Dictionary blo Olketa Bible Word
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W Y Z
A
Ab.
Hem nem blo mek-faev month lo holy kalenda blo olketa Jew bihaen olketa Jew go prisoner lo Babylon olketa kam bak, and hem nem blo mek-11 month lo agriculture kalenda blo olketa. Hem start from midol lo July go kasem midol lo August. Disfala nem no stap lo Bible, bat Bible storyim olsem “mek-faev month.” (Nu 33:38; Ezr 7:9)—Lukim App. B15.
Abib.
Diswan hem original nem blo first month lo holy kalenda blo olketa Jew and hem nem blo mek-seven month lo agriculture kalenda blo olketa. Mining blo hem “Olketa Green Bunch (blo Grain)” and hem start from midol lo March go kasem midol lo April. Bihaen olketa Jew kam bak from Babylon, olketa iusim nao Nisan. (De 16:1)—Lukim App. B15.
Abyss.
Achaia.
Adar.
Adultery.
Alabaster.
Nem blo olketa smol perfume botol wea olketa wakem lo bifor from wanfala kaen ston wea olketa faendem klosap lo Alabastron, lo Egypt. Hao olketa wakem diskaen botol, hem thin lo top blo hem, mekem taem olketa satem, smel blo perfume hia no go aot. Alabaster tu hem nem blo datfala ston.—Mr 14:3.
Alamoth.
Wanfala toktok wea olketa iusim lo music wea mining blo hem “Olketa Young Gele; Olketa Young Woman,” maet hem for soprano voice blo olketa young woman. Luk olsem olketa iusim for showim wanfala type music tune or instrument wea garem hae note.—1Ch 15:20; Ps 46:Sup.
Alpha and Omega.
Altar.
Wanfala hae platform wea olketa wakem witim graon, olketa rock, olketa ston wea olketa katem, or wood wea olketa kavarem witim metal, wea olketa savve bonem olketa sakrifaes or incense antap lo hem for saed lo worship. Lo datfala first rum lo tabernacle and lo temple, hem garem wanfala smol “altar wea olketa wakem lo gold” for offerim incense. Olketa wakem lo wood and coatim witim gold. Wanfala big “altar wea olketa wakem lo copper” hem for olketa burnt offering and hem stap lo courtyard lo aotsaed. (Ex 27:1; 39:38, 39; Ge 8:20; 1Ki 6:20; 2Ch 4:1; Lu 1:11)—Lukim App. B5 and B8.
Amen.
“Hem mas olsem nao,” or “tru nao.” Datfala word hem kam from Hebrew word ʼa·manʹ, wea minim “for faithful, man fit for trustim.” For talem “Amen” hem minim man agree witim wanfala promis, wanfala prea, or samting man talem. Lo buk blo Revelation, hem iusim olsem wanfala title for Jesus.—De 27:26; 1Ch 16:36; Re 3:14.
Angel.
Hem from Hebrew word hia mal·ʼakhʹ and datfala Greek word agʹge·los. Literal mining blo tufala word hia hem “messenger” bat taem hem story abaotem olketa spirit messenger, hem “angel.” (Ge 16:7; 32:3; Jas 2:25; Re 22:8) Olketa angel hem olketa paoaful spirit, wea God creatim olketa longtaem bifor hem creatim olketa man lo earth. Bible kolem olketa tu lo “olketa holy wan,” “olketa son blo God,” and “olketa morning star.” (De 33:2, ftn; Job 1:6; 38:7) God no wakem olketa lo wei wea olketa savve garem pikinini, bat hem nao creatim each wan lo olketa. Namba blo olketa hem barava winim nao handred million. (Da 7:10) Bible storyim hao olketa garem nem and garem tu wei blo olketa seleva, nomata olsem, olketa hambol and no laek for kasem worship, and staka lo olketa tu no laek talem nem blo olketa. (Ge 32:29; Lu 1:26; Re 22:8, 9) Olketa garem olketa difren position and garem difren assignment, olsem for waka front lo throne blo Jehovah, talemaot olketa message blo hem, duim samting for helpem olketa servant blo Jehovah lo earth, duim samting followim judgment blo God, and sapotim waka for preachim gud nius. (2Ki 19:35; Ps 34:7; Lu 1:30, 31; Re 5:11; 14:6) Lo future olketa bae sapotim Jesus for faet lo war blo God, Armageddon.—Re 19:14, 15.
Anointim.
Hem Hebrew word wea minim “for splasim lelebet witim liquid.” Olketa savve putim oil lo samwan or lo wanfala samting wea datwan hem for dedicatem for wanfala spesol waka. Lo olketa Christian Greek Scripture, olketa iusim tu datfala word for story abaotem hao God pourimaot holy spirit lo olketa wea hem chusim wea garem hope for go lo heven.—Ex 28:41; 1Sa 16:13; 2Co 1:21.
Antichrist.
Disfala Greek toktok hem garem tufala mining. Hem savve minim man wea againstim Christ. Maet hem minim tu false Christ, man wea laea for sei hem nao Christ. Hem stret for kolem antichrist nao lo pipol, olketa organization, olketa grup wea laea for sei olketa nao stand for Christ or Messiah, or wea againstim Christ and olketa disaepol blo hem.—1Jo 2:22.
Aposol.
Apostate; Wei for apostate.
Disfala Greek toktok (a·po·sta·siʹa) hem kam from wanfala verb wea literal mining blo hem “standap farawe from.” Hem savve minim for “lusim, go from, or bighed.” Lo Olketa Christian Greek Scripture, main wan wea disfala “wei for apostate” hem for olketa, hem olketa wea lusim tru worship.—Pr 11:9; Ac 21:21; 2Th 2:3.
Aramaic.
Hem languis blo olketa lo laen blo Shem wea hem klosap semsem witim Hebrew languis, wea olketa iusim sem alphabet. Olketa lo laen blo Aram nao story lo languis hia, bat bihaen hem kamap languis wea olketa nara kantri wea Assyria and Babylon rul ovarem olketa iusim saed lo bisnis and saed lo communication. And tu, hem kamap official languis blo olketa kantri wea Persia rul ovarem. (Ezr 4:7) Samfala part blo Bible buk Ezra, Jeremiah, and Daniel, olketa raetem lo Aramaic languis.—Ezr 4:8–6:18; 7:12-26; Jer 10:11; Da 2:4b–7:28.
Aram; Laen blo Aram.
Hem olketa lo laen blo Aram, son blo Shem, wea olketa stap lo olketa area start lo olketa Maunten lo Lebanon go kasem Mesopotamia, and lo olketa Maunten lo Taurus lo north go daon for Damascus and olowe go for south. Disfala area, olketa kolem Aram lo Hebrew languis, wea bihaen olketa kolem lo Syria, and pipol wea stap lo there olketa kolem olketa pipol lo Syria.—Ge 25:20; De 26:5; Ho 12:12.
Archangel.
Areopagus.
Wanfala hae hill lo Athens, wea stap lo north-west lo Acropolis. And tu, hem nem blo datfala council (kot) wea savve holem meeting lo datfala ples. Olketa Stoic and Epicurean follower tekem Paul go lo datfala Areopagus for explainim biliv blo hem.—Ac 17:19.
Ark blo covenant.
Hem box wea olketa wakem lo acacia wood and coatim witim gold, wea hem stap insaed datfala Most Holy Rum lo tabernacle and bihaen insaed datfala Most Holy Rum lo temple wea Solomon buildim. Hem garem wanfala kava wea olketa wakem lo gold witim tufala cherub wea feisim each other. Main samting wea stap insaed hem tufala ston tablet wea garem Ten Komandment lo hem. (De 31:26; 1Ki 6:19; Heb 9:4)—Lukim App. B5 and B8.
Armageddon.
Hem from Hebrew languis Har Meghid·dohnʹ, wea mining blo hem “Maunten blo Megiddo.” Disfala word hem join witim “datfala war wea hem bigfala day blo God, datfala Olmaeti” wea “olketa king evriwea lo earth” hipap tugeta for faet againstim Jehovah. (Re 16:14, 16; 19:11-21)—Lukim BIGFALA TRABOL.
Aselgeia.—
Ashtoreth.
Wanfala woman god blo olketa lo Canaan, hem god blo war and god wea mekem olketa man, woman and olketa animal for garem staka pikinini, and for land garem staka kaikai, and hem waef blo Baal.—1Sa 7:3.
Asia.
Assembly.
Astrologer.
Azazel.
B
Baal.
Hem god blo olketa lo Canaan wea olketa ting lo hem olsem hem nao onam skae and wea givim rain and hem god wea mekem olketa man, woman and olketa animal for garem staka pikinini, and for land garem staka kaikai. Olketa iusim tu disfala toktok “Baal” for olketa nara smol god. Lo Hebrew languis mining blo hem “Owner; Masta.”—1Ki 18:21; Ro 11:4.
Baem bak.
Disfala wei for baem bak hem for mekem man or samting kamap free or release bikos lo wanfala ransom price wea samwan givim. Disfala wei for free or release, maet hem from wei for slave (Le 19:20), or from dae and grev. (Job 33:28) Hem savve minim tu for baem bak property or wanfala man wea wanfala klos relative hem duim for tekem bak datfala man or samting (Ru 2:20), or wea owner or samwan wea olketa salem hem duim for baem hemseleva bak.
Balsam.
Wanfala oil wea smel naes wea kam from samfala plant and olketa tree. Olketa savve iusim olsem medicine and olsem perfume and hem barava expensive.
Baptism; Baptaes.
Bath.
Hem wanfala liquid measure wea olketa calculatem hem samting olsem 22 L (5.81 gal), followim nao olketa smol pis blo jar wea olketa man for digdig lo graon olketa faendem wea garem nem bath. Staka lo olketa drae measure and liquid measure insaed Bible olketa calculatem followim nao volume blo bath measure hia. (1Ki 7:38; Eze 45:14)—Lukim App. B14.
Beelzebub.
Bigfala trabol.
Greek word hia for “trabol” hem savve minim nao wei for wari or wei for safa bikos lo pressure wea man kasem from olketa samting wea happen lo laef. Jesus story abaotem “bigfala trabol” wea no enitaem hem happen, wea hem bae kasem Jerusalem and especially abaotem datwan wea bae kasem evri man lo future taem hem ‘kam witim glory.’ (Mt 24:21, 29-31) Paul story abaotem disfala trabol olsem hem wanfala raeteous samting wea God duim againstim “olketa wea no savve lo God, and olketa wea no obeyim datfala gud nius” abaotem Jesus Christ. Revelation chapter 19 showimaot Jesus leadim olketa army lo heven for againstim “datfala wild animal witim olketa king lo earth and army blo olketa.” (2Th 1:6-8; Re 19:11-21) Bible storyim “wanfala big crowd” nao olketa no dae lo bigfala trabol hia. (Re 7:9, 14)—Lukim ARMAGEDDON.
Breastpiece.
