Novembre

Nɔ jila ènyiɔ, kpedo ao vi hwɛhwɛwo nu nɔ woadranɔ do yí ananɔ ɖoŋci ciwo yí sɔ koɖo wowo xwe. Hweɖewonuɔ, enukplakpla lɔ tɛnŋ vaxokɔ nuxu so enyɔ veviwo nu, shigbe xomu cukaɖawo abi agbenywinɔnɔ nyɔwo hannɛ, vɔ yí etɛnŋ nyi mamamɛ ɖeka alo amɛve kpoŋ mɛ yí ɖeviwo atɛnŋ ana ɖoŋci le. Gbekpedo ao viwo nu nɔ woamɔŋje enu ci yí taɖo de hweɖekpokpuinu ci wokɔ alɔ yí woayɔ wo o. Nɔ wodre mɛ nɔ wo ahan ɔ, atɛnŋ akpedo wo nu wodado dɔmɛzi nɔ woyɔ mɛbuwo yí wodeyɔ wo o. (1 Tim. 6:18) Mìwo ɖekaɖeka atɛnŋ adra ɖoŋci ciwo yí ado ŋsɛn amɛwo do yí asɔ kanfu Yehowa yí agbesɔ do ŋsɛn mìwo kpena Kristotɔwo. (Elo. 25:11) Nɔ mìaxo nuxu kleŋ so enu ciwo mɛ mìto nu can ɔ, mìdeɖo axonɔ nuxu sugbɔ so mìwoɖekiwo nu o. (Elo. 27:2; 2 Kor. 10:18) Anyɔ wu mɔ mìaje agbla asɔ mìwo susu ɖo Yehowa, yi Nyɔ koɖo yi mɛwo pleŋ ji.—Enyɔ. 4:11. w23.04 24-25 ¶17-18

Lɔnlɔn le veviɖe gbɔxwe mìakpɔtɔ anɔ zanŋte. (Mt. 22:​37-39) Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Mawu kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ nɔ ecɛ ana mìado go cukaɖawo can. (2 Tim. 1:​7, 8) Ci mìlɔn mɛ ciwo yí desɛnkɔ Yehowa koɖo mìɔ, ena mìkpɔtɔ ɖenɔ kunu nɔ enyi to telefonu alo wemaŋwlɛŋwlɛ ɖaɖa mɛ ji can. Mìkpɔtɔ kpɔkɔ emɔ mɔ gbeɖekaɔ, amɛwo atɛnŋ atrɔ yí atɔ enujɔjɔɛ wawa. (Eze. 18:​27, 28) Mìlɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo can. Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo dɔ ‘mìdonɔ akɔnfɛ nɔ mìwonɔnɔwo yí donɔ ŋsɛn lanmɛ nɔ mìwonɔnɔwo.’ (1 Tɛs 5:11) Shigbe lé sɔjawo donɔ ŋsɛn wowonɔnɔwo le ahwa mɛ nɛɔ, ahanke mìwo can mìdonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo nɛ. Mìwo can mìdaxa aɖui yí awa enuvevi koɖo mìwo nɔvi ɖe alo awa wadonu o. (1 Tɛs. 5:​13, 15) Mìgbedanasɛ mɔ mìlɔn mìwo nɔviŋsu ciwo yí xɔnɔ ŋkɔ le hamɛ lɔ mɛ nɔ mìbunɔ wo.—1 Thess. 5:12. w23.06 10 ¶6; 11 ¶10-11

Tamɛbubukpɔ so tafɛn lɔ nu nyi emɔ ɖeka ci ji mìato yí ana mìwo xɔse asɛnŋ. Tafɛn lɔ na mìkando ji mɔ egbe ci Mawu ɖo avamɛ nyao. Nɔ mìwa ɖaŋ yí bu tamɛ kpɔ so enu ci yí taɖo Yehowa sɔ eviɛ na do ta nɔ mì koɖo enu ci egu do mɛɔ, ana yí xɔse ci mìɖo mɔ agbe mavɔ nɔnɔ gbe ci Mawu ɖo avamɛ asɛnŋ doji. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Vɔnsa ci yí Mawu wa gbɔxwe yí tafɛn lɔ nyi wawaɔ? Yehova sɔ eviɛ vevi, yi xlɔ bakpomadɔn so jeŋkwi mɛ ɖaɖa nyigban ji yí wovaji enyi amɛmaɖonuvɔn. Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, édo go cukaɖa hamɛhamɛwo. Ékpe fun yí se vevi keke yí ku. Efɛn gangan ŋtɔteŋ enyi Yehowa cu! Mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ dalɔn yí atashi Eviɛ yí akpe fun yí aku keŋ nɔ mìasɔ nɔ agbe nywi le kleŋ mɛ kpoŋ o. (Ʒan 3:16; 1 Piɛ 1:​18, 19) Ci Yehowa sɔ Eviɛ vevi sɔ na do ta nɔ mìɔ, áwɛ keke yí mìasun ji anɔ agbe mavɔ le xexe yoyu lɔ mɛ. w23.04 27 ¶8-9

Yehowa ɖo edro mɔ yeafɔn mɛkukuwoa? Mìdabui kpɔ gbɔxwe anui o. Édruikɔ veviɖe. Éto Bibla ŋwlɛtɔ sugbɔ ji yí woŋwlɛ fɔnfɔnsoku gbeɖu yitɔ ci yí avamɛ le esɔ mɛ daɖɛ. (Ezai 26:19; Enyɔ. 20:​11-13) Eyi nɔ Yehowa ɖo egbe ɖeɔ, éna yí evanɔmɛ tɛgbɛɛ. (Ʒozue 23:14) Kpakpa sɔkɔ Yehowa mɔ yeafɔn mɛ ciwo yí ku. Mìakpɔ enyɔ ciwo yí blema tɔgbi egbejinɔtɔ Job nu. Ékando ji mɔ nɔ yeku can ɔ, edro anyi nɔ Yehowa mɔ akpɔ ye yí yeagbenɔ agbe ke. (Job 14:​14, 15) Enu ci Yehowa ŋtɔ can jijiɛ nɔ yi sɛntɔwo pleŋ ciwo yí ku nɛ. Kpakpa sɔsɔɛ mɔ yeafɔn wo do agbe, yí woale lanmɛsɛn koɖo jijɔ mɛ. Vɔ lé woawɛ nɔ amɛ miliɔn nɛniɖe ciwo yí detɛnŋ kpla nu so nyɔnɔnwi lɔ nu yí jeshi Yehowa ɖɛ gbɔxwe yí kuɔ? Mìwo Mawu amɛlɔntɔ lɔ jijiɛ mɔ yeafɔn wowo can. (Edɔ. 24:15) Éji mɔ yeahun mɔ nɔ wo nɔ woanyi ye xlɔwo keŋ anɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban ji.—Ʒan 3:16. w23.04 9 ¶5-6

