LAEPRARI YA INTHANETENG
Watchtower
LAEPRARI YA INTHANETENG
Sepedi
  • BEIBELE
  • DIKGATIŠO
  • DIBOKA
  • km 3/95 pp. 3-6
  • Tirelo ya Bethele—go Nyakega Baithapi ba Oketšegilego

Karolo ye ga e na bidio.

Tshwarelo, go bile le bothatanyana ka bidio ye.

  • Tirelo ya Bethele—go Nyakega Baithapi ba Oketšegilego
  • Tirelo ya Mmušo—1995
  • Tšeo di Swanago
  • Na wo e ka ba Modiro wa Gago wo o e Phalago Yohle wa Bophelo?
    Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa—2001
  • Na o ka Itira yo a Hwetšagalago?
    Tirelo ya Rena ya Mmušo—2001
  • Go Lebelela ka Tebogo ‘Ngwakong wa Modimo’
    Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa—1994
  • O a Laletšwa!
    Morokami o Tsebatša Mmušo wa Jehofa—2010
Bona tše dingwe
Tirelo ya Mmušo—1995
km 3/95 pp. 3-6

Tirelo ya Bethele​—⁠go Nyakega Baithapi ba Oketšegilego

1 Re thabišwa ke go bona mošomo o mogolo woo Jehofa a o dirago mehleng ye ya bofelo. Psalme 110:⁠3 e bontšha gore mo nakong ye seka se se kgethegilego sa batho ba Modimo e tla ba go ikemišetša ga bona go tšea karolo ka mafolofolo tirelong ya Mmušo. Batho ba Jehofa go dikologa lefase ba ikgafela go bolela ditaba tše di lokilego tša Mmušo. Puku ya Bagoeledi go letlakala 295, e re: “Ba bangwe ba šoma e le ditho tša lapa la lefase ka moka la Bethele. Se ke sehlopha sa bašomi ba badiredi ba nako e tletšego bao ba ithapetšego go dira selo le ge e le sefe seo ba ka se abelwago bakeng sa go lokišetša le go gatiša dipuku tša Beibele, go hlokomela modiro o nyakegago wa ka ofising le go dira ditirelo tša go thuša bao ba dirago mediro e bjalo. Wo ga se modiro woo go wona ba hwetšago bophagamo bja motho ka noši goba dithoto tša dilo tše di bonagalago. Kganyogo ya bona ke go godiša Jehofa, gomme ba kgotsofatšwa ke ditokišetšo tšeo ba di direlwago ka dijo, madulo, tšhelete e nyenyane ya pušetšo bakeng sa ditshenyagalelo tša motho ka noši.” Ge e ba o kile wa etela Bethele, gona ka tekanyo e itšego o šetše o tlwaelane le mošomo wo o dirwago moo. Lega go le bjalo, re rata go nea tsebišo e oketšegilego bakeng sa go godiša tebogo ya lena ya go leboga tokelo ye yeo e se nago e swanago le yona ya tirelo le go le lemoša ka dinyakwa tša Mokgatlo.

2 Go bea ditaba ka pono e swanetšego mabapi le bohlokwa bja tirelo ya Bethele gotee le bohwa bja yona bjo bohlokwa kudu, anke re boeletšeng ganyenyane histori​—⁠ya kgale le ya gona bjale⁠—​ya mokgatlo wa Jehofa. Ka nywaga e 19, Mokgatlo wa Watch Tower o be o e-⁠na le ntlo-kgolo ya wona moagong wa ditena wa mabato a mane kua 56-60 Arch Street, Allegheny, Pennsylvania. E be e bitšwa Bible House. Lega go le bjalo, ka 1908 lapa la Bible House goba sehlopha sa bašomi sa ntlo-kgolo ya Mokgatlo se be se gotše go fihla go ditho tše fetago 30. E be e le nako ya go katološa. Ka morago ga go tsoma tlhahlo ya Modimo, banababo rena ba ile ba phetha ka gore Brooklyn e be e tla ba lefelo le le swanetšego kudu bakeng sa modiro. Ka gona, go ile gwa rekwa moago wa 13-17 Hicks Street kua Brooklyn woo go wona go bego go tla ba le diofisi tša Mokgatlo le holo. Diofisi tše di ile tša bulwa ka January 31, 1909, eupša go be go se na mafelo a bodulo ao e bego e le karolo ya moago wo wa Hicks Street. Mathomong go be go naganwa gore mafelo a bodulo a ka hirwa. Lega go le bjalo, go be go se na mafelo a bodulo tikologong ya Brooklyn Heights ao a bego a hirišwa. Ge dilo di dutše di fetoga ka mo go makatšago le go ba thabiša, banababo rena ba ile ba kgona go reka “ka theko ya tlase” moago wa mabato a mane o agilwego ka maswika a sotho kua 124 Columbia Heights, e lego lefelo la bodulo leo e bego e le la Henry Ward Beecher. Le gona, 126 Columbia Heights e ile ya hwetšagala. Morokami (wa Seisemane) wa March 1, 1909, o ile wa tsebiša ka lethabo gore: “Legae le lefsa re tla le bitša Bethele,” la tšea sebaka sa leina la Pittsburgh la “Bible House.” Ka gona ka April 1909, Bethele e ile ya bula mejako ya yona gomme lapa la hudugela legaeng la lona le lefsa. Bethele ya Brooklyn e bile lefelong lona le ka nywaga e 85.