Hem olsem poket wea olketa spesol ston stap lo hem, wea hae priest blo Israel savve werem ovam heart blo hem taem hem go insaed lo Holy Rum. Olketa kolem lo “breastpiece blo judgment” bikos hem garem nao datfala Urim and datfala Thummim, wea olketa savve iusim for showim judgment wea Jehovah givim. (Ex 28:15-30)—Lukim App. B5.
Bred wea holy.—
Lukim SHOWBRED.
Bul.
Burnt offering.
C
Cab.
Caesar.
Hem wanfala famili nem lo Rome wea gogo hem kamap title blo olketa king blo Rome. Insaed Bible hem storyim nem hia Augustus, Tiberius, and Claudius, and nomata Bible no talem nem blo Nero, bat hem tu wanfala lo olketa. Olketa Christian Greek Scripture iusim nem hia “Caesar” tu for representim authority, or gavman.—Mr 12:17; Ac 25:12.
Canaan.
Cassia.
Chaldea; Chaldean.
Firstaem hem land and pipol wea stap lo olketa flat area lo Tigris river and Euphrates river, gogo datfala toktok olketa iusim for Babylonia and olketa pipol lo there. “Olketa Chaldean” hem minim tu pipol wea skul gud wea studyim science, history, olketa languis, and studyim olketa star, olketa planet, and olketa nara samting lo skae, bat olketa savve duim magic and astrology tu.—Ezr 5:12; Da 4:7; Ac 7:4.
Chariot.
Chemosh.
Hem main god blo olketa lo Moab.—1Ki 11:33.
Cherub.
Hem olketa angel wea garem hae position wea duim spesol waka. Olketa difren from olketa seraph.—Ge 3:24; Ex 25:20; Isa 37:16; Heb 9:5.
Chief Agent.
Chief priest.
Hem nara nem for “hae priest” lo olketa Hebrew Scripture. Lo olketa Christian Greek Scripture, datfala toktok “olketa chief priest” hem olketa main wan insaed lo grup blo olketa priest, maet insaed diswan hem olketa wea hae priest bifor, and olketa leader blo 24-fala grup blo olketa priest.—2Ch 26:20; Ezr 7:5; Mt 2:4; Mr 8:31.
Chislev.
Christ.
Christian.
Circumcise.
Cistern.
Hem hol wea olketa digim lo graon for stoarem wata. Hao olketa wakem cistern hem for kolektem rain wata or wata wea flow kam from olketa springwata, and olketa savve kavarem top blo hem.—2Ch 26:10.
Concubine.
Cor.
Coral.
Hem wanfala samting wea strong olsem ston, wea form from olketa bon blo olketa smol animal lo sea. Hem stap lo sea and garem olketa difren kala olsem red, white, and blak. Lo Red Sea hem garem staka coral. Lo taem blo Bible bifor, red coral nao price blo hem hae tumas and olketa savve wakem lo olketa nekles and olketa nara decoration.—Pr 8:11.
Courtyard.
Hem open area raonem tabernacle wea olketa fencem, and bihaen hem datfala open area wea garem wall wea raonem main building blo temple. Altar blo burnt offering hem stap lo courtyard blo datfala tabernacle, and lo datfala temple, hem stap nao lo datfala courtyard insaed. (Lukim App. B5, B8, B11.) Lo Bible hem storyim olketa haos and olketa palace tu garem olketa courtyard.—Ex 8:13; 27:9; 1Ki 7:12; Es 4:11; Mt 26:3.
Covenant.
Hem wanfala agreement or kontrak between God and olketa man, or between tufala grup blo olketa man for duim samting or for no duim samting. Samfala taem wanfala grup nomoa garem responsibility for duim samting (diswan hem covenant wea wanfala man mekem, wea hem wanfala promis). Lo olketa narataem tufala grup evriwan garem responsibility for duim samting (diswan hem covenant between tufala grup). Bible storyim olketa covenant wea God mekem witim olketa man, and hem storyim tu olketa covenant or agreement wea olketa man mekem witim olketa narawan, between olketa tribe, between olketa nation, or between grup blo olketa pipol. Olketa covenant wea barava helpem pipol hem olketa wea God mekem witim Abraham, David, datfala nation blo Israel (wea hem Law covenant), and datfala Israel blo God (wea hem niu covenant).—Ge 9:11; 15:18; 21:27; Ex 24:7; 2Ch 21:7.
Cubit.
Hem wanfala linear measure, hem start lo elbow go kasem end blo midol finger. Olketa Israelite iusim cubit wea hem samting olsem 44.5 cm (17.5 in.), bat olketa savve iusim tu long cubit, wea hem wanfala cubit and waed blo fofala finger, wea hem samting olsem 51.8 cm (20.4 in.). (Ge 6:15; Lu 12:25)—Lukim App. B14.
Curse; Cursim.
Hem for mekem samwan fraet or for talem dat nogud samting bae kasem samwan or samting. Diswan hem difren from wei for tok swear or for barava kros. Staka taem curse hem wei for talemaot wanfala message or nogud samting wea bae happen. And taem God or man wea garem paoa nao talem datwan, then datwan hem wanfala profesi wea happen.—Ge 12:3; Nu 22:12; Ga 3:10.
Curtain.
D
Dagon.
Daric.
Datfala tru God.
Transleison blo Hebrew toktok for “datfala God.” Staka taem, Hebrew Scripture iusim word “datfala” front lo “God” for showim dat Jehovah nomoa hem only tru God, no olketa false god. Disfala toktok “datfala tru God” hem keepim full mining blo Hebrew languis lo olketa verse wea hem stap lo hem.—Ge 5:22, 24; 46:3; De 4:39.
Datfala wicked wan.
Day for Kasem Forgiveness.
Hem wanfala important day blo olketa Israelite wea hem holy, olketa savve kolem tu lo Yom Kippur (from Hebrew yohm hak·kip·pu·rimʹ, “day for kavarem”), olketa holem lo mek-10 day lo month blo Ethanim. Hem wanfala day lo year wea hae priest savve go insaed Most Holy Rum blo datfala tabernacle, and bihaen, lo datfala temple. Lo there, hem offerim blood blo olketa sakrifaes for sin blo hem, for sin blo olketa nara Levite, and for sin blo olketa pipol. Hem day for wanfala holy convention and fasting, and hem wanfala sabbath tu, hem day wea man mas no duim eni nara waka.—Le 23:27, 28.
Day for prepare.
Decapolis.
Hem wanfala grup blo olketa taon lo Greece, firstaem hem tenfala taon (lo Greek languis deʹka, minim “tenfala,” and poʹlis, “taon”). And tu, hem nem blo datfala area lo east saed blo Sea blo Galilee and Jordan River, wea staka lo olketa taon hia stap lo hem. Olketa nao main ples blo Greek culture and bisnis. Jesus hem go pas lo datfala area, bat no eni wea insaed Bible storyim hem go lo olketa taon hia. (Mt 4:25; Mr 5:20)—Lukim App. A7 and B10.
Demon.
Hem olketa wicked spirit wea garem paoa wea man no savve lukim. Lo Genesis 6:2, Bible kolem olketa lo “olketa son blo datfala tru God” and lo Jude 6 hem kolem olketa lo “olketa angel.” Olketa angel hia no wicked taem God creatim olketa, bat olketa mekem olketa seleva kamap enemy blo God taem olketa disobeyim God lo taem blo Noah, and olketa joinim Satan for bighed againstim Jehovah.—De 32:17; Lu 8:30; Ac 16:16; Jas 2:19.
Denarius.
Devil.
Hem nem wea describem Satan wea olketa Christian Greek Scripture iusim, wea mining blo hem, “man wea talem laea story for spoelem nem blo narawan.” Olketa givim nem hia Devil for Satan bikos hem main wan and hem nao first wan for talem laea story for spoelem nem blo Jehovah and accusim Hem, word blo Hem, and holy nem blo Hem.—Mt 4:1; Joh 8:44; Re 12:9.
Director.
Olketa iusim lo Bible buk Psalms, and hem Hebrew toktok wea maet hem storyim samwan wea organizem olketa song, leadim olketa wea singim olketa song hia, duim rehearsal witim olketa Levite singer and trainim olketa, and hem savve lead tu lo olketa official show. Olketa nara Bible transleison iusim toktok “main man wea pleim music” or “director blo music.”—Ps 4:Sup; 5:Sup.
Drachma.
Drink offering.
Durong.
Hem kam from Greek word por·neiʹa, wanfala word wea olketa Scripture iusim for storyim dirty samting saed lo sex wea God stopem. Insaed diswan hem adultery, wei for prostitute, sex between tufala wea no marit partner, homosexual, and sex witim animal. Lo Revelation hem iusim por·neiʹa lo tokpiksa wei taem hem story abaotem olketa religion wea olsem prostitute wea nem blo hem “Bigfala Babylon,” hem join witim olketa ruler blo disfala world for kasem paoa and riches. (Re 14:8; 17:2; 18:3; Mt 5:32; Ac 15:29; Ga 5:19)—Lukim PROSTITUTE.
E
Edom.
Elder; Olo man.
Hem wanfala man wea mature lo age, bat lo Bible hem man wea garem authority and responsibility insaed lo wanfala community or kantri. Buk blo Revelation iusim tu for olketa wea stap lo heven. Datfala Greek word pre·sbyʹte·ros taem olketa transleitim olsem “elder” hem for olketa wea garem responsibility for lead insaed lo kongregeson.—Ex 4:29; Pr 31:23; 1Ti 5:17; Re 4:4.
Elul.
Ephah.
Ephod.
Ephraim.
Epicurean follower.
Hem olketa wea followim Epicurus, datfala wise man blo Greece (341-270 B.C.E.). Tingting blo olketa hia hem followim disfala idea for man enjoyim hemseleva, wea olketa sei datwan nao main goal lo laef.—Ac 17:18.
Epilepsy.
Hem wanfala sik wea savve affectim olketa nerve and savve mekem man hafded and samfala taem savve mekem body blo man seksek.—Mt 17:15.
Ethanim.
Ethiopia.
Hem wanfala nation bifor wea stap lo south saed blo Egypt. Hem stap lo barava south blo Egypt distaem and lo Sudan distaem. Datfala toktok samfala taem olketa iusim for Hebrew word hia “Cush.”—Es 1:1.
Eunuch.
Literal mining blo hem, man wea olketa castratim. Staka taem olketa appointim olketa man olsem for duim waka lo haos blo king or lukaftarem queen and olketa concubine. Toktok hia hem no for man wea olketa castratim nomoa, bat hem for man wea olketa assignim hem for duim olketa waka lo haos blo king. Olketa iusim olsem tokpiksa for man wea ‘eunuch for Kingdom,’ wea hem man wea kontrolem hemseleva mekem hem savve duim moa samting lo waka blo hem for Jehovah.—Mt 19:12; Es 2:15; Ac 8:27.
Euphrates River.