Lé àwɛ nɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ asɛnŋ ɔ? Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èkpɔkpɔ emɔ mɔ àvanɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban jiɔ, hlɛnnɔ enyɔ ci Bibla nu so paradiso lɔ nu yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu. (Ezai 25:8; 32:​16-18) Bu tamɛ kpɔ so lé agbe lɔ avanɔ do le xexe yoyu lɔ mɛ nu. Kpɔɛni le susu mɛ mɔ yele nɔ. Nɔ mìji gamɛ yí bunɔ tamɛ kpɔ so lé xexe yoyu lɔ avanɔ do nuɔ, mìakpɔ mɔ mìwo cukaɖawo le “cukwin” yí woli na nɔ “ɖabaxoxo ɖeka.” (2 Kor. 4:17) To emɔkpɔkpɔ cɛ jiɔ, Yehowa ana nàsɛnŋ. Yehowa na enu ciwo yí èʒan yí asɔ xɔ ŋsɛn so gbɔ daɖɛ vɔ. Eyi taɖo do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí aji emɔdasɛnamɛ yitɔ kpɔ le amɛɖekɛnukplakpla hwenu keŋ akpɔ ŋsɛn yí asɔ wa edɔ ɖe ci woɖo nɔ eo yí ado ji le cukaɖa mɛ alo akpɔtɔ akpɔkɔ jijɔ. Lɔn nɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo adonɔ ŋsɛn eo. Bunɔ tamɛ kpɔ blaŋblaŋ so esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ lɔ nu. Eyi ‘Mawu a na ŋsɛn eo toto Yiŋtɔ hlɔnhlɔn gangan ji; á do ŋsɛn lanmɛ nɔ eo nɔ ŋgbetrɔ le ŋgbe domɛ ni hwecinu cukaɖawo va eo ji o yí à do ʒinxo, yí a haya.’—Kol. 1:11. w23.10 17 ¶19-20

Susu sugbɔ li ciwo yí taɖo mìadonɔ akpe nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ. Mìado akpe ni nɔ enushianu ciwo yí le mì shi, ɖo eyi gbɔ enunana ɖekpokpui so. (Ʒaki 1:17) Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ ado akpe ni do nyigban nyakpɔkpɔ ci ena mì koɖo enu nyakpɔkpɔ ciwo yí ewa ŋci. Mìatɛnŋ agbedo akpe ni nɔ ci ena mì agbe, xomu, exlɔwo koɖo emɔkpɔkpɔ. Mìgbedonɔ akpe nɔ Yehowa nɔ ci elɔn mɔ mìwo le nyi ye xlɔwo. Ele mɔ mìado gbla veviɖe yí abu tamɛ kpɔ so susu ciwo yí taɖo mìwoŋtɔwo ɖo adonɔ akpe nɔ Yehowa nu. Mìle agbe le xexe ci mɛ yí amɛwo dedonɔ akpe le o. Enu ciwo yí wojikɔ ɖekɛ nu wobunɔ tamɛ kpɔ so, yí wodevabunɔ tamɛ kpɔ so lé woawɛ ado akpe nu o. Nɔ mìvatɔ enu wawa shigbe mɛ hunnɔwo nɛɔ, mìwo kwifanwo avanyi enu biɔbiɔ ɖekɛwo. Nɔ nɛnɛnu ŋgbevajɔ do mì jiɔ, ele mɔ mìaje agbla nɔ enu ciwo pleŋ Yehowa wanɔ nɔ mì ajenɔŋ nɔ mì yí mìadonɔ akpe ni.—Luiki 6:45. w23.05 4 ¶8-9

Ci Yehowa nyi Eda ci yí lɔnnɔ amɛɔ, dejinɔ mɔ yeakpɔnɔ mì le efunkpekpe mɛ tɛgbɛɛ o. (Ezai 63:9) Vɔ deɖonɔ te cukaɖa lɔwo nɔ woŋgbejɔ do mì ji o, cukaɖa lɔwo tɛnŋ le shigbe etɔsasawo alo ezoɖewo nɛ. (Ezai 43:2.) Vɔ éɖo gbe mɔ yeakpedo mì nu ‘mìato wo’ mɛ, yí daɖe mɔ yí mìwo cukaɖa lɔwo adahɛn nu le mì nu tɛgbɛɛ o. Yehowa gbenanɔ mì yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ yí ekpenɔdo mì nu mìdonɔ ji. (Luiki 11:13; Fili. 4:13) Eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa ananɔ mì enu ci yí pɛɛ yí mìʒan yí ado ji keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji ni. Yehowa jinɔ mɔ mìwo le kando ye ji. (Ebre. 11:6) Hweɖewonuɔ, mìwo cukaɖawo wunɔgan mì. Mìtɛnŋ vatɔ enu xoxo kpɔ mɔ Yehowa akpedo mì nu ma. Vɔ Bibla na mìkando ji mɔ, toto Mawu ŋsɛn mɛɔ, mìatɛnŋ ‘ate fla eglitawo.’ (Eha. 18:29) Vɔ mìɖo ado gbe ɖaɖa koɖo xɔse yí akando ji mɔ Yehowa aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci.—Ʒaki 1:​6, 7. w23.11 22 ¶8-9

