nei, ne ‵pei latou keatea mai te lagi. E se gata i ei, ko sē maua ne latou te malosi ke toe ‵fuli latou mo fai ne tino i te lalolagi ke fakama‵lie aka ei olotou manakoga fakatauavaga ma‵sei. Ona ko te kaitāua mo te ma‵taku ki te lotou fakamasinoga telā e faka‵tali mai, e fakamalosi ne latou a tino mo fakapotopotoga ke aofia i amioga solitulafono mo amioga fakasauā kolā ko sili atu i te matagā i lō aso o Noa. Ne fakaseai ne Ieova te lalolagi mai mua o te Lolo mai tua o te faka‵fonuga ne agelu fakalogoga‵ta mo olotou tama‵liki ki amioga ma‵sei. Ke mo a ma faka‵segina koe, ka fai foki ne ia te mea tenā i ‵tou aso nei! (Salamo 37:10) Kae e iloa ne tino kolā e tumau i te matapula‵pula i ‵tou aso nei me ko pili mai te lotou faka‵saoga.
E Talai Atu te Fekau
16, 17. Se a te fa o mea e tai ‵pau ei a aso o Noa mo ‵tou aso nei?
16 A te fa o mea e ‵pau ei a aso nei mo aso mai mua o te Lolo e lavea atu i te galuega telā ne fakatonu atu ki a Noa ke fai. Ne fou ne ia se vaka lasi ‵ki. Ne fai foki a ia mo fai se ‘tino telā e folafola te amiotonu.’ (2 Petelu 2:5) Se a te fekau telā ne folafola atu ne ia? Ne aofia i te talaiga a Noa a te ‵kamiga ke sala‵mō mo te faka‵pulaga e uiga ki te fakaseaiga telā ka fakaoko atu. Ne fai mai a Iesu me i tino i aso o Noa ‘ne seki ‵saga ki ei ke oko ki te pokoga o te lolo telā ne tapea‵pea ei a latou katoa.’—Mataio 24:38, 39.
17 E penā foki te fakataunuga o te galuega a Molimau a Ieova ke talai atu te fekau o te Malo o te Atua ki te lalolagi kātoa. Toeitiiti ko koga katoa i te lalolagi e lagona ei ne tino a te fekau o te Malo kae fai‵tau foki ki ei i olotou ‵gana eiloa. E maua i masina katoa a kopi e 25,000,000 o te mekesini ko Te Faleleoleo Maluga, telā e folafola atu ei te Malo o Ieova, i ‵gana e sili atu i te 140. E tonu, ko talai atu nei te tala ‵lei o te Malo o te Atua i ‘te lalolagi kātoa, mo fai te molimau ki atufenua katoa.’ Kafai ko oti te galuega tenā e ‵tusa mo te loto o te Atua, ko oko mai ei te gataga.—Mataio 24:14.
18. E faka‵tusa pefea a faifaiga a tino e tokouke ki ‵tou galuega talai mo te tokoukega o tino i aso o Noa?
18 Ona ko te seai o se fiafia ki mea faka-te-agaga mo amioga ‵lei mai mua o te Lolo, e se faigata ke matea atu te fakatauemu o tuakoi ki te kāiga o Noa. Kae ne oko atu eiloa te gataga. E penā foki te uke o ‘tino fakatauemu’ ka ‵sae mai i aso fakaoti konei. Kae ko “te Aso o te Aliki [Ieova] e oko mai e pelā mo se tino kaisoa,” ko muna a te Tusi Tapu. (2 Petelu 3:3, 4, 10) E oko mai eiloa i te taimi tonu. Ka sē tuai eiloa. (Sapakuka 2:3) E pefea te ‵poto o tatou ke tumau tatou i te matapula‵pula!
Ne Nāi Tino Fua ne ‵Sao
19, 20. Se a te mea e ‵pau ei a te Lolo mo te fakaseaiga o te olaga masei tenei?