Hem longest and barava important river lo southwest Asia, and wanfala lo tufala big river lo Mesopotamia. Firstaem wea Bible story abaotem hem lo Genesis 2:14, wea hem wanfala lo fofala river lo Eden. Staka taem olketa kolem lo “datfala River.” (Ge 31:21) Hem stap lo north saed blo baondri lo land wea God givim lo Israel. (Ge 15:18; Re 16:12)—Lukim App. B2.
Evening Kaikai blo Lord.
Hem really kaikai wea olketa kaikaim bred wea no garem yeast and drinkim wine, wea piksarem body and blood blo Christ. Hem wanfala memory for tingim dae blo Jesus. Hem wanfala taem wea olketa Christian mas gohed keepim followim wanem Bible talem, so hem stret tu for olketa kolem lo “Memorial.”—1Co 11:20, 23-26.
F
Faithful lo God; Worshipim God.
Fasting.
Hem for stap klia from eni kaikai for lelebet taem. Olketa Israelite savve duim fasting lo Day for Kasem Forgiveness, lo olketa taem wea olketa kasem hard taem, and lo taem wea olketa savve askem God for leadim olketa. Olketa Jew markem fofala taem each year for duim fasting, for rememberim olketa nogud samting wea happen lo history blo olketa. Fasting hem no samting wea olketa Christian mas followim.—Ezr 8:21; Isa 58:6; Lu 18:12.
Fathom.
Festival blo Bred wea No Garem Yeast.
Hem firstfala festival blo thrifala main festival blo olketa Israelite wea olketa holem evri year. Hem start lo month blo Nisan 15, datwan hem day bihaen Pasova, and hem gohed for sevenfala day. Bred wea no garem yeast nomoa olketa savve kaikaim, datwan for rememberim taem wea olketa Israelite lusim Egypt.—Ex 23:15; Mr 14:1.
Festival blo Dedication.
Hem wanfala day lo year for rememberim taem wea olketa Jew mekem temple for klin bak moa, bihaen Antiochus Epiphanes mekem temple no klin. Datfala celebration hem start lo month blo Chislev 25 and hem gohed for eitfala day.—Joh 10:22.
Festival blo Harvest; Festival blo Olketa Week.—
Lukim PENTECOST.
Festival blo Olketa Smol Leaf Haos.
Nara nem blo diswan hem Festival blo Olketa Tabernacle, or Festival blo End lo Harvest. Olketa holem lo month blo Ethanim 15 go kasem 21. Olketa Israelite celebratem diswan lo taem blo harvest lo end blo agriculture year blo olketa, and hem taem for olketa hapi and thankiu lo Jehovah bikos hem blessim garden blo olketa. Lo olketa day blo festival, pipol savve stap lo olketa smol leaf haos, or lo olketa shelter, for remindim olketa lo taem wea olketa lusim Egypt. Hem wanfala lo thrifala festival wea olketa man lo Israel mas go lo Jerusalem for celebratem.—Le 23:34; Ezr 3:4.
Fire holder.
Hem olketa samting wea olketa wakem lo gold, silver, or copper, wea olketa savve iusim lo tabernacle and lo temple for bonem incense and for aotem chakol from altar wea olketa sakrifaes lo hem, and from olketa wick wea bone wea stap lo olketa golden lampstand.—Ex 37:23; 2Ch 26:19; Heb 9:4.
Firstborn.
Hem firstborn son blo wanfala dadi (bat hem no for firstborn blo wanfala mami). Lo taem wea olketa raetem Bible, firstborn son hem garem important position insaed lo famili and taem dadi dae datfala firstborn son nao bae hed blo famili. And olketa savve iusim tu datfala toktok for “first man wan” lo olketa animal.—Ex 11:5; 13:12; Ge 25:33; Col 1:15.
Firstfrut.
Hem olketa barava firstfrut blo wanfala harvest season, hem olketa first samting or first wan wea kamaot from eni samting. Jehovah askem nation blo Israel for offerim olketa firstfrut wea olketa garem lo hem, nomata hem man, or animal, or kaikai lo graon. Full nation blo Israel savve offerim olketa firstfrut lo God lo taem blo datfala Festival blo Bred wea No Garem Yeast and lo Pentecost. Bible iusim toktok “olketa firstfrut” lo tokpiksa wei for Christ and olketa anointed follower blo hem.—1Co 15:23; Nu 15:21; Pr 3:9; Re 14:4.
For kasem forgiveness.
Lo olketa Hebrew Scripture, diswan hem join witim olketa sakrifaes wea olketa offerim mekem olketa pipol savve kam front lo God and worshipim hem. Lo Law blo Moses olketa offerim olketa sakrifaes especially lo Day for Kasem Forgiveness, mekem each wan and full nation savve fren bak witim God nomata olketa sin. Olketa sakrifaes hia point go lo sakrifaes blo Jesus, wea hem offerim wantaem nomoa for olowe for forgivim sin blo pipol, wea diswan givim chance lo pipol for fren bak witim Jehovah.—Le 5:10; 23:28; Col 1:20; Heb 9:12.
Frankincense.
Hem drae white liquid (wea olsem glue) from olketa tree and samfala type plant olsem Boswellia. Hem smel naes tumas taem olketa bonem. Hem wanfala ingredient wea olketa iusim for datfala holy incense lo datfala tabernacle and datfala temple. And tu, olketa savve offerim witim grain offering and olketa savve putim antap lo each set blo datfala showbred insaed lo Holy Rum.—Ex 30:34-36; Le 2:1; 24:7; Mt 2:11.
G
Gehenna.
Hem nem blo Valley blo Hinnom lo Greek languis, hem stap lo south saed and southwest blo Jerusalem bifor. (Jer 7:31) Bible profesi abaotem datwan olsem ples wea olketa dead body bae stap olobaot lo hem. (Jer 7:32; 19:6) No eni pruv stap dat olketa torowem animal or man wea laef nao go lo Gehenna for fire bonem or for safa lo there. Dastawe, Gehenna hem no wanfala ples wea man no savve lukim, wea soul blo man bone insaed fire and safa for olowe lo hem. Bat, Gehenna hem ples aotsaed lo Jerusalem for bonem rabis. Jesus and olketa disaepol blo hem storyim Gehenna lo tokpiksa wei olsem panis for olowe, wea hem nao “mek-tu dae,” wea minim for finis for olowe, or distroe.—Re 20:14; Mt 5:22; 10:28.
Gerah.
Gilead.
Hem wanfala area lo east saed blo Jordan River wea garem gudfala graon and hem go kasem north saed and lo south saed lo Valley blo Jabbok. Samfala taem hem savve minim full territory blo olketa Israelite lo east saed blo Jordan River, wea tribe blo Reuben, Gad, and haf lo tribe blo Manasseh olketa stap lo hem. (Nu 32:1; Jos 12:2; 2Ki 10:33)—Lukim App. B4.
Gittith.
Wanfala toktok wea olketa iusim lo music wea mining blo hem no eniwan sure lo hem, bat maet hem kam from datfala Hebrew word gath. Samfala tingse maet hem garem tune wea join witim olketa song for taem olketa mekem wine, bikos gath hem minim wanfala ples for smasem grape for mekem wine lo hem.—Ps 81:Sup.
Go prisoner.
Hem taem olketa forcem man for mas lusim land or ples blo hem, staka taem pipol wea tekovarem land nao givim datfala order. Mining blo datfala Hebrew word hem “for lusim.” Tufala taem nao olketa Israelite experiencem wei for go prisoner. Olketa blo Assyria tekem datfala ten-tribe kingdom lo north for go prisoner, and bihaen olketa blo Babylon tekem datfala tu-tribe kingdom lo south for go prisoner. Samfala from olketa tribe hia wea go prisoner bifor, olketa kam bak lo land blo olketa lo taem wea Cyrus blo Persia hem rul.—2Ki 17:6; 24:16; Ezr 6:21.
Goad.
Hem wanfala long stik wea garem sharp metal lo end blo hem wea olketa farmer savve iusim for pokem lo animal. Datfala goad olketa comparem witim toktok blo wanfala wise man wea muvim man wea lisin for followim wise advaes. For “kikim goad” hem storyim akson wea wanfala bighed bull duim taem hem kikim datfala goad wea samwan pokem lo hem, bikos lo datwan, hem mekem hemseleva garekil.—Ac 26:14; Jg 3:31.
Grain offering.
Olketa savve offerim grain offering witim peace offering, burnt offering, and sin offering, and samfala taem olketa savve offerim datwan seleva. Grain offering hem offering wea olketa givim best flour, or grain wea olketa roastim, or olketa raon bred wea garem hol lo midol, or olketa flat bred.—Le 2:1-15.
Greek.
Grev.
Taem word hia lo olketa smol leta hem minim grev blo wanfala man, bat taem first leta lo word hia hem lo big leta, datwan hem grev blo olketa man, wea semsem witim Hebrew word “Sheol” and Greek word “Hades.” Lo Bible hem storyim word hia olsem wanfala tokpiksa ples wea evri waka stop and wea man no savve nao lo samting.—Ge 47:30; Ec 9:10; Ac 2:31.
Gud nius, datfala.
Guilt offering.
Hem sakrifaes wea man offerim for sin wea hem duim. Hem lelebet difren from olketa nara sin offering, bikos taem man offerim guilt offering, man hia wea repent showimaot hem luksavve hem sin againstim God, or hem luksavve hem stopem raet wea samwan fit for kasem followim wanem law talem, or for hem kasem bak raet wea hem lusim bikos lo sin wea hem duim, and datwan mekem panis wea hem kasem hem no strong tumas.—Le 7:37; 19:22; Isa 53:10.
H
Hades.
Hem wanfala Greek word wea hem semsem olsem Hebrew word “Sheol.” Olketa transleitim olsem “Grev” (first leta hem big) for showim grev hia hem grev blo olketa man.—Lukim GREV.
Hae ples.
Hae priest.
Lo Law blo Moses, hem main priest wea representim pipol front lo God and lukaftarem waka blo olketa nara priest. Olketa savve kolem hem tu lo “datfala chief priest.” (2Ch 26:20; Ezr 7:5) Hem nomoa garem raet for go insaed lo datfala Most Holy Rum, datfala barava rum insaed lo tabernacle and bihaen, lo datfala temple. Hem duim diswan evri year lo datfala Day for Kasem Forgiveness. Datfala toktok “hae priest” hem for Jesus Christ tu.—Le 16:2, 17; 21:10; Mt 26:3; Heb 4:14.
Hebrew.
Hem wanfala nem wea firstaem hem for Abram (Abraham), for showim hem difren from olketa Amorite wea stap raonem hem. Bihaen, olketa iusim word hia for olketa lo laen blo Abraham thru lo granson blo hem Jacob and for languis wea olketa iusim tu. Lo taem blo Jesus, Hebrew languis hem iusim staka toktok from Aramaic languis and hem nao languis wea Christ and olketa disaepol blo hem story lo hem.—Ge 14:13; Ex 5:3; Ac 26:14.