Enyɔ cɛwo wa ɖaŋ dre lɔnlɔn adodwi lɔ mɛ nywiɖe! Enyɔ cɛwo atɛnŋ ado ŋsɛn asu koɖo ashiwo nɔ woatɛnŋ aɖo lɔnlɔn adodwi nɔ wowonɔnɔwo. Ele mɔ asu koɖo ashi ɖo aje agbla alɔnnɔ wowonɔnɔwo nɔ wokpɔtɔ le agbe duu. Mìasɔ kpɔwɛ cɛ asɔ ɖe mɛ, gbɔxwe ezo akpɔtɔ ajejeɛɔ, ele mɔ woakpɔtɔ asɔ nake dodoɔ mɛ. Nɔ wodewɛkɔ ahan ɔ, ezo lɔ avaci keŋkeŋ. Nɛnɛke yí lɔnlɔn ci yí le asu koɖo ashi gblamɛ can le nɛ, woɖo ana yí akpɔtɔ asɛnsɛnŋ. Hweɖewonuɔ, etɛnŋ wa nɔ asu koɖo ashi ɖe mɔ lɔnlɔn yewotɔ fakɔ, vevitɔ nɔ wodokɔ go eho, lanmɛsɛn alo evihɛnhɛn cukaɖawo. Nɔ “ezoɖe Yehowa tɔ” akpɔtɔ ajejeɛɔ, asu koɖo ashi lɔ ɖo aje agbla nɔ ekacaca ci yí le wowo koɖo Yehowa gblamɛ asɛnŋ doji. w23.05 20-21 ¶1-3

Nyi yí akpedo mì nu yí mìagbe dɔn ɔ? Mìwo jilawo tɛnŋ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le nyi edɔngbetɔwo, vɔ wodatɛnŋ ana mì dɔngbegbe o, ɖo edɔngbegbe denyi cinɔ woɖunɔ o. Woatekpɔ anyi edɔngbetɔ le shigbe lé wokplanɔ enu yoyu ɖe do ɛnɛ. Enu ɖeka ci àtɛnŋ awa yí abi le enu ci èkplakpla mɛ yí nyi mɔ, àle ŋkuvi do mɛ ci yí kplakpla enu lɔ eo wanawo nu nywiɖe yí atekpɔ awa yitɔ han. Ahanke mìawa nu do nɔ mìji mɔ mìanyi edɔngbetɔwo nɛ. Mìale ŋkuvi do mɛ ciwo yí nyi edɔngbetɔwo nu yí atekpɔ awa wowotɔ han. Shigbe Daniɛli nɛɔ, mìɖo atekpɔ ajeshi Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe. Mìɖo axonɔ nuxu nɔ Yehowa blaŋblaŋ yí anunɔ lé enuwo wakɔ do nɔ mì ni keŋ anyi exlɔ veviwo koɖi. Mìɖo akando Yehowa ji yí anya mɔ yɛle koɖo mì gashiagamɛ. Eyi nɔ mìwo xɔse vaɖo tetekpɔ mɛɔ, mìagbe dɔn. Edɔngbegbe mìwotɔ nanɔ yí mɛbuwo bunɔ mì. Etɛnŋ gbena yí mɛbuwo aji mɔ yewoakpla nu so Yehowa nu. Eyi taɖo susu nywiwo li ciwo yí taɖo mìɖo agbenɔ dɔn. w23.08 2 ¶2; 4 ¶8-9

Wozannɔ Grɛki nyɔgbe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “do nu kpɔ” yí sɔ drenɔ lé amɛwo donɔ shika alo gacuho kpɔ yí sɔ kpɔnɔ mɔ ŋtɔŋtɔ lɔ yí enyi ma. Eyi taɖo mìɖo adonɔ enyɔ ciwo mìsenɔ alo ciwo mìhlɛnnɔ kpɔ, kpɔ mɔ nyɔnɔnwiwo yí wonyi ma. Ecɛ ɖo ale veviɖe nɔ mì vevitɔ ci efunkpekpe gangan lɔ gogokɔ. Mìdeɖo akannɔdo enyɔ ɖekpokpui ci amɛwo nunɔ ji kpoŋ ɖeɖe ahan o, vɔ mìɖo azan tamɛbubu nujikpekpe mìwotɔ keŋ asɔ enyɔ ciwo mìsekɔ alo ciwo mìhlɛnkɔ sɔ kpɔ koɖo nyɔ ciwo Bibla koɖo Yehowa habɔbɔ lɔ nu. Nɔ mìwɛkɔ ahan ɔ, wodavasɔ gbɔngbɔn vɔnwo ŋsukankan ɖe ble mì o. (Elo. 14:15; 1 Tim. 4:1) Mìnya mɔ woahwlɛn Yehowa mɛwo gan le efunkpekpe gangan lɔ mɛ. Mìwo ɖekaɖeka denya lé mìwo gbe avanɔ do le esɔ mɛ o. (Ʒaki 4:14) Ele ahan agan, nɔ mìle agbe yí so efunkpekpe gangan lɔ do alo mìku doŋkɔ ni can ɔ, woasɔ agbe mavɔ cu efɛn nɔ mì nɔ mìkpɔtɔ le gbeji. Anyɔ mɔ mì pleŋ akpɔtɔ asɔ susu ɖo mìwo mɔkpɔkpɔ nywi lɔ ji yí akpɔtɔ ale gbesɔsɔ nɔ Yehowa ŋkeke lɔ! w23.06 13 ¶15-16

Mìdenya lé Bibla mɛ nyɔnuɖɛ ɖewo avamɛ do o. (Dan. 12:​8, 9) Vɔ denyi ci mìdese nyɔnuɖɛ ɖe gɔnmɛ nywiɖe taɖo agbemajɔ do ji o. Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa anu enu ci mìɖo anya le gamɛ nywitɔ ji nɔ mì shigbe lé ewɛ le blema mɛ nɛ. Woado “fafa koɖo vofamɛnɔnɔ” xwa sabaɖe yɛ. (1 Tɛs. 5:​3, nwt) Eyi politiki ŋsɛnwo agu ŋsusɛnsɛnwo swi. (Enyɔ. 17:​16, 17) Yi goduɔ, woaje Mawu mɛwo ji. (Ezek. 38:​18, 19) Enujɔjɔ cɛwo yí ahɛn ahwa godugodutɔ ci yí nyi Harmagedɔn vɛ. (Enyɔ. 16:​14, 16) Mìatɛnŋ akando ji mɔ enu hunnɔwo avamɛ zaanɖe yɛ. Gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìɖo akpɔtɔ adadasɛ enujeŋnamɛ mìwotɔ nɔ mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ to nyɔnuɖɛ ciwo yí le Bibla mɛ kplakpla nywiɖe ji yí agbekpedo mɛbuwo nu nɔ wowo can awɛ ahan. w23.08 13 ¶19-20