3 Na Bethele e be e le leina le le swanetšego bakeng sa ntlo-kgolo ya Mokgatlo? Nagana ka setlogo sa leina go tšwa ka Beibeleng gotee le dikgokagano tša lona. Ge re boela morago nywageng e fetago 3 700, Genesi kgaolo 28 e bolela ka phihlelo ya Jakobo yo a sa nyalago wa nywaga e 77. Jakobo o be a tšeela dilo tše kgethwa godimo eupša a hloilwe ke lefahla la gagwe, Esau. Ka taelo ya Isaka tatagwe, Jakobo o ile a tšhaba Beresaba gomme a leba ka leboa la naga ya ba leloko la Aborahama, bao gare ga bona Jakobo a bego a rera go hwetša mosadi. Ka morago ga go sepela dikhilomithara tše 100, Jakobo o ile a ema gore a robale bošegong bjoo lefelong leo le bitšwago Lusi leo le lego mebotong ya Judea. Go Genesi 28:​10-19, re bala ka botlalo ditaba tše di kgahlišago tša kamoo Jehofa a ilego a nea Jakobo kgonthišetšo e tletšego ya thekgo ya Modimo. Torong Jakobo o bone manamelo a tsemilwe go tloga lefaseng go fihla legodimong. Barongwa ba be ba dutše ba namela le go fologa manamelo, gomme Jehofa a eme godimo ga ona. Ka morago Jehofa o ile a bolela a tiišetša gore kholofetšo ya Aborahama ye e lego mabapi le peu, e be e fetišeditšwe go Jakobo le gore Jehofa o be a ka se mo lahle. A phihlelo e boifišago gakaakang go Jakobo yo a bego a nagana ka tša moya! Na go na le pelaelo le ge e le efe ya gore le e bile lefelo le le kgethegilego kudu mahlong a gagwe? Go yena lefelo le e be e le “ngwakô wa Modimo,” goba Behth-ʼElʹ ka leleme la Sehebere, Behth e bolela “ngwako” gomme ʼEl e bolela “Modimo.”​—⁠Gen. 28:​19, mongwalo wa ka tlase wa NW.

4 Ka gona, leina Bethele le na le setlogo se se humilego sa histori gomme ke le le swanetšego bakeng sa ntlo-kgolo ya lefase ya batho ba Jehofa. Lehono bahlanka ba Modimo ga ba lore ditoro tše di buduletšwego ke Modimo. Barongwa ga ba bonwe ba namela le go fologa manamelo ao a tlogago Bethele go fihla legodimong. Banababo rena ga ba bone dipono goba go kwa lentšu la Modimo ka go lebanya. Lega go le bjalo, ge o nagana ka sohle seo se diregilego Bethele nywageng ye e 85 e fetilego, go tloga nakong ya Ngwanabo rena Russell go fihla gona bjale, ga go na pelaelo ya gore seatla sa Jehofa se be se dutše se e-⁠na le bahlanka ba gagwe ba ba tloditšwego bao e lego karolo ya peu ya moya ya Aborahama kua Bethele. Ditiragalo tše dintši kudu tše di lemogegago historing ya Dihlatse tša Jehofa tša mehleng yeno di tswalana kgaufsi kudu le Bethele! Ela hloko ditiragalo tše dingwe tše di kgahlišago:

◼ Ka October 2, 1914, ge a tsena ka phapošing ya bojelo ya Bethele ya Brooklyn, Ngwanabo rena Russell o ile a tsebiša ka mo go nepagetšego ka gore: “Mabaka a Ba-ntle a fedile; dikgoši tša bona di bile le sebaka sa tšona.”