Hed blo post.
Hedband wea holy.
Hermes.
Hem wanfala god blo olketa lo Greece, and hem son blo Zeus. Lo Lystra, pipol tingse Paul hem god hia Hermes so olketa kolem datfala nem lo hem, bikos olketa sei god hia hem messenger blo olketa god and god wea savve tumas hao for story.—Ac 14:12.
Herod.
Hem nem blo wanfala famili wea rul ovarem olketa Jew. Gavman blo Rome nao appointim olketa. Pipol savve lo Herod the Great bikos hem nao buildim bak temple lo Jerusalem, and tu, hem givim order for olketa killim dae olketa pikinini lo taem wea hem trae for killim dae Jesus. (Mt 2:16; Lu 1:5) Herod Archelaus and Herod Antipas, tufala hia son blo Herod the Great, tufala kasem appointment for rul ovarem samfala area wea dadi blo tufala rulim. (Mt 2:22) Antipas hem wanfala distrik ruler, wea staka kolem hem olsem “king,” wea hem rul lo taem wea Christ duim ministry blo hem for thri and a haf year, and go kasem taem olketa samting wea Acts chapter 12 storyim. (Mr 6:14-17; Lu 3:1, 19, 20; 13:31, 32; 23:6-15; Ac 4:27; 13:1) Bihaen datwan, Herod Agrippa I, granson blo Herod the Great, hem rul for lelebet taem then angel blo God killim hem dae. (Ac 12:1-6, 18-23) Son blo hem Herod Agrippa II, hem kamap ruler and hem rul go kasem datfala taem wea olketa Jew bighed againstim gavman blo Rome.—Ac 23:35; 25:13, 22-27; 26:1, 2, 19-32.
Herod, olketa follower blo.
Nara nem blo olketa hem olketa Herodian. Hem wanfala politikol party wea sapotim olketa idea blo olketa Herod taem olketa rul anda lo gavman blo Rome. Maet samfala Sadducee joinim disfala party. Olketa Herodian join witim olketa Pharisee for againstim Jesus.—Mr 3:6.
Higgaion.
Hem toktok wea olketa iusim for directim music. Olsem olketa iusim lo Psalm 9:16, maet hem minim music wea important, or wanfala tune blo harp wea saond blo hem barava deep or wanfala important taem for stop lelebet for man ting raonem samting.
Hill.
Hin.
Holy ples.
Wanfala ples wea olketa markem for worship. Bat staka taem, olketa savve iusim disfala toktok for storyim tabernacle or temple lo Jerusalem. Disfala toktok olketa iusim tu taem olketa story abaotem ples wea God stap lo heven.—Ex 25:8, 9; 2Ki 10:25; 1Ch 28:10; Re 11:19.
Holy Rum, datfala.
Hem first rum and wea big lelebet insaed datfala tabernacle or datfala temple, hem difren from barava rum insaed, wea hem datfala Most Holy Rum. Lo tabernacle, datfala Holy Rum hem garem nao datfala gold lampstand, gold altar blo incense, datfala tebol blo showbred and olketa gold utensil. Lo temple, datfala Holy Rum hem garem nao datfala gold altar, tenfala gold lampstand, and tenfala tebol blo showbred. (Ex 26:33; Heb 9:2)—Lukim App. B5 and B8.
Holy secret.
Holy spirit.
Holy waka.
Holy; Wei for holy.
Hem wanfala fasin wea Jehovah nomoa hem garem, hem wei for barava klin and holy tumas. (Ex 28:36; 1Sa 2:2; Pr 9:10; Isa 6:3) Taem toktok hia hem for olketa man (Ex 19:6; 2Ki 4:9), olketa animal (Nu 18:17), olketa samting (Ex 28:38; 30:25; Le 27:14), olketa ples (Ex 3:5; Isa 27:13), for olketa taem (Ex 16:23; Le 25:12), and olketa waka (Ex 36:4), datfala original Hebrew word “holy” hem givim idea for samting wea olketa separatem, wea stap seleva, or wea olketa mekem for hem holy for datfala holy God. Hem samting wea olketa markem for iusim lo waka blo Jehovah. Lo olketa Christian Greek Scripture datfala word for “holy” and “wei for holy” hem savve minim olketa putim separate for God. Olketa savve iusim word hia tu for storyim wei wea man hem klin lo wei or fasin blo hem.—Mr 6:20; 2Co 7:1; 1Pe 1:15, 16.
Homer.
Horeb; Maunt Horeb.
Horn.
Hem horn blo olketa animal, wea olketa savve iusim for karem wata, for putim oil, olketa savve iusim olsem container for putim ink for raet and olketa paoda for feis, and olketa savve iusim olsem instrument for music or for blowim for givim warning. (1Sa 16:1, 13; 1Ki 1:39; Eze 9:2) Staka taem Bible savve iusim “horn” olsem tokpiksa for storyim samting wea garem strong, for winim narawan, and for win lo faet.—De 33:17; Mic 4:13; Zec 1:19.
Horn blo altar.
Hyacinth.
Hem wanfala spesol ston wea kala blo hem dark blue.—Re 21:20.
Hyssop plant.
Hem wanfala plant wea garem olketa smol branch and olketa leaf, lo taem blo olketa ceremony for mekem man klin olketa savve iusim hyssop plant lo blood or lo wata for splasim lelebet lo olketa samting for mekem olketa klin. Greek and Hebrew toktok wea Bible iusim maet hem minim tu-thri difren kaen plant. Datfala “hyssop” wea John 19:29 storyim, maet hem wanfala kaen plant olsem wea grow big, wea stalk blo hem long fitim for putim sponge wea garem datfala saoa wine for givim go lo mouth blo Jesus.—Ex 12:22; Ps 51:7.
I
Idol; Worshipim Idol.
Illyricum.
Incense.
Hem drae liquid wea olsem glue wea smel naes, wea olketa mixim witim balsam wea isisi bone, and hem smel naes tumas taem olketa bonem. Wanfala spesol incense wea olketa mixim fofala ingredient for wakem mekem olketa iusim lo tabernacle and lo temple. Olketa bonem incense hia evri morning and evri naet antap lo altar blo incense wea stap lo Holy Rum, and lo Day for Kasem Forgiveness olketa savve bonem incense hia insaed datfala Most Holy Rum. Hem piksarem wei wea God acceptim olketa prea blo olketa faithful servant hem. Bible no talem olketa Christian mas iusim incense lo worship blo olketa.—Ex 30:34, 35; Le 16:13; Re 5:8.
Israel.
Hem nem wea God givim lo Jacob. Bihaen, nem hia hem for evriwan wea kam from laen blo Jacob. Olketa wea kam from laen blo 12-fala son blo Jacob staka taem Bible kolem olketa, olketa son blo Israel, nation blo Israel, pipol (olketa man) blo Israel, or olketa Israelite. And tu, olketa iusim datfala nem Israel for ten-tribe kingdom lo north wea brek away from kingdom lo south, and bihaen hem nem for olketa anointed Christian, datfala “Israel blo God.”—Ga 6:16; Ge 32:28; 2Sa 7:23; Ro 9:6.
J
Jacob.
Hem son blo Isaac and Rebekah. Bihaen God givim hem datfala nem Israel, and hem kamap hed blo famili blo pipol lo Israel (wea nem blo olketa tu olketa Israelite, then bihaen, olketa Jew). Hem dadi blo 12-fala son, olketa hia witim evriwan lo laen blo olketa nao formimap datfala 12-fala tribe blo nation blo Israel. Disfala nem Jacob, Bible gohed iusim for datfala nation or pipol blo Israel.—Ge 32:28; Mt 22:32.
Jeduthun.
Hem wanfala toktok wea no eniwan sure lo mining blo hem, wea stap lo superscription blo Psalms 39, 62, and 77. Luk olsem olketa superscription hia hem olketa instruction for olketa wea singim olketa psalm, maet hem wanfala style lo hao olketa pleim music or wanfala music instrument. Jeduthun hem nem blo wanfala Levite wea savve pleim music, so style lo hao for singim or instrument hia wea olketa iusim maet hem join witim datfala man or olketa son blo hem.
Jehovah.
Jew.
Bible iusim nem hia for samwan lo tribe blo Judah bihaen datfala ten-tribe kingdom blo Israel hem distroe. (2Ki 16:6) Bihaen olketa Jew wea go prisoner lo Babylon olketa kam bak, datfala nem hem for olketa Israelite from olketa nara tribe tu wea kam bak lo Israel. (Ezr 4:12) Then bihaen, pipol evriwea iusim nem hia for olketa Israelite, datwan hem for showim hao olketa Israelite difren from olketa Gentile nation. (Es 3:6) Aposol Paul tu iusim nem hia olsem tokpiksa for storyim dat ples wea man kam from hem no important insaed lo Christian kongregeson.—Ro 2:28, 29; Ga 3:28.
Jubilee.
Hem mek-50 year, olketa kaontem start from taem wea Israel go insaed lo Promis Land. Lo year blo Jubilee, olketa mas no growim eniting lo land blo olketa, and olketa Hebrew wea slave mas kamap free. Olketa land wea olketa onam wea olketa bin salem mas go bak lo olketa. Datfala Jubilee, hem festival wea gohed for wanfala full year, hem year for olketa free wea datwan mekem datfala nation blo Israel for hapi olsem lo firstaem wea God formimap datfala nation.—Le 25:10.
Judah.
Hem mek-fo son blo Jacob wea born lo waef blo hem Leah. Taem Jacob redi for dae hem talem wanfala profesi hao wanfala maeti ruler wea bae rul for longtaem bae kam from famili laen blo Judah. Taem Jesus born lo earth, hem born kam from laen blo Judah. Nem Judah hem for datfala tribe blo Judah tu and bihaen Judah hem nem for datfala kingdom lo south. Bible storyim olketa lo tribe blo Judah and blo Benjamin and olketa priest and olketa Levite nao insaed datfala kingdom blo Judah. Judah hem stap lo south saed blo kantri wea Jerusalem and datfala temple hem stap.—Ge 29:35; 49:10; 1Ki 4:20; Heb 7:14.
Judge.
Hem olketa man wea Jehovah chusim for sevem pipol blo hem lo olketa taem bifor Israel garem olketa king.—Jg 2:16.
Judgment Day.
Hem wanfala day, or taem, wea God bae judgem samfala grup, olketa nation, or olketa man. Maet hem taem wea God bae killim dae olketa wea kasem judgment finis for dae, or maet hem taem for givim chance lo samfala for sev and kasem laef olowe. Jesus Christ witim olketa aposol blo hem storyim wanfala “Judgment Day” wea bae kam lo future, hem for olketa wea laef yet and tu for olketa wea dae finis.—Mt 12:36.
Judicial disison.