Hwenu apotru Pɔlu xokɔ nuxu so xɔse, mɔkpɔkpɔ koɖo lɔnlɔn nuɔ; énu cu du mɔ, “lɔnlsɔn yí nyi [nɔnɔmɛ] gangantɔ sɔwu wo pleŋ.” (1 Kor. 13:13) Nyi yí taɖo Pɔlu nu ahan ɔ? Ðo le sɔ mɛɔ, dagbeʒan mɔ mìaɖo xɔse do xexe yoyu gbe ci Mawu ɖo nu alo akpɔkɔ emɔ mɔ gbeɖu lɔwo avamɛ o; ɖo wovamɛ vɔ. Vɔ mìagbekpɔtɔ alɔnnɔ Yehowa koɖo mɛbuwo. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ wo akpɔtɔ ashinshin ɛ doji tɛgbɛɛ. Gbesɔ kpe niɔ, lɔnlɔn ci yí le mì mɛ na yí wojenɔshi mì mɔ mìnyi Kristotɔ adodwiwo. Yesu nu nɔ apotru yitɔwo mɔ: “Nɔ mí lɔn míwonɔnɔwo ɔ, amɛshamɛ a nya mɔ anyi nukplaviwo yí mí nyi.” (Ʒan 13:​35, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Nɛnɛke yí lɔnlɔn na yí nɔviwawa kpɔtɔ nɔnɔ mì mɛ. Pɔlu yɔ lɔnlɔn mɔ yinyi “eka ci yí blanɔ enuwo do eju vɛ.” (Kol. 3:​14, Ezoɖuɖu Yoyu Wema). Apotru Ʒan ŋwlɛ ɖaɖa yi kpena xɔsetɔwo mɔ: “Amɛ ci yí lɔn Mawu ɖogbe a lɔn nɔviɛ hɛnnɛ.” (1 Ʒan 4:21) Nɔ mìlɔnnɔ mìwonɔnɔwoɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìlɔn Mawu. w23.11 8 ¶1, 3

Bibla sɔ mìwo Kristotɔwo gbenɔnɔ sɔ sɔ koɖo ejulɔlɔ. Woasɔ agbe mavɔ cu fɛn nɔ mɛ ciwo yí wa ɖaŋ lɔ eju lɔ keke yi vɔvɔnu. (2 Tim. 4:​7, 8) Mìɖo aje agbla ɖekpokpui keŋ akpɔtɔ le eju lɔ lɔkɔ, ɖo mìgogo vɔvɔnu nɔ ejulɔlɔ lɔ. Apotru Pɔlu nu enu ciwo yí akpedo mì nu mìaɖu ji. Énu mɔ, “mì ɖo a shiju yí a xotɔ enu ci yí le ŋkɔ nɔ mì. . . Mì ɖo a sɔ enushanu ci yí a ɖote mì danŋkpe.” Nu Pɔlu nukɔ mɔ Kristotɔwo deɖo agban ɖe ahɛn yɔa? Oo, de nyɔ ci ejikɔ anu nɛ o. Vɔ éxoxoɔ nuxu so agban ciwo yí deʒan nu yí mìɖo atashi wo. Agban ŋtɔ́ hanwo sɔsɔ agble ka kpɔtɔ nɔ eju ci yí mìlɔlɔ yí enu acikɔ nɔ mì. Nɔ mìado ji le ejulɔlɔ lɔ mɛɔ, mìɖo ado jeshi agban ɖekpokpui ci yí aɖe ka kpɔtɔ nɔ ejulɔlɔ lɔ yí atashi blaŋ. Ele ahan gan, mìdeɖo atashi agban ciwo ele mɔ mìahɛn o. Nɔ denyi ahan ɔ, mìdagbeje nɔ ejulɔlɔ lɔ o.—2 Tim. 2:5. w23.08 26 ¶1-2

Enuwawa le dredrenu akpedo mì nu mìado bubu mɛbuwo susu nu. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu ɖewo shinɔ nu do ŋmɛ, vɔ nɔvinyɔnu buwo dejinɔ awa ahan o. Kristotɔ ɖewo nunɔ ahamuamɛ le dredrenu, vɔ mɛɖewo dejinɔ mɔ yewoanu kpetii o. Kristotɔwo pleŋ jinɔ mɔ yewoanɔ lanmɛsɛn mɛ, vɔ wodezannɔ edɔ̀dada mɔnu ŋmɛɖekɛwo o. Nɔ mìbunɔ mɔ lé mìwo kpɔnɔ nuwo do yí nyi nywitɔ yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖo awa mìwo tɔ han ɔ, mìavatrɔ afɔklɛnnu nɔ mɛbuwo yí mama ava mì mɛ. (1 Kor. 8:9; 10:​23, 24) Yehowa dedo sewo kudo enu ciwo mìado nu o, vɔ éna gɔnmɛɖose ciwo yí akpedo mì nu le enudodo mɛ. Mìɖo adonɔ nu ci yí sɔgbe nɔ Mawu sɛntɔwo le dredrenu koɖo le “susu nywi mɛ.” (1 Tim. 2:​9, 10) Eyi taɖo mìdedonɔ nu ciwo yí adɔn amɛwo susu va mìwoɖekiwo ji o. Bibla gɔnmɛɖosewo akpedo hamɛmɛshinshinwo can nu yí wodadonɔ esewo kudo enudodo koɖo eɖawawa nu o. w23.07 23-24 ¶13-14

Yehowa dasɛ lé mìawɛ akpɔ jijɔ le esɔ mɛ nɔ mì. Mɛ ciwo yí lɔn do “nyɔnu vɔn lɔ mɛyɔyɔ ji” kpɔnɔ jijɔ le gbɔdɔndɔn masɔkɔɖose nuwo wawa mɛ. Nuwana wowotɔwo ‘akplɔ wo yi ekumɛ.’ (Elo. 9:​13, 17, 18) Mɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ nyɔnu ci yí le dumɛ nɔ “ŋununyanya adodwitɔ” lɔ tɔ ji aɖo esɔ mɛ ci yí to akpo xesexese! (Elo. 9:1) Mìkplakpla alɔn ŋci Yehowa lɔn yí agbe ŋci egbe. (Eha. 97:10) Eyi eji jɔjɔ mì ɖo mìatɛnŋ ayɔ mɛbuwo nɔ woavakpla nu so “ŋununyanya adodwitɔ lɔ nu.” Mìle shigbe dɔwavi ciwo yí “yɔkɔ amɛwo le jugan lɔ mɛ mɔ: ‘Mí va míwo amɛ ciwo yí jijiɛ akpla nu.’” Denyi egbɛ ɖekɛ yí mìwo koɖo amɛ ciwo yí lɔn do amɛyɔyɔ lɔ ji aɖu le lɔwo yí anyi evɔ o. Nyɔna lɔwo ani tɛgbɛɛ, yí woana “mìanɔ” agbe mavɔ ci “mìkplɔ enugɔnmɛsese do.—Elo. 9:​3, 4, 6. w23.06 24 ¶17-18