◼ Mathomong a bo-1920 nakong ya borapedi bja mesong, setho sa sehlopha sa bangwadi ba Mokgatlo se ile sa diriša polelwana “phuthego ya Modimo.” Se se ile sa tutuetša dikgopolo tša bona kudu moo ka 1925 banababo rena ba ilego ba lemoga gore go na le diphuthego tše pedi tše di fapanego le tše di ganetšanago, e lego ya Jehofa le ya Sathane.​—⁠w85-SE 3/15 letl. 8.

◼ Mesong ya letšatši le lengwe ka 1931, pejana ga kopano ya kua Columbus, Ohio, mopresidente wa Mokgatlo, Ngwanabo rena Rutherford o ile a lemoga gore leina Dihlatse tša Jehofa ka kgonthe le be le hlalosa batho ba Modimo le modiro wo ba bego ba šetše ba o dira le gore ba swanetše go hlaolwa e le dihlatse tša Gagwe.​—⁠yb75 letl. 151.

◼ Mathomong a 1935, go ile gwa rotoga dipotšišo mabapi le bao e lego “lešaba le lexolo.” (Kut. 7:⁠9) Ba bangwe gare ga bao ba ilego ba hlalosa seo ba se naganago ka nako yeo ba ile ba šišinya gore e be e le sehlopha sa lefaseng. Kopanong ya Washington, D.C., ka May 31, 1935 go ile gwa newa tlhaloso e kgotsofatšago.​—⁠jv-SE letl. 166.

5 Mehlala ye e sego kae e bontšha kamoo Jehofa ka moya wa gagwe o mokgethwa a neilego bahlanka ba gagwe ba botegago ba batlotšwa tlhahlo le thekgo ka gona kua Bethele. Go thwe’ng ka barongwa? Ge o nagana ka kganetšo ka moka e šoro e tšwago go manaba a rena gotee le nywaga e thata yeo ka yona matlotlo a bego a hlaelela, ga go na pelaelo gore ka ntle ga tšhireletšo le thušo ya barongwa, Bethele e ka be e sa ka ya šoma ka mo go kgahlišago gakaakaa nywageng ye ka moka.

6 Ka ntle le sehlopha sa bašomi sa ntlo-kgolo kua United States, go na le magae a Bethele makaleng a 100 ao a phatlaletšego le lefase ka moka. Puku ya Go Rulaganyetšwa go Dira Bodiredi bja Rena, letlakala 116, e re: ‘Leina Bethele . . . ruri le swanela mafelo a a modiro wa pušo ya Modimo.’ Ke mešomo ya mohuta mang yeo baithapi ba Bethele ba e abelwago?

7 Mešomo e Fapa-fapanego: Dikabelo tša mešomo yeo e newago ditho tša lapa la Bethele di fapane. Lekaleng la Afrika Borwa, banababo rena ba bangwe ba šoma feketoring go sepediša metšhene yeo e gatišago dimakasine, diporoutšha le dipampišana bakeng sa go phatlalatšwa borwa bja Afrika. Mošomo wa ba bangwe o akaretša go romela dipuku tše diphuthegong tša ka godimo ga tše 1 400. Ba bantši ba abelwa go hlokomela didirišwa le meago. Legaeng la Bethele, mošomo o montši o akaretšwa go hlokomeleng lapa. Ka mohlala, batho ba ka bago 760 ba newa sefihlolo ka metsotso e 20 ka diphapošing tše pedi tša bojelo. Lefelong la bohlatswetšo banababo rena le dikgaetšedi ba hlatswa dikhilograma tše 3 200 tša diaparo beke e nngwe le e nngwe, go akaretša le digempe tše 2 300. Go oketša moo, bahlokomedi ba legae ba kgomarela boemo bjo bo phagamego bja bohlweki meagong e seswai ya bodulo le go dira mešomo e mengwe e mentši e lego bohlokwa.