Hem olketa judgment, olketa disison, or olketa komand abaotem olketa samting saed lo law wea hem kam from samwan wea garem authority. Evritaem olketa disison hia hem abaotem samfala samting wea kamap law for olketa Israel mas followim, hem kam from Jehovah God wea hem Judge, Man wea givim Law, and wea hem King.—Nu 27:11; De 4:1.
K
Kaleko for faet.
Kaleko wea olketa soldia werem for protectim olketa, wea hem helmet, spesol shirt for faet, belt, samting for protectim leg, and shield.—1Sa 31:9; Eph 6:13-17.
Kaleko for sorre.
Kava blo ark.
Lo Day for Kasem Forgiveness hae priest savve splasim lelebet blood blo olketa sin offering antap lo disfala kava blo ark blo covenant. Hebrew toktok wea olketa transleitim lo diswan hem kam from wanfala verb wea minim “for kavarem (sin)” or maet “for waepem aot (sin).” Olketa wakem kava hia from pure gold, and olketa mekem tufala cherub lo tufala end blo hem. Samfala taem olketa savve kolem lo “kava” or “lid” tu. (Ex 25:17-22; 1Ch 28:11; Heb 9:5)—Lukim App. B5.
Kingdom blo God.
Klin.
Lo Bible, disfala toktok hem no minim wei for klin saed lo body nomoa, bat hem minim tu for man keepim wei or for stretem bak laef blo hem for no garem blame, for stap klin, and for man free from eni samting wea mekem hem kamap dirty saed lo fasin and worship. Lo Law blo Moses, datfala word hem minim wei for man mas klin followim wanem datfala law talem.—Le 10:10; Ps 51:7; Mt 8:2; 1Co 6:11.
Kolektem leftova; Pikim leftova.
Hem for kolektem kaikai from garden wea olketa wea harvest min for leavim stap or olketa misstim and no tekem. Law blo Moses talem pipol for no harvestim kaikai wea stap lo edge blo garden blo olketa, or for no harvestim evri frut from olketa olive tree or olketa grape tree blo olketa. God givim raet lo poor pipol, pipol wea safa, olketa foreigner, pikinini wea no garem dadi, and olketa widow for kolektem leftova kaikai from garden wea harvest finis.—Ru 2:7.
Kona ston.
Hem ston wea olketa putim lo kona blo wanfala building, ples wea tufala wall meet. Hem important bikos hem joinim nao tufala wall hia tugeta. Datfala main kona ston hem nao faondeson kona ston. Hem wanfala strong ston wea olketa chusim for olketa building lo pablik ples and for olketa wall blo taon. Datfala word olketa iusim olsem tokpiksa for hao God wakem earth, and Bible storyim Jesus olsem “kona ston blo datfala faondeson” blo Christian kongregeson, wea hem olsem wanfala spiritual haos.—Eph 2:20; Job 38:6.
Kongregeson.
Hem grup blo olketa pipol wea hipap tugeta for wanfala samting or for duim samting tugeta. Lo olketa Hebrew Scripture, hem for datfala nation blo Israel. Lo olketa Christian Greek Scripture, hem minim nao each kongregeson blo olketa Christian bat staka taem hem minim olketa Christian kongregeson nomoa.—1Ki 8:22; Ac 9:31; Ro 16:5.
L
Lake blo fire.
Hem wanfala tokpiksa ples wea “sulfur nao mekem hem gohed for laet,” and tu, Bible storyim olsem “mek-tu dae.” Pipol wea no repent, and Devil, and tu dae and datfala Grev (or, Hades) bae olketa torowem insaed datfala lake blo fire. Satan hem wanfala spirit, so fire no savve bonem hem, and fire no savve bonem dae and Hades tu, so diswan showimaot disfala lake blo fire hem wanfala tokpiksa abaotem samting wea bae finis for olowe, and hem no wanfala ples wea man bae safa lo hem for olowe.—Re 19:20; 20:14, 15; 21:8.
Last day.
Disfala toktok and olketa nara toktok wea semsem, olsem “lo last part blo olketa day,” olketa iusim lo olketa Bible profesi for storyim taem wea olketa samting happen wea gogo bae hem kasem end blo olketa. (Eze 38:16; Da 10:14; Ac 2:17) Maet taem hia hem for samfala year or for staka year, depend lo wat nao datfala profesi. Hem gud for savve, Bible iusim disfala toktok “olketa last day” for disfala system of things lo world, wea hem lo taem wea Jesus stap or lo presence blo hem wea no eniwan lukim.—2Ti 3:1; Jas 5:3; 2Pe 3:3.
Law.
Law blo Moses.
Legion.
Leprosy.
Hem wanfala rabis sik lo skin. Leprosy wea Bible storyim hem difren from leprosy distaem, bikos hem no kasem man nomoa bat hem kasem kaleko and olketa haos tu.—Le 14:54, 55; Lu 5:12.
Lepton.
Levi; Levite.
Hem mek-thri son blo Jacob wea born lo waef blo hem Leah. And tu, datfala tribe nem afta hem. Thrifala main grup blo olketa Levite, olketa kam from thrifala son blo Levi. Samfala taem, datfala toktok “olketa Levite” hem for datfala full tribe, bat staka taem, famili blo Aaron wea priest no insaed datwan. Datfala tribe blo Levi no kasem eni land insaed lo Promis Land, bat olketa nara tribe givim lo olketa 48-fala taon wea insaed baondri lo land wea olketa kasem.—De 10:8; 1Ch 6:1; Heb 7:11.
Leviathan.
Hem animal wea savve stay lo wata, maet hem kaen animal blo wata. Lo Job 3:8 and 41:1 maet diswan hem crocodile or eni nara animal lo wata wea big fogud and hem strong. Lo Psalm 104:26 maet hem wanfala type whale. Lo olketa nara verse, Bible iusim olsem tokpiksa and no markem witim eni animal.—Ps 74:14; Isa 27:1.
Locust.
Hem wanfala kaen grashopa wea olketa savve hipap tugeta lo big grup. Lo Law blo Moses, hao olketa ting lo insect hia hem klin so olketa savve kaikaim. Big grup blo olketa locust hia savve kaikaim evri samting lo road wea olketa followim and spoelem evri samting, wea hem olsem wanfala big trabol.—Ex 10:14; Mt 3:4.
Log.
Loom; Beam for weavim kaleko.
Lots.
Olketa smol ston or smol pis blo olketa stik or ston wea olketa iusim for mekem olketa disison. Olketa savve putim olketa samting hia insaed kaleko wea olketa foldim, or insaed wanfala container and then olketa sekem. Lot wea foldaon or wea olketa pikim kamaot hem nao datwan olketa chusim. Evritaem olketa prea taem olketa duim datwan. Datfala word “lot” olketa savve iusim lo literal wei and olsem tokpiksa for minim “share” or “pis.”—Jos 14:2; Ps 16:5; Pr 16:33; Mt 27:35.
Loyal love.
Staka taem Bible iusim disfala toktok from Hebrew word hia cheʹsedh, for minim love wea kamaot from wei for willing for duim samting for narawan, wei for faithful, wei for loyal, and for barava tingim and laekem narawan. Staka taem Bible iusim datwan for storyim love wea God garem for olketa man, bat hem savve minim tu love wea olketa pipol showim between olketa.—Ex 34:6; Ru 3:10.
M
Macedonia.
Hem wanfala area lo north saed blo Greece wea kamap important ples anda lo rul blo Alexander the Great, and no eniwan rulim go kasem taem Rome nao winim hem. Lo firstfala visit blo aposol Paul go lo Europe, Macedonia hem wanfala province blo Rome. Thrifala taem nao Paul visitim datfala area. (Ac 16:9)—Lukim App. B13.
Magistrate.
Anda lo gavman blo Babylon, olketa magistrate hem olketa officer wea stap lo olketa province, wea olketa savve lo law and garem samfala raet for duim samting. Lo olketa ples wea Rome rulim, olketa magistrate hia, hem olketa administrator insaed gavman. Waka blo olketa hem for keepim peace, kontrolem hao gavman iusim selen, judgem olketa wea brekem law, and givim order for panisim man.—Da 3:2; Ac 16:20.
Mahalath.
Hem toktok wea olketa iusim saed lo music, and hem stap lo superscription blo Psalms 53 and 88. Maet hem join witim disfala Hebrew verb wea mining blo hem “kamap wik; feel sik,” so datwan hem olsem saond blo datfala music hem here sorre or man feel nogud, wea datwan hem followim nao olketa toktok insaed lo tufala song hia.
Malcam.
Man for wakem samting lo clay.
Man wea savve hao for iusim clay for wakem olketa pot, dish, and olketa nara samting. Literal mining blo Hebrew word for man for wakem samting lo clay hem “man wea formimap.” Staka taem Bible story abaotem wei wea man for wakem samting lo clay hem garem paoa ovarem clay for piksarem wei wea Jehovah garem raet for rul ovarem each wan and olketa nation.—Isa 64:8; Ro 9:21.
Manna.
Hem main kaikai blo olketa Israelite for 40 years wea olketa stap lo wilderness. Jehovah nao provaedem datfala manna. Thru lo mirakol manna hia appear evri morning andanit lo olketa dew wea foldaon, bat lo morning lo Sabbath nao hem no appear. Lo firstaem wea olketa Israelite lukim, olketa sei, “Hem wat ia?” or lo Hebrew languis, “man huʼ?” (Ex 16:13-15, 35) Lo olketa nara verse, Bible kolem lo “grain blo heven” (Ps 78:24), “bred from heven” (Ps 105:40), and “bred blo olketa strong man” (Ps 78:25). Jesus story tu abaotem manna olsem wanfala tokpiksa.—Joh 6:49, 50.
Maritim widow blo brata.
Maskil.
Hem wanfala Hebrew toktok wea no eniwan sure lo mining blo hem, wea stap lo superscription blo 13-fala psalm. Maet hem minim “poem for ting raonem.” Samfala tingse wanfala word wea semsem witim datwan wea olketa transleitim lo ‘duim waka witim gudfala tingting’ maet garem sem mining witim toktok hia maskil.—2Ch 30:22; Ps 32:Sup.
Maunten lo Lebanon.
Wanfala lo tufala ridge blo olketa maunten wea formim datfala land blo Lebanon. Datfala ridge blo Lebanon hem lo west saed and ridge blo Anti-Lebanon hem lo east saed. Wanfala long valley wea garem gudfala graon hem lo midol blo tufala ridge hia. Hae blo Ridge blo Lebanon hem barava klosap saedsea blo Mediterranean, and hae blo datfala ridge hem between 1,800 m and 2,100 m (6,000 and 7,000 ft). Lo bifor, Lebanon hem fulap lo staka maeti cedar tree, wea olketa nation wea stap raonem hem olketa laekem tumas. (De 1:7; Ps 29:6; 92:12)—Lukim App. B7.
Measuring reed.
Mede; Media.