Nɔ ao dɔmɛkpena alo suklukpena biɔ enyɔ eo se so ao jixɔsewo nu ɖe, lé ewanɔ nɔ eoɔ? Ècanɔka le eoɖeki mɛa? Ahan ewanɔ nɔ amɛ sugbɔ le mì mɛ nɛ. Enyɔbiɔse ŋtɔ́ atɛnŋ akpedo mì nu mìanya enu ci yí amɛ lɔ bukɔkpɔ alo enu ci ji exɔ se yí ana ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìanu eŋɛnywi lɔ ni. Hweɖewonuɔ, mɛɖewo tɛnŋ biɔ nyɔ mì se keŋ asɔ dɔn nyɔ koɖo mì. Ecɛ deɖo akpaca mì o. Wowɛni ahan ɖo wose enyɔ masɔgbe so mìwo jixɔsewo nu. (Edɔ. 28:22) Gbesɔ kpe niɔ, mìle “ŋkeke vɔvɔwo mɛ” hwecinu yí egbe dale ju nɔ amɛ sugbɔ o, yí wo “a donɔ dɔmɛzi” yí “á wanɔ evu.” (2 Tim. 3:​1, 3) Ètɛnŋ biɔ eoɖeki se mɔ, ‘Lé nawɛ axo nuxu koɖo fafa nɔ amɛwo dokɔ ɖyika do anyi jixɔsewo nuɔ?’ Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nuɔ? Xomɛfafa yɔ. Mɛ ci yí fa xomɛ dedonɔ dɔmɛzi blaŋ o, vɔ ésun ji yí lenɔ yiɖeki do mɛ nɔ woji nyɔ le nu alo nɔ denya lé awɛ aɖo enyɔ ŋci o. w23.09 14 ¶1-2

Hweɖewonuɔ, mìxɔnɔ enukplamu ciwo yí glɔnnɔ ta nɔ mì shigbe eho lɔnlɔn, enu sugbɔ ɖoɖo koɖo edɔ ciwo atɛnŋ ado afɔku mì le gbɔngbɔn mɛ yí mìada le Mawu se ji. Le nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo mɛ can ɔ, mìkpɔnɔ nyɔna nɔ mìwa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji. (Ezai 48:​17, 18; 1 Tim. 6:​9, 10) Kankandoji li mɔ Yehowa akpɔtɔ azanzan agbetɔwo yí anana emɔdasɛnamɛwo mì le efunkpekpe gangan lɔ mɛ koɖo Exwe kotokun Ðeka Cɛkpakpa lɔ mɛ hɛnnɛ. Mìakpɔtɔ awawa do emɔdasɛnamɛ lɔ jia? Ale fafɛɖe nɔ mì hwenɔnu sugbɔ nɔ mìwakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji kakacɛ. Eyi taɖo enyɔ mɔ mìakpɔtɔ awakɔ do Yehowa mɔdasɛnamɛ ciwo yí enanɔ koɖo mɛ ciwo yí esɔ yí wokpɔkpɔ mì ji. (Ezai 32:​1, 2; Ebre. 13:17) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ akando mìwo Emɔdasɛnamɛtɔ Yehowa ji keŋkeŋ ɖo ékplɔkplɔ mì nɔ mìaze nɔ enu ciwo yí adahɛn exlɔnyinyi ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ yí adasɛ mɔ nɔ mì keke mìaɖo xexe yoyu ci mɛ mìanɔ agbe tɛgbɛ le. w24.02 25 ¶17-18

Apotru Pɔlu kpɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ, vɔ édo go cukaɖa sugbɔ. Pɔlu zɔnnɔ mɔ jinjinwo yí emɔzɔnzɔn gahunnɔtɔ́ mɛ denɔnɔ fafɛɖe o. Hweɖewonu le emɔzɔnzɔn lɔwo hwenuɔ, Pɔlu “jenɔ afɔku etɔsasawo tɔwo mɛ” yí gbe “jenɔ afɔku mɛ nɔ flafinɔwo.” Nɛnɛke gaɖewomɛɔ yi ketɔnɔwo xuini. (2 Kor. 11:​23-27) Ahanke egbla ciwo yí edonɔ asɔ kpedo yi kpena Kristotɔwo nu dejenɔŋ nɔ ɖewo o. (2 Kor. 10:10; Fili. 4:15) Nyi yí kpedo Pɔlu nu yí ekpɔtɔ yí sɛnkɔ Yehowa ɔ? Pɔlu kpla nu sugbɔ so lé Yehowa le nu le Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo koɖo enu ciwo mɛ yiŋtɔ to mɛ. Pɔlu vakando ji mɔ Yehowa Mawu lɔn ye. (Rɔm. 8:​38, 39; Efe. 2:​4, 5) Yí lɔnlɔn ci eɖo nɔ Yehowa can gbevasɛnŋ doji. Pɔlu dasɛ mɔ yelɔn Yehowa ci ekpɔtɔ yí “donɔ alɔ̀ Yi mɛwo.”—Ebre. 6:10. w23.07 9 ¶5-6

