Kuka Ivale Yehova
VAMUE va Isareli kosimbu, ka va ivalele Yehova. Momo valua pokati kavo, ca kala onjanja yatete oku yoka olui okuti ka va yulile lovava. Yehova wa linga ocikomo coku tepa pokati ovava Olui Yordão. Noke olohuluwa vialua via va Isareli, vamamako lungende wavo toke Vofeka Yohuminyo. Ndeci ca pita lolosekulu viavo 40 kanyamo konyima eci va yoka Okalunga Kakusuka, citava okuti valua va Isareli eci va yoka olui Yordão va kalavo oku popia hati, ‘Lalimue eteke ndi ivalako ovina Yehova a tu lingila kulo.’—Yeh. 3:13-17.
Yehova wa kũlĩhĩle okuti, vamue pokati ka va Isareli vaka ‘ivala lonjanga ovilinga viaye.’ (Osa. 106:13) Omo liaco, wa handeleka usongui wavo Yehosua oco a nõle 12 kovawe volui kuenda oku a seleka kocilombo cavo catete. Yehosua wa lombolola hati: “Ovawe a, ku va Isareli a linga ndonjivaluko.” (Yeh. 4:1-8) Ovawe aco a ivaluisa va Isareli ovilinga vinene via Yehova kuenda oku limbuka esilivilo lioku amamako oku u vumba lekolelo.
Anga hẽ, ulandu waco u kuete esilivilo komanu va Suku koloneke vilo? Ocili okuti u kuete. Tu sukilavo oku yuvula oku ivala Yehova kuenda oku amamako oku u vumba lekolelo. Alungulo akuavo a eciwa ku va Isareli, a tiamisiwilavo komanu va Yehova koloneke vilo. Kũlĩhĩsa olondaka via Mose vi popia hati: “Lunguka sanga wivala Yehova, Suku yove, poku liweka oku pokola kovihandeleko viaye loviholo viaye, lovisila viaye.” (Esin. 8:11) Olondaka evi vi lekisa okuti, oku ivala Yehova ci tuala koku lekisa esino Kokuaye. Koloneke vilo tu kasivo kohele yaco. Upostolo Paulu poku sonehela Akristão wa va lungula oco ‘lomue kaka konyohe loku lekisa esino’ ndeli va Isareli va lekisa eci va kala vekalasoko.—Va Hev. 4:8-11.
Tu konomuisa ovolandu amue a pita la va Isareli a tu kuatisa oku yuvula oku ivala Suku. Handi vali, ulandu walume vamue vavali va Isareli vakuekolelo, a tu kuatisa oku vumba Yehova lepandi kuenda oku lekisa olopandu kokuaye.
Esunga Lioku Ivaluka Yehova
Vokuenda kuanyamo osi va Isareli va kala Kegito, Yehova ka va ivalele. Eye “wa ivaluka ocisila caye cina a lisila la Avirahama la Isake kuenda Yakoba.” (Etu. 2:23, 24) Ovina Yehova a linga poku va yovola vi komõhisa calua.
Yehova wa nena afengi ecea Kegito. Olonoño via Fareo vakualumbu ka via tẽlele oku tateka afengi aco. Pole, Fareo wamamako oku sepula Yehova loku likala oku eca va Isareli. (Etu. 7:14–10:29) Efengi liekũi lia vetiya soma yaco ukuepela oku pokola kocipango ca Suku. (Etu. 11:1-10; 12:12) Loku songuiwa la Mose, va Isareli kuenda omanu vakuavo va soka 3.000.000 va tunda Kegito. (Etu. 12:37, 38) Eci va tunda Kegito, Fareo wa pongolola utima waye kuenje wa seteka vali oku va tiula. Eye wa handeleka olohoka viaye viasualali va endela kotuvalu vana va kemãlele calua voluali kotembo yaco oco va tiule apika vavo. Pole, Yehova wa handeleka Mose oco a songuile va Isareli kocitumãlo cimue ca tatama ku tukuiwa hati, Pihahirote. Ocitumãlo caco ca kala pokati Kokalunga Kakusuka lolomunda kuenje va Isareli va molehele ndu okuti ka va tẽla vali oku puluka peka liovanyali vavo.—Etu. 14:1-9.