Hem olketa pipol wea kam from laen blo Madai, son blo Japheth. Olketa stap lo olketa flat ples antap lo olketa maunten lo Iran, wea hem kamap kantri blo Media. Olketa blo Media join witim Babylon for tekovarem Assyria. Lo datfala taem, Persia hem wanfala province wea stap anda lo rul blo Media, bat Cyrus hem bighed againstim Media and Media hem join witim Persia for formimap datfala Medo-Persia Empire, wea tekovarem Babylon lo 539 B.C.E. Olketa blo Media tu stap lo Jerusalem lo Pentecost 33 C.E. (Da 5:28, 31; Ac 2:9)—Lukim App. B9.
Mediator.
Memorial tomb.
Hem wanfala ples wea olketa putim body blo man wea dae. Disfala toktok hem kam from Greek word hia mne·meiʹon, wea kam from disfala verb “for rememberim,” datwan hem for tingim hao datfala man wea dae bae olketa rememberim hem.—Joh 5:28, 29.
Merodach.
Hem datfala main god lo taon blo Babylon. Bihaen Hammurabi, king blo Babylon and man wea putim law blo Babylon hem mekem Babylon for kamap kapitol blo Babylonia, Merodach (or, Marduk) hem kamap important god, and gogo hem changem olketa nara god wea stap firstaem, and hem nao kamap main god blo olketa lo Babylon. Samfala year bihaen, datfala nem Merodach (or, Marduk) olketa changem lo disfala title “Belu” (“Owner”), and Merodach olketa kolem hem nao lo Bel.—Jer 50:2.
Messiah.
Miktam.
Milcom.
Mildew.
Hem wanfala lo olketa plant disease wea fungus nao kosim. Kaen mildew wea Bible storyim maet hem olketa smol blak spot wea grow lo olketa stem and leaf blo olketa plant.—1Ki 8:37.
Mildness.
Hem fasin for kwaet or isisi. Hem samting wea insaed mind and heart blo samwan, wea hem showaot tu lo hao hem deal witim olketa narawan. Hem samwan wea balance lo wanem hem duim taem samting happen, bat lo semtaem hem no minim hem kwaet man nomoa.
Mile.
Hem measurement blo distance, and iu lukim wantaem nomoa lo original text blo olketa Christian Greek Scripture lo Matthew 5:41, maet hem for datfala Roman mile wea hem equals 1,479.5 m (4,854 ft).—Lukim App. B14.
Millston.
Hem wanfala raon ston wea stap antap lo nara raon ston, and olketa iusim for smasem grain for kamap flour for wakem bred. Hem garem stik lo midol blo datfala raon ston lo botom, for mekem hem isi for tanem ston wea stap antap lo hem. Lo taem wea olketa raetem Bible, olketa woman savve iusim olketa hand mill lo haos blo olketa. Each famili depend lo hand mill for bred blo olketa evriday, from datwan, Law blo Moses stopem man for no tekem olsem security datfala hand mill or ston blo datfala hand mill. Olketa big millston for smasem olketa grain, olketa animal nao savve tanem.—De 24:6; Mr 9:42.
Mina.
Lo Bible buk Ezekiel olketa kolem tu lo maneh. Hem nem for weight and for selen tu. Followim olketa pruv wea olketa man for digdig lo graon olketa faendem, wanfala mina equals 50 shekel, and weight blo wanfala shekel hem 11.4 g. Mina wea olketa Hebrew Scripture storyim, weight blo hem 570 g. And tu, olsem cubit, maet wanfala kaen mina hem stap lo palace blo king. Lo olketa Christian Greek Scripture, wanfala mina hem equals 100 drachma, and weight blo hem 340 g. Sixti-fala mina hem equals wanfala talent. (Ezr 2:69; Lu 19:13)—Lukim App. B14.
Ministerial servant.
Hem kam from Greek word hia di·aʹko·nos, wea staka taem olketa transleitim olsem “wakaman” “minister” or “servant.” “Ministerial servant” hem samwan wea duim waka for helpem body of elders insaed kongregeson. Hem mas kasem olketa mark wea Bible putim mekem hem qualify for privilege hia for duim waka.—1Ti 3:8-10, 12.
Mirakol; Paoaful mirakol.
Molech.
Hem god blo olketa Ammonite, maet hem semsem olsem Malcam, Milcom, and Moloch. Maet hem wanfala title and hem no nem blo wanfala god. Lo Law blo Moses, eniwan wea sakrifaesim pikinini blo hem go lo Molech, olketa mas killim hem dae.—Le 20:2; Jer 32:35; Ac 7:43.
Moloch.—
Lukim MOLECH.
Morning star.
Most Holy Rum.
Datfala barava rum insaed lo tabernacle and lo temple, wea olketa keepim ark blo covenant insaed, and olketa kolem tu lo Most Holy. Followim Law blo Moses, hae priest nomoa hem savve go insaed datfala Most Holy Rum, and hem savve go insaed rum hia wanfala taem each year lo Day for Kasem Forgiveness.—Ex 26:33; Le 16:2, 17; 1Ki 6:16; Heb 9:3.
Muth-labben.
Hem wanfala toktok wea stap lo superscription blo Psalm 9. Lo kastom blo olketa, toktok hia minim “abaotem dae blo son.” Samfala sei hem nem or maet hem olketa firstfala word blo wanfala tune wea olketa savve lo hem, wea taem olketa singim disfala psalm olketa savve iusim.
Myrrh.
Hem drae liquid wea olsem glue wea smel naes, wea kam from wanfala type smol plant wea garem nila or olketa smol tree hia Commiphora. Myrrh hem wanfala lo olketa ingredient insaed holy oil for anointing. Olketa savve iusim for putim lo olketa kaleko or olketa bed for smel naes, and olketa savve mixim witim oil for massage and olketa cream for body. And tu, olketa savve putim myrrh lo dead body wea olketa redyim for burial.—Ex 30:23; Pr 7:17; Joh 19:39.
N
Nard.
Wanfala oil wea smel naes wea kala blo hem laet red, wea olketa wakem from spikenard plant (Nardostachys jatamansi ). From nard hem expensive, staka taem olketa savve mixim witim olketa nara oil wea quality blo hem no mas gud, and samfala taem olketa sei hem nard bat hem no real wan. Interesting samting, Mark and John sei “quality nard” nao olketa iusim for oilim lo Jesus.—Mr 14:3; Joh 12:3.
Nating shame for duim rong samting.
Hem kam from Greek word a·selʹgei·a, datfala toktok hem minim olketa serious sin wea man duim wea brekem law blo God and wea showim hem nating shame or no kea lo samting wea hem duim. Man olsem hem nating respectim and ting nating lo olketa wea garem paoa, olketa law, and olketa standard for followim. Disfala toktok hem no minim olketa smol samting wea man duim wea hem rong.—Ga 5:19; 2Pe 2:7.
Nazarene.
Nem wea olketa kolem lo Jesus bikos hem kam from Nazareth. Maet disfala word hem join witim Hebrew word wea olketa iusim lo Isaiah 11:1 for toktok “niu sut.” Bihaen, olketa iusim nem hia for kolem lo olketa follower blo Jesus tu.—Mt 2:23; Ac 24:5.
Nazirite.
Wanfala word wea kam from Hebrew languis wea olketa savve kolem lo “Man wea Olketa Chusim,” “Man wea Dedicatem Hemseleva,” “Man wea Separate From Olketa Narawan.” Tufala type Nazirite nao stap: olketa wea volunteer and olketa wea God appointim. Eni man or woman savve mekem spesol vow lo Jehovah for kamap wanfala Nazirite for taem wea hem markem. Olketa wea volunteer for mekem vow for Nazirite bae no duim thrifala main samting hia: no drinkim alcohol or kaikaim eniting wea olketa mekem from grapevine, no katem hair blo olketa, and no tasim eni dead body. Olketa wea God appointim for Nazirite mas Nazirite for full laef blo olketa, and Jehovah nao markem olketa rul wea olketa mas followim.—Nu 6:2-7; Jg 13:5.
Nehiloth.
Toktok wea olketa no sure lo mining blo hem wea hem stap lo superscription blo Psalm 5. Samfala sei hem minim wanfala music instrument wea olketa savve blowim, and sei hem kam from wanfala Hebrew word cha·lilʹ (flute). Bat maet hem minim tu wanfala song.
Nephesh; Psykhe.
Hebrew word ne′phesh and Greek word psy·khe′ hem minim (1) pipol, (2) animal, or (3) laef blo man or animal. (Genesis 1:20; 2:7; 1 Peter 3:20) So lo disfala transleison, mifala transleitim tufala original word hia followim context and mifala iusim olketa toktok olsem “laef,” “animal,” or “man.” Tufala original word hia savve minim dead body tu.—Nu 6:6; Hag 2:13.
Nephilim.
Olketa son blo olketa angel wea maritim olketa dota blo olketa man bifor taem blo Flood. Olketa man hia wea haf angel and haf man olketa raf tumas.—Ge 6:4.
Nethinim.
Olketa temple servant or olketa wakaman wea olketa no Israelite. Literal mining blo datfala Hebrew word hem “Olketa Man wea Olketa Givim,” wea showim dat olketa givim olketa for duim waka lo temple. Luk olsem, staka lo olketa Nethinim hia kam from laen blo olketa Gibeonite, wea Joshua markem olketa for “karem firewood and karem wata for evri pipol lo Israel and for altar blo Jehovah.”—Jos 9:23, 27; 1Ch 9:2; Ezr 8:17.
Nisan.
Niu moon.
No garem yeast.
No klin.
Nogud sik.
Eni disease wea isi and kwiktaem for spred lo staka ples and hem killim dae staka pipol. Staka taem God iusim nogud sik for killim dae pipol wea hem judgem.—Nu 14:12; Eze 38:22, 23; Am 4:10.
O
Oath.
Wanfala strong toktok for pruvim dat samting hem tru, or wanfala strong promis wea samwan talem dat bae hem duim or bae hem no duim wanfala samting. Staka taem man wea talem promis hia hem talem lo nem blo man wea hae winim hem, especially lo God. Jehovah talem wanfala oath for strongim covenant wea hem mekem witim Abraham.—Ge 14:22; Heb 6:16, 17.
Olketa follower blo Herod.—
Lukim HEROD; OLKETA FOLLOWER BLO.
Olketa son blo Aaron.
Olketa wea kam from laen blo Aaron, granson blo Levi. Aaron hem man wea God chusim hem for kamap first hae priest anda lo Mosaic Law. Olketa son blo Aaron duim olketa waka blo priest lo tabernacle and temple.—1Ch 23:28.
Omer.
Onyx.
Oven.
Hem wanfala ples for meltim metal or ston hia ore. Olketa iusim tu for hotem clay pot and olketa nara clay wea olketa barava hotem for kamap strong. Lo taem wea olketa raetem Bible, olketa wakem olketa oven hia from brik or ston. Oven for hotem clay and for barava hotem clay and for bonem limeston olketa kolem tu lo kiln.—Ge 15:17; Da 3:17; Re 9:2.