Amɛ sugbɔ nya mɔ mìʒan jumɛgawo yí mìɖo awanɔ do ese ɖewo ciwo yí “acɛkpakpa gawo” donɔ ji. Vɔ egbegbɔnnɔnu nɔ wo mɔ woawa do ese ɖe ji nɔ wokpɔɛ mɔ yidesɔgbe o alo yigbɔnnu wawa. Bibla na mìnya mɔ agbetɔwo cɛkpakpa ci Satana kpa nɔ dɔ yí mìkpenɔ fun yí woagu wo sabaɖeyɛ. (Eha. 110:​5, 6; Ŋun. 8:9; Luiki 4:​5, 6) Bibla gbenu nɔ mì mɔ “mɛ ciwo yí fɔngu do acɛkpakpa ji ɔ, wo fɔngu do Mawu Sewo ji.” Yehowa ŋtɔ yí tashi acɛkpakpa gawo yí woli keŋ nɔ toto anɔ enuwo nu yí eji mɔ mìwo le se tonu nɔ wo. Eyi taɖo mìɖo asɔ enu ciwo yí nyi wowotɔ jo nɔ wo. Enu lɔ ɖewo yí nyi mɔ mìananɔ taga, abunɔ wo yí asenɔ tonu nɔ wo. (Rɔm. 13:​1-7) Mìtɛnŋ va kpɔɛ mɔ ese ɖe ci wodo desɔgbe o alo wawa do ji agbɔnnu nɔ mì. Vɔ mìsenɔ tonu nɔ Yehowa yí yiŋtɔ nu nɔ mì mɔ mìwo le se tonu nɔ jumɛgawo nɔ wodemɔ mìwo le wa ŋɖe ci yí gban yi sewo o.—Edɔ. 5:29. w23.10 8 ¶9-10

Hwenu woji Samusɔn ɔ, Filistɛnwo yí kpakpa acɛ do Izraɛli jukɔn lɔ ji yí tretreɛ fun nɔ wo. (Koj. 13:1) Lé Filistɛnwo venɔ xomɛ do na yí Izraɛliviwo kpe fun sugbɔ. Eyi Yehowa sɔ Samusɔn nɔ “a hwlɛn Izraɛlitɔwo gan le Filistɛnwo shi.” (Koj. 13:5) Samusɔn ɖo aɖoŋ do Yehowa nu gbɔxwe awa dɔ cɛ. Hweɖekanuɔ, Filistɛnwo hwakɔn ɖeka va yí ale Samusɔn le Lehi, taŋfuin le Ʒuda. Ʒuda ŋsuwo vɔn keke yí mɔ yewo asɔ Samusɔn sɔ do alɔ mɛ nɔ yi ketɔnɔwo. Samusɔn ŋtɔ mɛwo blɛ koɖo eka yoyu amɛve yí sɔ jo nɔ Filistɛnwo. (Koj. 15:​9-13) “Tɔhonɔ Gbɔngbɔn va Samusɔn ji” eyi eka ci wosɔ blɛ lɔwo so, ésɔ “esɔkɛtɛ glanxu” yí wu Filistɛn ciwo yí yi 1000!—Koj. 15:​14-16. w23.09 2 ¶3-4

Yehowa nu edro mavɔ ci eɖo do Bibla mɛ nɔ mì vivivi. Eɖekpokpuiɖe ci anyiɔ, edro ci Yehowa ɖo vanɔmɛ. Ðo “ewa nushanu nɔ woanɔ shigbe lé eji do hannɛ.” (Elo. 16:​4, nwt) Eyi enuwo pleŋ ci Yehowa wa ani tɛgbɛɛ. Nyi Yehowa dro mɔ yeawaɔ, yí ashitrɔtrɔ ci evawa keŋ nɔ atɛnŋ anyi wawaɔ? Mawu na yí Adamu koɖo Ɛva nya edro ci eɖo do wo nu. Mawu nu nɔ wo mɔ, “Mí a ji evi sugbɔ. Mí a ɖɔ nyigbanji, yí a sun ji. Mí a nyi etɔ nɔ . . . enu lagbu ɖekpokpwi ci yí hwànhwàn le nyigban ji.” (Gɔnm. 1:28) Ci Adamu koɖo Ɛva fɔn gu do Mawu ji yí nuvɔn ɖo agbetɔwo xomu lɔ mɛ can ɔ, dana yí Yehowa dro lɔ agɔnmavamɛ o. Éwa ashitrɔtrɔwo keŋ nɔ edro lɔ avamɛ. Éɖui zeɖeka mɔ yeaɖo Fyɔɖuxu ɖeka do jeŋkwi mɛ ci yí awɛ nɔ edro ci yeɖo so tɔtɔmɛ so agbetɔwo koɖo nyigban nu avamɛ.—Mt. 25:34. w23.10 20 ¶6-7

Yehowa atɛnŋ akpedo mì nu yí mìdana ta o. Dafanɔ do mì gashiagamɛ o, vevitɔ nɔ mìteteɛkpɔ mɔ mìaɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ji na nɔ hwenu jinjinɖe. Hweɖewonuɔ, mìwo gbɔjɔgbɔjɔwo tɛnŋ sɛnŋ wu ciwo Piɛ do go. Vɔ Yehowa ana ŋsɛn mì yí mìdana ta o. (Eha. 94:​18, 19) Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ɖeka dɔnnɔ koɖo ŋsuwo na nɔ exwe sugbɔ gbɔxwe yí vakpla nyɔnɔnwi lɔ. Étrɔ keŋkeŋ yí mi agbe dɔndɔn ŋtɔ́ nɔnɔ. Vɔ edro dɔndɔn lɔwo gbedonɔ aya ni hweɖewonu. Nyi yí kpedo nu yí dena taɔ? Édre mɛ mɔ: “Yehowa donɔ ŋsɛn mì.” Énu kpi mɔ: “Yehowa gbɔngbɔn kɔkɔɛ kpedo ŋnu yí ŋnya mɔ natɛnŋ akpɔtɔ anɔnɔ agbe shigbe lé Yehowa ji do nɛ. . . Yehowa atɛnŋ azanŋ . . . Yí ci ŋwanɔ afɛnwo can ɔ, ékpɔtɔ yí dokɔ ŋsɛnŋ.” w23.09 23 ¶12

Nɔviŋsu jajɛwo, mídatɛnŋ anyi Kristotɔ ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ gbeɖeka koɖo zan o. Ele mɔ míɖo acan kpɔwɛ nywi ciwo míasran, aɖo tamɛbubu nujikpekpe, anyi mɛ ciwo ji woatɛnŋ akando, akpla ŋɖewo yí agbedra do ɖɛ nɔ edɔ ciwo yí míavawa le esɔ mɛ. Nɔ èbu edɔ ciwo pleŋ yí le kɔ nɔ eo kpɔɔ, ètɛnŋ vɔn hwɛɖeka yí abu mɔ wowugan ye. Vɔ àtɛnŋ awa wo dru. Ðo ŋwi mɔ Yehowa le gbesɔsɔ yí akpedo eo nu. (Ezai 41:​10, 13) Ahanke nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpedo eo nu le hamɛ lɔ mɛ nɛ. Nɔ èvanyi Kristotɔ ci yí shin le gbɔngbɔn mɛɔ, àvo le agbe mɛ yí akpɔnɔ jijɔ. Nɔviŋsu jajɛwo, mìlɔn mí veviɖe! Yehowa le cu shi nɔ mí sugbɔ ci míle agbla jekɔ mɔ yewoanyi Kristotɔ ŋsu ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ. w23.12 29 ¶19-20