8 Ditshwanelego le Dinyakwa: Ka baka la matla a mmele a nyakegago bakeng sa bontši bja mešomo ye, mo nakong ye go nyakega masogana ao a phetšego gabotse mmeleng ao a sa nyalago. Gore le dire kgopelo bakeng sa tirelo ya Bethele, lesogana le swanetše go ba le ineetše e bile le kolobeditšwe bonyenyane ka ngwaga o tee. E swanetše go ba motho yo a ineetšego wa moya. Le gona o swanetše go ikemišetša go dira mošomo o thata. Lefaseng lehono, batho ba bantši ba lebelela mošomo o thata e le selo seo se swanetšego go phengwa. Ka gona, lesogana leo le dirago kgopelo bakeng sa tirelo ya Bethele le swanetše go apara motho yo mofsa go fihla bokgoleng bja gore le rate go dira mošomo o thata, le dira ka diatla tša lona seo e lego modiro o botse. (Bapiša le Ba-Efeso 4:​28.) Seo se bolela gore ga se ya swanela go ba motho yo a tsepamišeditšego monagano wa gagwe go phegeleleng dikgahlego tša gagwe ka noši, boitapološo goba boithabišo. Ge a nagana ka tirelo ya Bethele, o swanetše go ba a šetše a lahlile mekgwa e bjalo ya bjana. Mantšu a Paulo go 1 Ba-Korinthe 13:​11 ke ao a šomago gabotse: “Mola kè sa le ngwana, ke be ke bolêla bo-ka ngwana, ke be ke hlaoloxanya bo-ka ngwana, kè eleletša bo-ka ngwana. Byale kè le monna, tša byana ke di fedišitše.”

9 Na o nywageng ya magareng ga e 19 le e 35? Na o phela gabotse mmeleng le maikwelong? Na o kgona go ngwala, go bala le go bolela Seisemane gabotse? Na o motho wa moya yo a nago le lerato le le tseneletšego la go rata Jehofa le mokgatlo wa gagwe? Ge e ba o bitšwa Bethele, na o tla dula o botega tirelong yeo bonyenyane ka ngwaga o tee, o dira mošomo le ge e le ofe wo o neilwego? Ge e ba o ka araba dipotšišo tše ka ee, o dira gabotse ge o nagana ka tokelo yeo go se nago e swanago le yona ya tirelo ya Bethele. Ditšhegofatšo ke tše dintši.

10 Ditšhegofatšo tša Tirelo ya Bethele: Sehlogo se se rego “Go Lebelela ka Tebogo ‘Ngwakong wa Modimo’ ” se se lego ka go Morokami wa June 15, 1994, se itše: “Ge o le kopanong, na o ikwa o kgotsofetše kudu, ka ge o dikologilwe ke barapedi ba ba thabilego ba Jehofa? Akanya feela, modiri wa Bethele o na le tokelo ya go hlankela Jehofa gare ga sehlopha sa banababo letšatši le lengwe le le lengwe! (Psalme 26:​12) Seo se nea ditebelelo tše di kgahlišago gakaakang tša kgolo ya moya! Ngwanabo rena o boletše gore o ithutile go gontši mo go mo thušitšego go aga semelo sa gagwe ka ngwaga o tee feela kua Bethele go feta kamoo a dirilego ka gona nywaga e meraro lefelong le lengwe. Ka baka la’ng? Ka gobane ga go na felo go gongwe mo a ilego a ba le sebaka sa go ela hloko le go ekiša tumelo ya dimelo tše dintši gakaakaa tša Bakriste ba ba godilego tsebong.” (Die. 13:​20) Ee, ye ke e nngwe ya ditšhegofatšo tše di kgethegilego tša tirelo ya Bethele.

11 Kua Bethele ya Brooklyn, baithapi ba thabela tswalano ya kgaufsi kudu le ditho tša Sehlopha se Bušago le batlotšwa ba bangwe, gotee le banababo bona bao ba botegilego ka nako e telele ba sehlopha sa dinku tše dingwe. Go sa šetšwe kabelo ya mošomo yeo motho a e filwego, ke tšhegofatšo go šoma ka botee le bagwera ba bjalo ba botegago. Tše ke dipolelo tše dingwe tše di tšwago go ditho tša lapa la Bethele ya Brooklyn tšeo di tšweletšago maikwelo a bao ba nago le karolo tokelong ye e bohlokwa kudu ya tirelo:

◼ Ngwanabo rena yo a nago le nywaga e 62 a le tirelong ya Bethele, yo a šomilego dikabelong tše di fapa-fapanego ka nywaga e mentši o boletše ka moya o lego gona Bethele ka go re: “Ka moka ga rena re lapa le tee; re barwarre. Re šoma gotee. Ka moka ga rena re na le dikabelo tša rena. Ke mo go kgahlišago go bona banababo rena ba šoma ka thata; o ka bona maiteko ao ba a dirago. Re na le banababo rena bao ba hlwekišago lebato. Ge o boloka lefelo le hlwekile, o boloka lapa le phetše gabotse. Ge o boloka lapa le phetše gabotse, lapa le tšweletša dienywa. Go a nyakega. Ke gabohlokwa go ba le bašomi ba ka ofising. Ka moka ga rena re tšweletša mafelelo​—⁠e lego go hlatselwa ga Mmušo lefaseng ka bophara. Le ke lefelo le lekaone kudu lefaseng leo go lona o ka dirago go hlankela Jehofa modiro wa bophelo ka moka. Ge e ba o nyaka go tsena tirelong ya nako e tletšego, o ka dira seo kaone kudu gona mo. O hwetša selo se sengwe le se sengwe. Re thabela dilo tše di oketšegilego mo. Go dira gore o bone mokgatlo ka gobane o kwa ditaba go tšwa dikhutlong ka moka tša lefase.”

◼ Ngwanabo rena yo mongwe wa motlotšwa wa nywaga e 75, yoo kabelo ya gagwe ya mathomo ya mošomo e bilego lefelong la go tlema dipuku nywageng e 48 e fetilego o itše: “Ke phihlelo e botse go phela gare ga bahlanka ba ba ineetšego le go kolobetšwa ba Jehofa. Ge ke bona motho yo mofsa a e-⁠tla Bethele, pelo ya-ka e falala ka ditebogo tša go leboga Jehofa ka gobane ke tseba gore motho yo o tlo ba le bophelo bjo bo thabišago mo Bethele.” Mabapi le dilo tšeo a di tšeelago godimo ka Bethele, o okeditše ka gore: “Ke rata batho ba yona. Ke nagana gore ke ba babotse. Go na le selo se sengwe mabapi le banababo rena bao ba bilego Bethele ka nywaga e mentši seo o sa se hwetšego lefelong le ge e le lefe le lengwe lefaseng. Go na le borutho, kwešišo le botee tšeo di sa kwešišegego.”

◼ Ngwanabo rena yo mongwe yo a bilego tirelong ya Bethele ka nywaga e fetago e 62 o boletše ka mehola e oketšegilego yeo e hwetšwago ka go re: “Go tla Bethele go dira gore o kgone go hwetša thuto e kgethegilego modirong wa go bolela . . . gomme go feta tšohle, o hwetša thuto ya Beibele yeo e go hlamelago go ba moemedi yo a swanetšego wa Jehofa Modimo lefelong le ge e le lefe leo o romelwago go lona lefaseng.”

◼ Setho sa Sehlopha se Bušago se gona bjale se nago le nywaga e 92, se hlanketše Bethele ka nywaga e 58. Yena o nagana’ng ka tirelo ya Bethele? “Lapa la Bethele mo le lefaseng ka bophara ke thulaganyo e kgahlišago ya batho ba ineetšego.”

◼ Dikgwedi tše sego kae pele setho sa Sehlopha se Bušago se e-⁠hwa se botegile kabelong ya sona se e-⁠na le nywaga e 98, se ile sa ipolela ka tsela ye: “Ke rata go hlankela Bethele. Le ke lefelo le lekaone kudu ka tlase ga letšatši.”

◼ Ke pono efe yeo motho yo mofsa a nago le yona ka tirelo ya Bethele? Ngwanabo rena yo mongwe yo mofsa o sa tšwa go ngwala go re: “Ka ge go etša ge Jesu a boletše, ‘go nea go tliša lethabo,’ Bethele ke lefelo la lethabo le legolo kudu leo nkilego ka ba go lona.” O be a tantšwe ke moya wa Bethele​—⁠go nea.

◼ Ngwanabo rena yo a nago le nywaga e 51 a le tirelong ya nako e tletšego o akareditše ditaba gabotse ka go re: “Tirelo ya Bethele ruri ke yeo go se nago e swanago le yona. Ke karolo e bohlokwa go phethweng ga morero wa Jehofa mo godimo ga lefase. Ka gona motho le ge e le ofe yo a nago le tokelo ya go hlankela Bethele o swanetše go tšeela tokelo yeo godimo kudu. Ruri Bethele e dira gore re kgone go nea pontšho e tletšego ya bophelo bja boineelo go Modimo.”