Overseer.
Man wea main responsibility blo hem for lukaftarem and shepherdim kongregeson. Word hia kam from Greek word e·piʹsko·pos wea main mining blo hem for protectim and leadim olketa narawan. Tufala word hia “overseer” and “elder” (pre·sbyʹte·ros) hem storyim sem position wea samwan garem insaed Christian kongregeson. Word “elder” showimaot man hia garem olketa mature Christian wei, and word “overseer” mekhae lo waka wea man hia duim taem hem kasem appointment.—Ac 20:28; 1Ti 3:2-7; 1Pe 5:2.
P
Papyrus.
Wanfala plant wea olsem reed grass wea grow lo wata wea olketa savve iusim for wakem olketa samting olsem basket, container, and boat. Olketa savve iusim tu for wakem lo samting wea olsem pepa for raet lo hem and hem nao olketa iusim for mekem lo staka scroll.—Ex 2:3.
Paradaes.
Wanfala beautiful park or garden. First ples wea beautiful olsem hem nao lo Eden, wea Jehovah wakem for first man and woman. Taem Jesus story lo wanfala criminal wea hange lo post saed lo hem, wat Jesus talem showim dat earth bae kamap wanfala paradaes. Taem 2 Corinthians 12:4 iusim word hia hem story abaotem wanfala paradaes lo future, and lo Revelation 2:7 hem story abaotem paradaes lo heven.—Ca 4:13; Lu 23:43.
Parchment.
Skin blo sheepsheep, goat, or baby buluka wea olketa iusim for raet lo hem. Hem strong winim papyrus and olketa iusim for wakem olketa scroll wea olketa raetem Bible lo hem. Olketa parchment wea Paul askem Timothy for tekem go lo hem maet hem olketa part blo olketa Hebrew Scripture. Samfala Dead Sea Scroll olketa raetem lo parchment.—2Ti 4:13.
Pasova.
Wanfala festival wea kamap evri year lo mek-14 day lo Abib (bihaen olketa kolem lo Nisan) wea olketa Israelite celebratem taem wea God sevem olketa from Egypt. Lo datfala day olketa savve busarem and roastim wanfala lamb (or goat), then olketa kaikaim witim saoa kabis and bred wea no garem yeast.—Ex 12:27; Joh 6:4; 1Co 5:7.
Peace offering.
Hem sakrifaes wea man offerim for askem Jehovah for stap lo peace witim hem. Datfala man and famili blo hem, priest wea sakrifaesim datfala animal, and olketa priest wea waka lo temple, olketa evriwan nao kaikaim datfala sakrifaes. Naes smel from smoke wea go ap from gris blo datfala sakrifaes wea olketa bonem hem nao blo Jehovah. Blood wea hem representim laef, olketa givim tu for hem. Taem olketa duim datwan, hem olsem olketa priest and olketa wea givim datfala sakrifaes sidaon and kaikai tugeta witim Jehovah, diswan showimaot olketa stap gud tugeta.—Le 7:29, 32; De 27:7.
Pentecost.
Mek-tu lo thrifala big festival wea evri Jew man mas go lo Jerusalem for celebratem. Pentecost, hem minim “Mek-fifti (Day),” and hem nao nem wea olketa iusim lo olketa Christian Greek Scripture for festival wea olketa kolem, Festival blo Harvest or Festival blo Olketa Week, lo olketa Hebrew Scripture. Olketa celebratem Pentecost lo mek-50 day bihaen Nisan 16.—Ex 23:16; 34:22; Ac 2:1.
Persia; Pipol blo Persia.
Land and pipol wea staka taem olketa savve kolem olketa witim pipol blo Media, wea maet olketa wan pipol nomoa. Firstaem olketa blo Persia rulim nomoa south west saed blo flat area lo Iran. Taem Cyrus the Great hem rul (wea samfala historian bifor sei dadi blo hem man lo Persia and mami blo hem woman lo Media), olketa blo Persia kamap paoaful winim olketa blo Media, nomata tufala wan empire nomoa. Cyrus tekovarem Babylonian Empire lo 539 B.C.E. and hem letem olketa Jew wea prisoner lo there for go bak lo hom blo olketa. Persian Empire rul ovarem evri area start lo Indus River lo east go kasem Aegean Sea lo west. Persia rul ovarem olketa Jew go kasem taem Alexander the Great winim olketa blo Persia lo 331 B.C.E. Daniel lukim vision abaotem Persian Empire, and Bible buk Ezra, Nehemiah, and Esther tu story abaotem datwan. (Ezr 1:1; Da 5:28; 8:20)—Lukim App. B9.
Pharaoh.
Pharisee.
Wanfala well-known sect blo Jew religion lo first century C.E. Olketa no kam from laen blo olketa priest bat olketa strong tumas for followim evri sismol samting insaed Law, and strong tumas for followim olketa kastom blo man tu. (Mt 23:23) Samfala olketa member blo Sanhedrin tu. Staka taem olketa againstim Jesus saed lo wei for keepim Sabbath, olketa kastom, and bikos hem associate witim olketa wea duim sin and olketa wea tekem tax. Samfala kamap Christian, olsem Saul from Tarsus.—Mt 9:11; 12:14; Mr 7:5; Lu 6:2; Ac 26:5.
Philistia; Philistine.
Pim.
Wanfala weight for measurem samting, and tu kost wea olketa Philistine chargem for sharpenem olketa difren metal tul. Samfala ston weight wea olketa archaeologist faendem taem olketa digim graon lo Israel garem old Hebrew consonant blo “pim.” Average weight blo diswan hem 7.8 g, wea hem samting olsem tu third blo wanfala shekel.—1Sa 13:20, 21.
Ples for aotem grain from skin blo hem.
Olketa savve iusim stik for duim diswan or sapos staka grain bae olketa iusim spesol equipment olsem flat timba or roller wea olketa animal savve pullim. Equipment hia go antap lo grain wea olketa spredim lo ples for aotem grain from skin blo hem, wea hem wanfala flat area wea staka taem hem antap hill wea wind savve blow lo hem.—Le 26:5; Isa 41:15; Mt 3:12.
Ples for judge.
Staka taem hem wanfala stage aotsaed wea garem olketa steps lo hem, wea olketa bigman sidaon for story go lo pipol and announcem disison blo olketa. Olketa toktok hia “standap front lo God lo datfala ples for judgem man,” and “standap front lo Christ lo ples for kasem judgment” hem tokpiksa abaotem arrangement blo Jehovah for judgem olketa man.—Ro 14:10; 2Co 5:10; Joh 19:13.
Ples for smasem grape for mekem wine.
Staka taem diswan hem tufala hol wea olketa katem lo limeston, wea wanfala hem hae winim narawan, and olketa katem smol drain wea joinim tufala. Taem olketa smasem olketa grape lo hol wea hem hae, juice blo olketa grape flow go insaed lo hol wea low. Bible iusim disfala toktok for piksarem judgment blo God.—Isa 5:2; Re 19:15.
Pomegranate.
Wanfala frut wea sheip olsem apple, and hem garem wanfala samting wea luk olsem kraon lo wanfala end blo hem. Skin blo hem strong and insaed part blo hem fulap lo juice and hem garem olketa smol seed wea kala pink or red. Blue coat blo hae priest wea no garem sleeve hem garem decoration wea sheip olsem pomegranate frut raonem botom blo hem. And tufala post Jachin and Boaz wea stap front lo temple tu garem olketa samting wea luk olsem pomegranate frut wea olketa decoratem raonem hed blo tufala post hia.—Ex 28:34; Nu 13:23; 1Ki 7:18.
Porneia.—
Lukim DURONG.
Post.
Wanfala post wea olketa standapim wea olketa savve hangem man lo hem. Samfala nation iusim post for killim man dae or for hangem dead body lo hem olsem warning for olketa narawan or for mek shame lo man lo pablik. Olketa Assyrian bifor olketa pipol for killkill nogud. Taem olketa winim war, olketa tekem olketa prisoner and pushim sharp end lo post thru lo botom bele blo olketa go thru lo chest blo olketa and standapim post hia. Bat, law blo olketa Jew sei eniwan wea guilty lo serious crime, olsem for tok nogud againstim holy samting or worshipim idol bae olketa mas sutim olketa dae lo ston firstaem or killim olketa dae lo eni nara wei, and then hangem body blo olketa lo post, or tree, olsem warning example for olketa narawan. (De 21:22, 23; 2Sa 21:6, 9) Olketa Roman savve taengem nomoa man lo post samfala taem, and maet hem laef for tu-thri day bifor hem dae bikos lo pain, thirsty, hangere, and sun hotem hem. Lo olketa narataem, olsem taem olketa killim dae Jesus, olketa savve nilam tufala hand and tufala foot blo man wea olketa accusim hem lo post. (Lu 24:20; Joh 19:14-16; 20:25; Ac 2:23, 36) Olketa nara type post pipol savve standapim for tingim samting lo history or olketa samting wea happen bifor. Olketa apim olketa post tu lo temple and olketa building wea Solomon wakem. Olketa nara nation apim post for worship wea join witim false religion blo olketa, and samfala taem olketa Israelite tu duim datwan.—Jg 16:29; 1Ki 7:21; 14:23.
Post for worship.
Hem kam from Hebrew word (ʼashe·rahʹ ) wea minim (1) wanfala post for worship wea representim Asherah, wanfala woman god blo olketa Canaanite wea olketa worshipim for garem staka pikinini, or (2) wanfala image blo woman god Asherah seleva nao. Maet olketa post hia standap stret and olketa mekem samfala part blo hem from wood. Samfala taem olketa post hia olketa no karvem moa, or maet hem olketa tree nomoa.—De 16:21; Jg 6:26; 1Ki 15:13.
Praetorian Guard.
Wanfala grup blo olketa Roman soldia wea waka blo olketa hem for bodygard blo Roman emperor. Bat gogo, olketa garem bigfala paoa saed lo politik for sapotim or aotem wanfala emperor.—Php 1:13.
Prefect.
Presence.
Lo samfala verse lo olketa Christian Greek Scripture, disfala word storyim presence blo Jesus Christ olsem from taem wea hem kamap Messiah King kam kasem olketa last day blo disfala system. Presence blo Christ hem no minim wei wea hem kam and kwiktaem go, bat hem minim wanfala taem period.—Mt 24:3.
Priest.
Wanfala man wea representim God for pipol wea hem lukaftarem, and hem teachim olketa abaotem God and olketa law blo hem. Olketa priest representim tu pipol front lo God, olketa offerim olketa sakrifaes and tu olketa begim and askem God on behalf lo pipol. Bifor Mosaic Law hem start, famili hed nao serve olsem priest for famili blo hem. Bat anda lo Mosaic Law, olketa man from famili blo Aaron, wea kam from tribe blo Levi nao kamap olketa priest. And evri nara man from tribe blo Levi helpem olketa hia. Lo taem wea niu covenant hem start, spiritual Israel kamap wanfala nation blo olketa priest, and Jesus Christ nao Hae Priest.—Ex 28:41; Heb 9:24; Re 5:10.