Sɔɛ mɔ eo koɖo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo vayi nɔ eju le fiɖe. Míkpɔ jijɔ nywiɖe yí èso foto, vɔ ègbeso amɛve bu kpi keŋ nɔ ŋkɔtɔ devanyɔ can ɔ, eɖe acuin. Ecɛyɛɔ, foto amɛtɔn yí le eo shi. Le ɖeka mɛɔ, èdo jeshi mɔ nɔviŋsu ɖeka hlɔn lululu. Ècucui swi, ɖo ègbeɖo foto amɛve bu ciwo mɛ nɔviwo pleŋ ko nukwi le, nɔviŋsu lɔ can Mìɖonɔ ŋwi hwenu nywi ciwo yí mìsɔ nɔ ju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Vɔ sɔɛ mɔ evajɔ mɔ hweɖekanuɔ, nɔviŋsu ɖe alo nɔvinyɔnu ɖe nu nyɔ ɖe alo wa ŋɖe ci yí ve mì nu. Nɔ mìvaɖo ŋwi kpɔ ɖe, nyi mìawaɔ? Danyɔ mɔ mìacucui swi shigbe lé mìcucu foto dɔndɔn lɔ ba? (Efe. 4:32) Mìacucui ɖo mìnɔ ju koɖi le hwenu buwo mɛ yí wowo nyɔ haan. Mìji mɔ mìaɖonɔ ŋwi hwenu nywi cɛwo. w23.11 12-13 ¶16-17

Grɛki nyɔgbe ciwo yí ezan le lɛ gɔnmɛ yí nyi mɔ nyɔnu ɖo awa ɖaŋ adonɔ nuwo asɔnɔgbe yí eɖo abunɔ lé enu ciwo yí edo awa nɔ mɛbuwo kpɔ. Nɔvinyɔnu veviwo, ci míwa ɖaŋ yí donɔ nuwo nywiɖeɔ, míwo nu jɔnɔ ji nɔ mì! Enugɔnmɛsese nyi nɔnɔmɛ bu ci nɔvinyɔnu ciwo yí shin le gbɔngbɔn mɛ danasɛ. Nyi yí nyi enugɔnmɛseseɔ? Enyi enujikpekpe ci yí dɔ wojenɔshi enunywi koɖo enudɔndɔn yí woasɔ gbeta mɔ woawa enunywi lɔ. Mìasɔ Abigaili kpɔwɛ. Asuɔ sɔ gbeta dɔndɔn ɖeka ci yí adahɛn nu le yi xomɛtɔwo pleŋ nu. Abigaili wa nu le afɔdumɛ zeɖeka. Enugɔnmɛsese yitɔ na yí ehwlɛn agbe gan nɔ amɛwo. (1 Sam. 25:​14-23, 32-35) Enugɔnmɛsese kpenɔdo mìwo can nu mìnyanɔ hwenu mìaxo nuxu koɖo hwenu mìabɔ nu. Egbekpenɔdo mì nu yí mìdesɔnɔ ɖe le ji nɔ amɛwo ɖoɖu keke woavo le wowoɖekiwo mɛ aglo o.—1 Tɛs. 4:11. w23.12 20 ¶8-9

Rɔmatɔwo hamɛ yí apotru Pɔlu ŋwlɛ enyɔ cɛwo ɖaɖa. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le nɔ kpla nu so Yehowa koɖo Yesu nu yí ɖo xɔse keŋ yí vatrɔ Kristotɔwo. Eyi wonyi ‘amɛjɔjɔɛ le Mawu gbɔ toto wowo xɔse ji’ yí Mawu sɔ gbɔngbɔn kɔkɔɛ shi ami nɔ wo. (Rɔm. 5:1) Eyi woɖo emɔkpɔkpɔ adodwi ɖeka. Le yiyimɛɔ, Pɔlu ŋwlɛ nu nɔ Kristotɔ amɛshiaminɔ ciwo yí le Efezi hamɛ lɔ mɛ so emɔkpɔkpɔ ci Mawu na wo nu. “Cinɔnu ci yí amɛ kɔkɔɛwo axɔ” can le emɔkpɔkpɔ lɔ mɛ. (Efe. 1:​18, nwt) Pɔlu gbenu nɔ Kolosetɔwo fini wowo mɔkpɔkpɔ lɔ avamɛ le. Énu nɔ wo mɔ, “Enu ciwo nu mí ɖo ŋku do ɔ, wo sɔ wo ɖo jeŋkwi mɛ.” (Kol. 1:​4, 5) Edasɛ mɔ Kristotɔ amɛshiaminɔwo mɔkpɔkpɔ lɔ yí nyi mɔ woafɔn wo do jeŋkwi mɛ yí woaɖu efyɔ koɖo Kristo.—1 Tɛs. 4:​13-17; Enyɔ. 20:6. w23.12 9 ¶4-5

Enyɔgbe ci wozan mɔ “a lé dote” alo “glɔn ta nɔ” nyi sɔjawo nyɔgbe ɖeka yí wozinni asɔ xo nuxu so sɔja ciwo yí glɔnkɔ ta nɔ eju ɖe nɔ ketɔwo ŋgbevaje wo ji o nu. Mɛ ciwo yí le eju ciwo yí wocɔkɔ mɛ dɔnnɔ alɔn le fafa mɛ, ɖo wonya mɔ sɔjawo glɔnkɔ ta nɔ yewo. Ahanke nɔ fafa Mawu tɔ lé mìwo jiwo koɖo mìwo susuwo do teɔ, mìvonɔŋ le mìwoɖekiwo mɛ; ɖo mìnya mɔ ŋɖe dawa mì o. (Eha. 4:8) Shigbe Ana nɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ fafa ji mɛ tɔ nɔ cukaɖa lɔ devɔ zeɖeka can. (1 Sam. 1:​16-18) Eyi nɔ mìvoŋ le mìwoɖekiwo mɛɔ, énɔnɔ fafɛɖe nɔ mì mɔ mìabu tamɛ kpɔ nywiɖe yí asɔ gbeta nywiwo. Nyi mìatɛnŋ awaɔ? Nɔ ècaka le eoɖeki mɛɔ, yɔ etaglɔnnamɛtɔ lɔ yí axo nuxu ni. Lé àwɛ doɔ? Dodoɔ gbe ɖaɖa keke akpɔ fafa Mawu tɔ. (Luiki 11:9; 1 Tɛs. 5:17). Nɔ ètokɔ cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛɔ, kpɔtɔ adokɔ gbe ɖaɖa, eyi àvakpɔɛ mɔ fafa Yehowa tɔ ale eji koɖo susu aotɔ do te.—Rɔm. 12:12. w24.01 21 ¶5-6