12 Mokgwa wa Letšatši le Letšatši: Mokgwa wa letšatši le letšatši wa setho sa lapa la Bethele o se nweletša ka mo go feletšego bophelong bja modiro wa Mmušo. Ka 7:​00 a.m. Mošupologo go fihla ka Mokibelo, borapedi bja mesong bo thoma ka diphapošing tša rena tša bojelo. Go na le ditlhaloso tša temana ya letšatši tšeo di neelwago ke ditho tša lapa gomme gwa latela kakaretšo ka setho sa Komiti ya Lekala goba ka ngwanabo rena yo mongwe yo a nago le nywaga e mentši a le tirelong ya nako e tletšego, yeo e latelwago ke thapelo ya mesong. Lenaneo le le matlafatša lapa moyeng bakeng sa mediro ya letšatši. Ditho tša lapa la Bethele di tla go botša gore ke tiragalo e kgahlišago kudu ya letšatši. Ka morago ga sefihlolo se se agago mmele, ditho tša lapa la Bethele di ya dikabelong tša tšona tša mešomo e fapa-fapanego ka mafolofolo. Letšatši la mošomo ka Mošupologo go fihla ka Labohlano le thoma ka 8:​00 a.m. go fihla ka 5:​00 p.m., go e-⁠na le iri e tee yeo e beetšwego ka thoko bakeng sa dijo tša mosegare. Le gona mošomo o rulaganyeditšwe go thoma ka 8:​00 a.m. go fihla ka 12:​00 mosegare ka Mokibelo. Mantšiboa, ka Mokibelo thapama le ka Sontaga, bašomi ba Bethele ba ya dibokeng tša bona tša phuthego, ba tšea karolo modirong wa ntlo le ntlo goba dithutong tša Beibele goba go phetha mešomo ya bona ka noši. Ba ka diriša makgoba-puku a Bethele bakeng sa thuto ya motho ka noši goba go lokišeletša diboka. Ee, go na le nako bakeng sa go khutša mo go nyakegago le go itapološa. (Mar. 6:​31, 34) Go tšwa tlhalosong ye e kopana, go ka bonwa gabotse gore tirelo ya Bethele e dumelela motho gore a gafele tekanyo e kgolo ya nako ya gagwe ya letšatši le letšatši tirelong e kgethwa, a lokologile ditšhitišong tša tshepedišo ye ya kgale ya dilo.

13 Mediro ya Phuthego: Ditho tša lapa la Bethele ya Afrika Borwa di abetšwe diphuthegong tše fetago tše 60 tše di lego tikologong ya Johannesburg. Di holwa ke tema yeo e kgathwago ke phuthego yeo di lego go yona go thekgeng boemo bja tšona bja moya. Ka go rialo, di mafolofolo phuthegong ya tšona, ka go ba gona dibokeng tše hlano le ka go tšea karolo ka mehla bodireding bja tšhemo di le gotee le banababo tšona. Go oketša go diboka tša phuthego, lapa la Bethele le na le Thuto ya lona ka noši ya Morokami ka Mošupologo mantšiboa; bagolo le bahlanka ba bodiredi ba abelwa go nea ditlhaloso bakeng sa go hola bohle. Ka ge lenaneo la Bethele le gatelela dilo tša moya, le feleletša ka bophelo bjo bo thabišago tirelong ya Jehofa.​—⁠1 Ba-Kor. 15:⁠58.

14 Tokišeletšo ya Tirelo ya Bethele: Batho ba bafsa gantši ba botšiša seo ba ka se dirago go lokišeletša tirelo ya Bethele. Setho sa Sehlopha se Bušago seo se šomago Komiting ya Sehlopha sa Bašomi se itše: “Ge o e-⁠tla Bethele, tlela go direla e sego go direlwa. Ge o dutše o ithuta go direla, o tla ba le lethabo le legolo. Ithute go nea e sego go amogela. E-⁠ba yo a ipoeditšego le yo a ikokobeditšego. Dienywa tša moya​—⁠ke moo Bokriste bja kgonthe bo lego gona.” Ee, go godiša boemo bja gago bja moya le tswalano ya kgaufsi le Jehofa ke dinotlelo tše di išago katlegong kua Bethele. Ke lebaka leo ka lona gantši go kgethwago babulamadibogo ge go kgethwa baithapi ba bafsa bakeng sa Bethele. Ge e ba motho a itlwaeditše ka nako e telele go dirišetša diiri tše 90 ka kgwedi a bolela le go ruta le go nea ba bangwe gotee le go rulaganya modiro o nyakegago bakeng sa go iphediša, o agile motheo o mobotse wa moya bakeng sa tirelo ya Bethele gotee le tsela ya yona e rulagantšwego ya bophelo. Lega go le bjalo, hle hlokomela gore tirelo ya Bethele ga se ya lekanetšwa feela go bao e lego babulamadibogo. Motho le ge e le mang yo a fihlelelago dinyakwa tša motheo a ka dira kgopelo.