Fareo wa simĩle okuti va Isareli va iñila vonjanjo, kuenje olohoka viaye vi pondola oku va kuata. Pole Yehova wa tateka va Egito poku kapa pokati kavo la va Isareli ongunji yelende kuenda yondalu. Noke Suku wa tepa pokati Okalunga Kakusuka okuti ovava a liongeka olomunda vi soka 15 kolometulu konele lonele. Va Isareli va fetika oku yoka posi ya kukuta. Olohoka via va Egito via mola ndomo va Isareli va kala oku yokela kesinya likuavo liokalunga.—Etu. 13:21; 14:10-22.
Fareo nda wa kaile osoma yimue yolondunge, nda wa limbuka ohele yaco. Pole, omo lioku likolela wa handeleka olohoka viaye lava va endela kotuvalu kuenje va kuama va Isareli. Va Egito vamamako lungende. Osimbu ka va kuatele va Isareli, ungende wavo wa fetika oku tatekiwa! Momo Yehova wopako alola akãlu avo okuti va enda lovitangi.—Etu. 14:23-25; 15:9.
Osimbu va Egito va kala oku semũlũla akãlu avo uyaki, va Isareli va yokela kesinya likuavo liokalunga. Noke Mose wolũila eka liaye kilu Liokalunga Kakusuka. Omo liaco, Yehova wa kongela vali pamosi ovava. Kuenje ovava a tuvika Fareo lakãlu ovita, lavakuakuendela kotuvalu lolohoka viosi vina via landuile va Isareli. Lomue pokati kavo wa supapo ndaño umosi. Va Isareli va yovuiwa.—Etu. 14:26-28; Osa. 136:13-15.
Ulandu waco wa vetiya olofeka vikuavo oku kuatela usumba va Isareli vokuenda kuotembo yalua. (Etu. 15:14-16) Eci papita akũi akuãla kanyamo, ukãi umue o tukuiwa hati, Rahava wa kala ko Yeriko wa sapuila alume vavali va Isareli hati: “Vosi yetu tu vu kuetele onguele, ... Momo tua yeva ndomo Yehova a takatisa kovaso ene ovava o Kalunga Kakusuka, cina wa tundi Kegito.” (Yeh. 2:9, 10) Olofeka vina vakuakufendela olosuku viesanda, havioko lika via ivala ndomo Yehova a yovola omanu vaye. Va Isareli va kuatele esunga lialua lioku wivaluka.
‘Wa va Lava Ndomoliso Liaye’
Noke yoku yoka Okalunga Kakusuka, va Isareli va iñila Vekalasoko lia Sinai “lina linene [hailio] li lingisa usumba.” Osimbu va kala vekalasoko liaco, “vekango” haimo ka muli okulia, Yehova wa va tata. Mose wa popia hati: “[Yehova] wa sanga [va Isareli] vekalasoko, vekango li ñoña. Wa va ñuala ocingonja, kuenje wa va tata. Wa va lava ndomoliso liaye.” (Esin. 8:15; 32:10) Suku wa va tata ndati?
Yehova wa va ĩha “ombolo yi tunda kilu,” yi tukuiwa hati, omana yina ya enda oku moleha locikomo “posi yekalasoko.” (Etu. 16:4, 14, 15, 35) Yehova wa lingavo ocikomo coku va ĩha ovava a tunda “vesenje.” Lesumũlũho lia Suku, uwalo wavo ka wa puile ketimba, kuenda ka va yevele evalo kolomãi vokuenda kuanyamo 40 vekalasoko. (Esin. 8:4) Nye Yehova a kala oku lavoka kokuavo? Mose wa sapuila va Isareli hati: “Lunguki, tati ciwa ovitima viene sanga wivali ovina ovaso ene a mola, kuenje vi tunda vovitima viene oloneke viosi viomuenyo wene.” (Esin. 4:9) Nda va Isareli va ivalukile ovilinga via Yehova, nda vamamako oku u vumba kuenda oku likolisilako oku pokola kovihandeleko viaye. Nye va Isareli va sukilile oku linga?
Oku Ivala ku Tuala Kekambo Liolopandu
Mose wa popia hati: “Wa ivala Handa wa ku cita. Suku wa ku sovola wo wivala muẽle.” (Esin. 32:18) Ovina Yehova a linga Vokalunga Kakusuka, leliangiliyo a linga lioku tekula omanu vaye vekalasoko, kuenda ovina vikuavo viwa a linga, via sepuiwa, ale via ivaliwa. Va Isareli va linga vakuesino.