19 E se gata fua i mea e ‵pau ei aso o Noa mo ‵tou aso i te ma‵sei o tino mo te lotou fakaseaiga. E pelā eiloa mo te ‵sao o tino i te Lolo, ka ‵sao foki a nisi tino i te gataga o te olaga masei tenei. A tino kolā ne ‵sao i te Lolo ko tino loto mau‵lalo kolā ne seki ola pelā mo te tokoukega o tino. Ne faka‵logo latou ki te faka‵pulaga mai te Atua kae ‵vae keatea mai te lalolagi masei i te taimi tenā. “Ka ko Ieova ne fiafia ki a Noa” ko pati i te Tusi Tapu. “Ko [Noa] fua tokotasi te tino ‵lei i aso konā.” (Kenese 6:8, 9) Mai tino katoa, e tasi fua te kāiga, ne “mu tino fua kolā ne i te vaka, e tokovalu fua latou ne ‵sao katoa mai te vai.” (1 Petelu 3:20) Kae ne tuku atu ne Ieova te Atua se fakatonuga ki a latou: “Fakatokouke otou fanau, ko te mea ke salalau atu otou gafa i te lalolagi kātoa.”—Kenese 9:1.
20 E fakatalitonu mai te Muna a te Atua me ka “‵sao i te fakasauāga lasi” se “vaitino tokouke.” (Fakaasiga 7:9, 14) Ka pefea te tokouke o te vaitino tenā? Ne fai mai a Iesu: “Ka ko te mataloa mataliki e faigata te auala e tau atu ki te ola, e timomo foki a tino e maua ne latou.” (Mataio 7:13, 14) E mu‵tana fua a tino kolā ka ‵sao i te fakalavelave lasi māfai e faka‵tusa ki te fia piliona o tino kolā e ola nei i te lalolagi. Kae e mafai foki o maua ne latou te tauliaga telā ne tuku atu foki ki tino kolā ne ‵sao i te Lolo. Kāti e mafai o maua ne tino kolā ka ‵sao a tama‵liki e pelā me ne vaega o te lalolagi fou.—Isaia 65:23.
‘Ke Tumau i te Matapula‵pula’
21, 22. (a) Ne aogā pefea ki a koe te tala tenei e uiga ki te Lolo? (e) Se a te tusi siki fakavae mō te 2004, kae kaia e ‵tau ei o faka‵logo tatou ki te fautuaga i ei?
21 E tiga eiloa ko ‵mao atu te Lolo mai ‵tou aso nei, e tuku faka‵lei mai i ei se faka‵pulaga telā e ‵tau o ‵saga tatou ki ei. (Loma 15:4) A mea kolā e ‵pau ei a aso o Noa mo ‵tou aso nei, e fakalasi aka ei te ‵tou maina i uiga o mea ‵tupu kae ke ‵saga malosi atu ki te oko fakapoi mai o Iesu o fakamasino a tino amio ma‵sei.
22 I aso nei, e takitaki eiloa ne Iesu Keliso se galuega fakatu‵tu lasi i te feitu faka-te-agaga. Ko te mea ke maua se puipuiga mo te faka‵saoga o ana tino tapuaki ‵tonu, e maua eiloa nei se palataiso faka-te-agaga pelā mo te vaka o Noa. (2 Kolinito 12:3, 4) Ke ‵sao atu i te fakalavelave lasi, e ‵tau o tumau tatou i loto i te palataiso tenā. Mai tua o te palataiso tenā ko te lalolagi eiloa a Satani, telā e toka ‵lei ke ‵po ne ia so se tino telā ko fakanoganoga faka-te-agaga. Se mea tāua ‵ki eiloa ke ‘tumau tatou i te matapula‵pula’ kae ke toka foki mō te aso o Ieova.—Mataio 24:42, 44.
E Masaua ne Koe?
• Se a te polopolokiga ne tuku mai ne Iesu e uiga ki tena oko mai?
• Se a te mea ne fakatusa ki ei ne Iesu tena oko mai?
• Ne a auala e ‵pau ei ‵tou aso nei mo aso o Noa?
• E lasi atu pefea te ‵tou matapula‵pula ona ko te ‵pau o ‵tou aso nei mo aso o Noa?
[Ko manatu tāua 12]
Tenei te tusi siki fakavae mō te 2004: “Ke matapula‵pula koutou.”—Mataio 24:42, 44.
[Ata i te itulau e 9]
Ne fakalogo a Noa ki te fakatonuga a te Atua. E mata, e penā foki tatou?
[Ata i te itulau e 10, 11]
“A te oko mai o te Tama a te Tagata, e pelā mo te mea ne tupu i aso o Noa”