15 Go oketša moo, ke mo gobotse gore batho ba bafsa ba ithute go šoma ka diatla tša bona. Modiro o thata wa diatla ga o ratwe tshepedišong ye ya kgale ya dilo. Boithati bo tutuetša batho ba bantši gore ba rate mošomo wo o nyakago maiteko a manyenyane goba wo o neago motho bophagamo. Le gona, go tseba go diriša didirišwa tše di fapa-fapanego le ditlabakelo ke mo go holago kudu le mo go thušago. (Die. 22:​29) Gantši batho ba bafsa ba ka ithuta bokgoni bja mošomo wa diatla go batswadi ba bona goba ka go thuša batho ba bagolo bao ba nago le phihlelo medirong e fapa-fapanego go dikologa Holo ya Mmušo goba ka go thuša batšofadi go lokiša dilo magaeng a bona.

16 Ka dinako tše dingwe bafsa ba botšiša gore: “Na ke swanetše go hwetša tlwaetšo e oketšegilego ya tša boiphedišo gore ke swanelegele tirelo ya Bethele?” Tlwaetšo ya tša boiphedišo ka boyona ga e dire gore motho a swanelegele tirelo ya Bethele. Dika tša moya ke tša bohlokwa-hlokwa le tšeo di nyakegago go bohle bao ba laletšwago. Re kgothatša batswadi le bana ba bona bao ba sa lego nywageng ya go tsena sekolo gore ba naganišiše ka kelohloko pono e leka-lekanego ya thuto ya lefase yeo go boletšwego ka yona ka go Morokami wa November 1, 1992, matlakala 15 go ya go 21. Phetho mabapi le thuto ya lefase ke taba ya motho ka noši. Phetho le ge e le efe yeo motho a e dirago, o swanetše go kgonthišetša gore o kgona go kgomarela tšwelopele ya gagwe ya moya ka go tšwela pele a lebeletše modirong o mogolo wa batho ba Jehofa, e lego wa go hlatsela therešo.

17 Go sa šetšwe gore ke tlwaetšo ya mohuta mang ya tša boiphedišo yeo motho a e hwetšago, ke mo go holago kudu go ithuta go nagana. Beibele e tumiša bokgoni bja go nagana le bohlale bja kgonthe. (Die. 1:⁠4; 3:​21) Go ithuta go nagana le go boloka thuto go dira gore o kgone go hwetša tsebo le bokgoni tšeo di tlago go thuša wena le mokgatlo wa Jehofa wa lefase ka bophara. Sa mafelelo, go sa šetšwe bokgoni bjo motho a ka bago a e-⁠na le bjona, ke gabohlokwa kudu go kgona go dirišana le ba bangwe gabotse. Baithapi ba Bethele ba swanetše go šoma gotee bjalo ka sehlopha e le gore ba phethe modiro. Ka go rialo, moya wa go ikemela goba wa phadišano o swanetše go tšeelwa sebaka ke moya wa tirišano le wa lerato gotee le go ikemišetša go ikokobeletša tlhahlo ya pušo ya Modimo.​—⁠Bapiša le Ba-Efeso 4:⁠16.

18 Bafsa ka phuthegong ya Jehofa ba na le sebaka se sebotse sa go katanela go ithuta bokgoni bjo bo boletšwego ka mo godimo. Ka gona, ge ba laleditšwe go šoma Bethele ba tla ba boemong bjo bobotse bja go tlwaetšwa ke mokgatlo wa Jehofa bakeng sa boikarabelo bjo bo oketšegilego. Re a le kgothatša lena batswadi ba Bakriste le bagolo gore le tšwele pele le bea taba ye pele ga bafsa. Batswadi ba bantši ba tliša bana ba bona go etela Bethele ka mehla, ka go rialo ba ba tlwaelanya le seo se dirwago mo. Se se ile sa dira gore ba bantši ba tle Bethele ka morago ga go fetša thuto ya bona.