Otembo yimue va Isareli va sepula Mose omo liekambo liovava. (Ate. 20:2-5) Catiamẽla komana yina ya va tekula, va popia hati: “Tu nyãle okulia kuaco kũvi.” (Ate. 21:5) Ovo va sepula oku tetulula kua Yehova kuenda va likala omoko ya Mose yoku va songuila, kuenje va popia hati: “Hĩse nda tua filile vofeka ye Egito! Hĩse nda tua filile vekalasoko lilo! ... Tu noli usongui, tu tiukila Kegito.”—Ate. 14:2-4.
Nye Yehova a yeva vutima omo liesino lia va Isareli? Ukualosamo poku ivaluka ovolandu aco, wa soneha hati: “Olonjanja viñami hẽ, va tamalala laye vekalasoko loku u nyumalisa vekango? Vo nyika nyika olonjanja, kuenje va valula U o kola wa Isareli. Ka va ivalukile eka liaye, ndaño eteke a va popela kovanyali, eci a kapa olondimbukiso viaye Vegito.” (Osa. 78:40-43) Ocili okuti, va Isareli omo lioku ivala ovilinga via Yehova, va sumuisa utima Waye.
Alume Vavali ka va Ivalele Yehova
Vamue va Isareli ka va ivalele Yehova. Pokati kavo pa kala Yehosua la Kalembe. Ovo va kala pokati keci ci soka 12 kolondavululi vana Mose a tumile oku tunda ko Kadesi Barnea oco vaka kũlĩhĩse Ofeka Yohuminyo. Ekũi liolondavululi va eca ulandu ũvi, pole Yehosua la Kalembe va sapuila omanu hati: “Vofeka omo tua pita oku lavulula, ofeka yaco yiwa ca lua. Nda Yehova o tu sanjukila o tu tuala vofeka yaco loku tu yĩha; lofeka yaco ofeka yi tumõha asenjele lowiki. Cimosi lika okuti, ko ka ñualelipo Yehova.” Eci omanu va yeva olondaka viaco, va popia hati, Yehosua la Kalembe tu va sosola lovawe. Pole, va amamako oku pandikisa loku kolela Yehova.—Ate. 14:6-10.
Noke yanyamo amue, Kalembe wa sapuila Yehosua hati: “Mose, ukuenje wa Yehova, [wa] ñatuile ko Kadesi Barnea, si kũlĩhisa ofeka, kuenje ndo sapuila ndeci ca kala vutima wange. Puãi vakuetu ndaile lavo, va kokela ovitima viomanu ekonyoho. Ame puãi nda kuama Yehova Suku yange lutima wosi.” (Yeh. 14:6-8) Kalembe la Yehosua omo lioku kolela ku Suku, va pandikisa kovitangi vialua. Ovo va nolelepo oku ivaluka Yehova oloneke viosi viomuenyo wavo.
Kalembe la Yehosua va lekisa olopandu poku ivaluka ndomo Yehova a tẽlisa ohuminyo yaye yoku eca komanu vaye ofeka yelau. Ocili okuti, va Isareli va sukilile oku lekisa olopandu ku Yehova una wa va tata. Yehosua wa soneha hati: “Yehova wa eca ku va Isareli ofeka yosi a lisilile oku yeca kolosekulu viavo. ... Polondaka viosi viwa Yehova a popelele epata lia Isareli, layimue ya kambapo. Viosi muẽle via suisuapo.” (Yeh. 21:43, 45) Tu kuama ndati ongangu ya Kalembe la Yehosua yoku lekisa olopandu?
Lekisa Olopandu
Ulume umue wa sumbila Suku, wa pula hati: “Niula nye ku Yehova oku panduila oviali viaye viosi ñasi lavio?” (Osa. 116:12) Ocili okuti, tu kuete ofuka yinene la Suku omo liasumũluho a siata oku tu ĩha, lolonumbi viaye viespiritu, kuenda eliangiliyo liaye lioku tu yovola otembo ka yi pui. Ndaño tu amamako oku eca olopandu ku Yehova otembo ka yi pui, lalimue eteke tu tẽla oku feta ofuka yaco. Pole, vosi yetu tu pondola oku eca olopandu ku Yehova.