Wozu Yesu yí kan ŋsu do nu ni, vɔ édo ji le efuntrenɔamɛ ɖekpokpui mɛ keŋ ana nɔ Dalɔ ŋkɔ anɔ mɛmiɖe. Énya mɔ nɔ yese to nu nɔ ye Daye le enuwo pleŋ mɛɔ, ŋɖekɛ deɖo awa ŋkpɛn nɔ ye o. (Ebre. 12:2) Énya hɛnnɛ mɔ Satana yí wawa nu koɖo ye tiin le hwenu sɛnŋ ŋtɔ́wo mɛ. (Luiki 22:​2-4; 23:​33, 34) Kankandojitɔɔ, Satana jijiɛ mɔ yeawɛ yí Yesu ami egbeji nɔnɔ nɔ Mawu. Vɔ dekpɛ ɖeeɖe o! Yesu dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ aditi yí Yehowa kpekpeɛdo Yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo nu nɔ woakpɔtɔ anɔ gbeji le tetekpɔ sɛnŋsɛnŋwo mɛ! Èji mɔ yeado jijɔ nɔ ao Fyɔ ci yí le acɛ kpakɔa? Kpɔtɔ akanfukɔ Yehowa ŋkɔ yí akpedo mɛbuwo nu woanya mɛ ciŋmɛ mìwo Mawu lɔ nyi teŋ. Nɔ èwɛ ahan ɔ, anyi èkplɔkɔ Yesu fɔteshiwo do. (1 Piɛ. 2:21) Shigbe Yesu nɛɔ, èdodoɔ jijɔ nɔ Yehowa, yí gbedadasɛ nɔ Yi ketɔnɔ Satana mɔ, yinyi ŋsukantɔ ci yí deɖo ŋkpɛn o! w24.02 11-12 ¶11-13

Le exwe amatɔn ciwo yí vayi mɛɔ, agbetɔ ciwo yí wu miliɔn ɖeka han wa ʒinʒindoshimɛ yí trɔ Yehowa Kunuɖetɔwo. Nɔ èsɔ eoɖeki na Yehowaɔ, anyi èɖui mɔ yeanyi Yesu nukplavi yí Mawu dro wawa anyi enuvevitɔ nɔ eo le agbe mɛ. Nyiwo yí àwawa yí adasɛ mɔ yenyi Kristotɔ ci yí sɔ yiɖeki na Mawuɔ? Yesu nu mɔ: “Nɔ́ amɛɖe jí mɔ́ ye a kplɔ ŋ do ɔ, é ɖo a ŋlɔbe yiŋtɔ drowo yí a dró [efuntrenamɛ ci yitɔ] keŋ yí a kplɔ ŋ do.” (Mat. 16:​24, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Grɛki nyɔfɔkpe ci gɔnmɛ woɖe mɔ “a ŋlɔbe yiŋtɔ drowo” tɛnŋ gbenyi mɔ “dagbenɔ agbe nɔ yiɖeki o.” Ci èsɔ eoɖeki na Yehowaɔ, éʒan mɔ àgbe ŋɖekpokpui ci yí desɔgbe koɖo Mawu dro o. (2 Kor. 5:​14, 15) Édasɛ mɔ èɖo agbe “enuvɔn ciwo . . . gbaza wanɔ” shigbe gbɔdɔndɔn masɔkoɖose hannɛ (Gal. 5:​19-21; 1 Kor. 6:18) Wawa do ese ŋtɔ́wo ji adɔ yí agbe lɔ agbɔnnu nɔ eoa? Nɔ èlɔn Yehowa yí kando ji mɔ yeŋtɔ nyɔna yí dɔ Yehowa do se lɔwoɔ, dagbɔnnu nɔ eo o.—Eha. 119:97; Ezai 48:​17, 18. w24.03 2 ¶1; 3 ¶4

Yehowa nanɔ yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ mɛ ciwo nu yí jɔnɔ ji ni. (Mat. 12:18) Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn kpaxwe ɖewo zenɔ le anyi gbenɔnɔ mɛa?’ Èdo jeshi mɔ èvagbɔngbɔn ji ɖɛ nɔ mɛbuwo yɛ sɔwu lé èle sa gbɔxwe yí vajeshi Yehowaa? Nɔ èdadasɛ Mawu gbɔngbɔn lɔ kusɛnsɛn lɔ dojiɔ, agbevazezeɛ nɔ eo sugbɔ doji mɔ ao nu jɔkɔ ji nɔ Yehowa! Yehowa na nɔ yí mɛ ciwo nu yí kpe ni kpɔnɔ nyɔna so tafɛnsɔnsa lɔ mɛ. (1 Tim. 2:​5, 6) Vɔ nɔ mìɖo xɔse do tafɛnvɔnsa lɔ nu yí wa ʒinʒindoshimɛ gan yí kpɔtɔ kpɔɛkpɔɛ mɔ mìwo nu dekpe nɔ Yehowa ɖe? Mìɖo aɖo ŋwi mɔ, de gashiagamɛ yí mìakannɔdo lé enuwo wanɔ nɔ mì ji o, vɔ mìatɛnŋ akando Yehowa ji. Ékpɔnɔ mɛ ciwo yí ɖo xɔse do tafɛnvɔnsa lɔ nu mɔ wonyi amɛjɔjɔɛ le ŋmɛ nɔ ye yí ɖo gbe mɔ yeacu shi wo.—Eha. 5:12; Rɔm. 3:26. w24.03 30 ¶15; 31 ¶17