19 Bao ba Nago le Phihlelo: Ka dinako tše dingwe go bulega sebaka bakeng sa ngwanabo rena goba kgaetšedi yo a lego nywageng ya ka godimo ga e 35 gomme a e-⁠na le tlwaetšo le bokgoni tšeo Bethele e di nyakago. Bontši bja mošomo wo Mokgatlo o swaregilego ka wona mo nakong ye o nyaka batho bao ba nago le phihlelo gore ba šome le bafsa ba matla le bao ba nago le bokgoni bao ba ka tlwaetšwago, e le “bòmaitse le baithuti.”​—⁠1 Kor. 25:⁠8.

20 Tekanyo e oketšegago ya mošomo wa lehono e nyaka bao ba nago le boitemogelo ka tša elektroniki goba ba e-⁠na le phihlelo ka go diriša di-computer. Mokgatlo o na le metšhene e mentši e le ka kgonthe ya go dira dikopi tše di swantšhitšwego, metšhene ya go gatiša ya laser le di-computer tša motho ka noši tšeo ka moka di nyakago go lokišwa. Go bile go nyakega batho mafapheng a tša molao le a tša kalafo: bo-ramolao, dingaka, ditsebi tša tša kalafo ya mmele, baoki bao ba kgonthišeditšwego le bao ba nago le mangwalo. Bao ba nago le bokgoni bja mešomo e fapa-fapanego ya tša go aga e bjalo ka boentšeneare, go tsenya dipompi (plumbing), tša mohlagase le HVAC (tshepedišo ya go laola phišo, moya o tsenago le ya go laola moya), ba ka dirišwa. Banababo rena bao ba gotšego ka tsebo ba ba nago le boitemogelo bjo bogolo ka tša matlotlo, kudu-kudu bao ba ka bago ba e-⁠na le mangwalo e ka ba bao ba thušago. E le gore go fokotšwe ditshenyagalelo, Mokgatlo o na le sehlopha sa wona sa dikoloi tšeo di dirišetšwago go thekga modiro wa tša thomelo. Ka gona, go nyakega baotledi bao ba nago le phihlelo le bao ba tsebago go lokiša dikoloi.

21 Re tsoma kudu banababo rena bao ba ineetšego bao ba sa nyalago le bao ba nago le bokgoni bja mešomo e kgethegilego, bao ba bangwe ba bona ba ka bago ba nyetše. Le ka hwetša dikgopelo tša Bethele go molebeledi wa lena wa tikologo goba kopanong ya selete sebokeng se se kgethegilego se se swarelwago bao ba nago le kgahlego ka tirelo ya Bethele, goba le ka ngwalela go Watch Tower Society, Attention: Bethel Office, Private Bag X2067, Krugersdorp, 1740. Ge e ba o nyetše, gopola gore molekane wa gago le yena e swanetše go ba yo a swanelegago moyeng, maikwelong le mmeleng bakeng sa tirelo ya Bethele. Ge e ba o hweditše tlwaetšo gomme o e-⁠na le boitemogelo go le lengwe la mafapha ao a boletšwego pejana, hle ngwala pego ya ditaba ka botlalo gomme o e kgomaretše kgopelong ya gago ya Bethele.

22 Na o ka Arabela Pitšong e Akgofilego? Go nyakwa baithapi ba Bethele ka mo go akgofilego. Ge e ba o fihlelela dinyakwa tša tirelo ya Bethele, re go kgothaletša ka go tia gore o romele fomo ya gago ya kgopelo ya Bethele ka go arabela pitšong ye e akgofilego. O se ke wa nyamišwa ke ge o sa laletšwe le semeetseng. O ka mpshafatša fomo ya gago ya kgopelo ngwaga le ngwaga. Se se re nea tsebišo e lego nakong mabapi le go hwetšagala ga gago.

23 Jehofa o ile a botšiša moporofeta Jesaya a theeditše gore: “Ke tlo roma mang? Ké mang a tl’o xo re êla?” Jesaya o ile a arabela ka ntle le tika-tiko ka gore: “Ké nna é, nthomê!” Ka gona, Jesaya o ile a thomiša modiro o bohlokwa e le moporofeta wa Modimo. Na o ka re, “Ké nna é, nthomê”? O letetšwe ke ditšhegofatšo tše dintši ge e ba o biletšwa go hlankela “Ngwakong wa Modimo,” Bethele.​—⁠Jes. 6:⁠8.

    Dikgatišo tša Sepedi (1975-2026)
    Etšwa
    Tsena
    • Sepedi
    • Romela
    • Beakanya
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Melao ya Tirišo
    • Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • Beakanya Tumelelano ya go Boloka Sephiri
    • JW.ORG
    • Tsena
    Romela