Anga hẽ, elungulo lia Yehova lia siata oku ku kuatisa oku yuvula ovitangi? Anga hẽ ongecelo yaye ya siata oku ku kuatisa oku kuata utima wa yela? Ekuatiso liovilinga via Yehova li kala otembo ka yi pui. Omo liaco, o sukilavo oku lekisa olopandu kokuaye otembo yosi. Umalẽhe umue ufeko o kuete 14 kanyamo o tukuiwa hati Sandra, wa liyaka lovitangi vialua, pole, wa vi yula lekuatiso lia Yehova. Eye wa popia hati: “Nda likutilila ku Yehova oco a ñuatise, kuenje nda komõha calua ndomo a ñuatisa. Cilo nda limbuka esunga lieci isia yange a siatela oku sapela lame catiamẽla kelivulu Liolosapo 3:5, 6 hati: ‘Kolela Yehova lutima wove wosi. Ku ka tiamẽle kolondunge viove muẽle. U sumbila kolongenda viove viosi, kuenje eye o suñamisa olonjila viove.’ Nda kolela okuti Yehova oka amamako oku ndi kuatisa ndeci a kasi oku cilinga cilo.”
Eca Uvangi Woku Ivaluka Yehova Poku Lekisa Epandi
Embimbiliya li lombolola ocituwa cikuavo ci kuete elitokeko loku ivaluka Yehova. Olio li popia hati: “Epandi liaco liene li male upange walio, okuti vu kanguka, loku suapo, kuenje lacimue cu kambeli.” (Tia. 1:4) Voku “kanguka, loku suapo” mua kongela nye? Mua kongela oku kuata ovituwa vi tu kuatisa oku pandikisa kovitangi loku kolela Yehova kuenda oku nõlapo oku vi yula okuti ka tu tokoka. Epandi liaco, li nena esanju lialua eci oseteko yekolelo lietu yi sulila. Ovio vi sulila muẽle.—1 Va Kor. 10:13.
Manji umue okuti o kasi ale oku vumba Yehova vokuenda kuanyamo alua, haeye wa liyaka lovitangi vioku vela, wa lombolola eci co kuatisa oku pandikisa. Eye wa popia hati: “Nda siata oku sokolola catiamẽla kovilinga via Yehova, okuti ovina ndi yongola oku linga ci sule. Esunguluko liange, li lomboloka oku tiamisila utima kocipango ca Suku, okuti kolonjongole viange ci sule. Eci ndi liyaka lovitangi si popi hati, ‘A Yehova momo lie ndi talela ohali?’ Ndi amamako oku u vumba loku kuata ukamba laye ndaño muẽle ceci ndi liyaka lovitangi vina viya ocipikipiki.”
Koloneke vilo, ekongelo Liakristão vocili, va fendela Yehova ‘lespiritu locili.’ (Yoa. 4:23, 24) Ovo lalimue eteke va ivalako Suku ndeci ca pita la va Isareli. Pole, oku tiamẽla kekongelo Liakristão, ka ci lomboloka okuti tuka amamako oku vumba Suku lekolelo. Vosi yetu tu sukila oku lekisa olopandu ku Yehova kuenda oku pandikisa kupange waye ndeci Kalembe la Yehosua va linga. Tu kuete esunga lialua lioku cilinga, momo Yehova oka amamako oku tu songuila kuenda oku tu tata koloneke vilo via sulako.
Ndeci ca pita lovawe onjivaluko vana Yehosua a selekele, ulandu wovilinga via Suku, u tu ĩha ekolelo liokuti eye lalimue eteke aka yanduluka omanu vaye. Omo liaco, tu sukila oku popia ndukualosamo wa soneha hati: “Sinumula ovilinga via Yehova. Njivaluka ovikomo viove vionahũlu. Sokolola upange wove wosi. Sinyanyeha ovilinga viove vinene.”—Osa. 77:11, 12.
[Elitalatu kemẽla 7]
Va Isareli va pita vekalasoko “lia kamba ovava”
[Olofoto Via Eciwa]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Elitalatu kemẽla 8]
Osimbu va Isareli va kala ko Kadesi Barnea, va tuma olondavululi Kofeka Yohuminyo
[Olofoto Via Eciwa]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Elitalatu kemẽla 9]
Noke lianyamo alua vekalasoko, va Isareli va sukilile oku eca olopandu ku Yehova omo Liofeka yiwa Yohuminyo
[Olofoto Via Eciwa 9]
Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.
[Elitalatu kemẽla 10]
Oku tiamisila utima kocipango ca Yehova ci tu kuatisa oku pandikisa kovitangi viosi tu liyaka lavio