Proconsul.
Profesi.
Wanfala message wea kam from God, maet message hia showimaot will blo God or hem announcem will hia. Profesi maet hem wanfala teaching from God abaotem olketa standard blo hem, wanfala komand from God or judgment, or hem talem samting wea bae happen lo future.—Eze 37:9, 10; Da 9:24; Mt 13:14; 2Pe 1:20, 21.
Profet.
Proselyte.
Prostitute.
Man or woman wea duim sex witim samwan wea hem no marit partner blo hem, especially for kasem selen. (Greek word porʹne wea hem nao olketa transleitim lo “prostitute” hem minim “for salem.”) Nomata staka taem olketa iusim disfala word hia for wanfala woman, Bible story tu abaotem olketa man prostitute. Mosaic Law stopem wei for prostitute, and Jehovah no acceptim eni contribution wea kam from wages blo prostitute for olketa givim lo temple, wea diswan hem barava difren from olketa nara nation wea iusim olketa temple prostitute for kasem selen. (De 23:17, 18; 1Ki 14:24) Bible iusim word hia for piksarem pipol, nation, or organization wea worshipim idol and lo semtaem olketa sei olketa worshipim God. Olsem example, evri false religion wea hem nao “Bigfala Babylon,” Bible buk Revelation describem olsem wanfala prostitute bikos hem join witim olketa ruler blo disfala world for kasem paoa and riches.—Re 17:1-5; 18:3; 1Ch 5:25.
Proverb.
Wanfala wise saying or short story wea iusim tu-thri word nomoa for teachim iumi wanfala leson or showim wanfala deep truth. Wanfala Bible proverb maet hem wanfala saying wea mekem man konfius or wanfala ridol. Wanfala proverb hem givim klia piksa lo wanfala truth and staka taem hem iusim metaphor for duim datwan. Samfala saying kamap toktok wea pipol evritaem iusim for tok spoelem or judgem narawan.—Ec 12:9; 2Pe 2:22.
Psalm.
Purim.
Festival wea olketa savve celebratem evri year lo mek-14 and mek-15 day lo month blo Adar. Festival hia hem for celebratem taem wea olketa Jew kamap free lo taem blo Queen Esther. Disfala word pu·rimʹ hem no wanfala Hebrew word and hem minim “lots.” Festival blo Purim or Festival blo Lots, olketa tekem nem hia from samting wea Haman duim taem hem torowem Pur (Lot) for disaedem day for duim wat hem planim for killim dae evri Jew.—Es 3:7; 9:26.
Putim hand antap.
For putim hand antap wanfala man hem for appointim hem for wanfala spesol waka or for markem hem for wanfala blessing, for healim man, or for kasem holy spirit wea hem wanfala present. Samfala taem olketa putim hand antap lo olketa animal bifor olketa sakrifaesim olketa.—Ex 29:15; Nu 27:18; Ac 19:6; 1Ti 5:22.
Q
Queen blo Heven.
Diswan hem title blo wanfala woman god wea olketa Israelite wea apostate worshipim lo taem blo Jeremiah. Samfala tingse maet diswan hem woman god Ishtar (Astarte) wea pipol lo Babylon worshipim. Lo bifor, nem blo sem woman god from Sumar, hem Inanna, wea minim “Queen blo Heven.” Pipol no ting lo hem nomoa olsem woman god blo heven, bat hem woman god wea pipol worshipim mekem olketa garem staka pikinini. Raeting wea olketa faendem lo wanfala ston lo Egypt hem kolem Astarte tu lo “Lady blo Heven.”—Jer 44:19.
R
Raeteous.
Rahab.
Nem wea olketa iusim insaed olketa Bible buk Job, Psalms, and Isaiah for piksarem samting. (Diswan hem no datfala woman Rahab wea Bible buk Joshua storyim). Lo buk blo Job, context helpem iumi for luksavve dat Rahab hem wanfala big animal lo sea. Lo olketa nara context Bible iusim disfala big animal lo sea for piksarem Egypt.—Job 9:13; Ps 87:4; Isa 30:7; 51:9, 10.
Ransom.
Price wea samwan peim for mekem narawan kamap free from prison, panisment, safaring, sin, or waka wea hem shud duim. Disfala price hem no evritaem minim selen. (Isa 43:3) Man mas peim wanfala ransom lo olketa difren situation. Olsem example, lo Israel bifor evri firstborn boy or man animal hem blo Jehovah, and for mekem olketa kamap free from wei for mas duim nomoa waka blo Jehovah, olketa mas peim wanfala ransom or ransom price. (Nu 3:45, 46; 18:15, 16) Sapos eniwan no keepim bull blo hem and gogo bull hia killim dae samwan, owner blo bull hia mas peim wanfala ransom mekem hem kamap free from panisment for dae wea Law putim. (Ex 21:29, 30) Bat sapos man min for killim dae narawan, no eni ransom savve kavarem datwan. (Nu 35:31) Barava important samting, Bible storyim ransom wea Christ peim taem hem sakrifaesim laef blo hem for mekem evri man wea obey for kamap free from sin and dae.—Ps 49:7, 8; Mt 20:28; Eph 1:7.
Reed.
Nem wea olketa iusim for kolem lo olketa difren plant wea savve grow lo wet ples. Plant wea Bible storyim staka taem hem Arundo donax. (Job 8:11; Isa 42:3; Mt 27:29; Re 11:1)—Lukim MEASURING REED.
Repent.
Lo Bible, diswan minim man hem changem mind blo hem taem hem barava regretim wat hem duim lo laef blo hem bifor, or regretim olketa rong samting wea hem duim, or regretim samting wea hem no duim. Trufala wei for repent savve mekem man kasem gud samting, and hem changem laef blo man.—Mt 3:8; Ac 3:19; 2Pe 3:9.
Repurchaser.
Hem man wea garem raet or responsibility for mekem klos relative blo hem kamap free, or for peim bak datfala klos relative from wei for slave, or for peim bak property or inheritance blo klos relative hia. (Le 25:25-27, 47-54) Hem join tu witim kastom for widow woman maritim klos relative blo hasband blo hem wea dae, and for garem pikinini for nem blo datfala hasband hem no lus. (Ru 4:7-10) Samfala taem Bible storyim Jehovah hem Repurchaser blo pipol blo hem.—Isa 41:14.
Resurrection.
Hem minim laef bak from dae. Hem kam from Greek word a·naʹsta·sis wea literal mining blo hem “getap; standap.” Bible story abaotem naenfala resurrection and insaed diswan hem resurrection blo Jesus wea Jehovah God nao resurrectim hem. Nomata Elijah, Elisha, Jesus, Peter, and Paul duim olketa nara resurrection, bat wanem olketa talem and duim showim dat God nao givim paoa lo olketa for duim datwan. Resurrection wea bae kamap lo earth for “pipol wea raeteous and pipol wea no raeteous” hem barava important for mekem purpose blo God fulfill. (Ac 24:15) Bible story abaotem tu resurrection for go lo heven, and hem kolem datwan “first” resurrection, and olketa anointed brata blo Jesus tu insaed diswan.—Php 3:11; Re 20:5, 6; Joh 5:28, 29; 11:25.
Ruach; Pneuma.
Hebrew word ruʹach and Greek word pneuʹma, staka taem olketa transleitim olsem “spirit,” and hem garem olketa difren mining. Evri mining blo hem join witim samting wea man no savve lukim and hem garem pruv wea showim dat paoa nao bihaenem. Olketa iusim Hebrew and Greek word hia taem olketa story abaotem (1) wind, (2) brith wea stap lo evriting wea laef lo earth, (3) strongfala feeling wea muvim tokpiksa heart blo man for talem or duim wanfala samting, (4) toktok wea kam from wanfala source wea iumi no savve lukim, (5) olketa angel, and (6) paoa blo God, or holy spirit.—Ex 35:21; Ps 104:29; Mt 12:43; Lu 11:13.
S
Sabbath.
Hem kam from wanfala Hebrew word wea minim “for rest; for stop.” Diswan hem mek-seven day lo week blo olketa Jew (sunset lo Friday go kasem sunset lo Saturday). Samfala day blo olketa nara festival lo year, and tu mek-7 and mek-50 year, olketa kolem lo sabbath. Lo Sabbath day, Law stopem for eniwan duim eni waka bat olketa priest nomoa savve duim waka insaed lo tabernacle. Lo Sabbath year, olketa mas no wakem eni garden lo land and olketa Jew mas no forcem olketa nara Jew for changem bak kaon blo olketa. Lo Mosaic Law, olketa law blo Sabbath hem no hard for followim, bat olketa bigman blo religion addim go moa samfala law dastawe lo taem blo Jesus pipol faendem hem no isi for followim olketa law hia.—Ex 20:8; Le 25:4; Lu 13:14-16; Col 2:16.
Sadducee.
Wanfala well-known sect blo Jew religion wea olketa hae class pipol and priest nao joinim, and olketa garem big paoa ovarem olketa waka wea gohed lo temple. Olketa rejectim staka kastom blo olketa man wea olketa Pharisee followim and olketa biliv blo olketa Pharisee tu. Olketa no bilivim resurrection and olketa no bilivim tu dat olketa angel exist. Olketa againstim Jesus.—Mt 16:1; Ac 23:8.
Saen.
Wanfala samting, akson, situation, or samting wea hem no normal wea minim wanfala difren samting wea bae happen distaem or lo future.—Ge 9:12, 13; 2Ki 20:9; Mt 24:3; Re 1:1.
Sakrifaes.
Wanfala offering wea man givim lo God olsem saen for talem thankiu, for showim dat hem luksavve hem guilty, and for stretem bak frenship blo hem witim God. Start lo taem blo Abel, olketa man offerim olketa difren type voluntary sakrifaes, and olketa offerim olketa animal tu. Bat taem wea Mosaic Law covenant hem start, law sei olketa Israelite mas offerim sakrifaes. Bihaen Jesus givim laef blo hem olsem wanfala perfect sakrifaes, olketa man no need moa for offerim olketa animal sakrifaes. Nomata olsem, olketa Christian gohed for offerim olketa spiritual sakrifaes lo God.—Ge 4:4; Heb 13:15, 16; 1Jo 4:10.
Samaria.
Kapitol taon blo ten-tribe kingdom blo Israel lo north for samting olsem 200 years, and hem nem blo full territory blo kingdom hia tu. Olketa buildim taon hia lo wanfala maunten wea nem blo hem Samaria tu. Lo taem blo Jesus, Samaria hem nem blo wanfala distrik wea stap between Galilee lo north and Judea lo south. Taem Jesus travel for preach lo olketa difren ples, hem no go preach lo Samaria, bat samfala taem hem savve story witim samfala pipol lo there taem hem go pas. Peter iusim mek-tu tokpiksa key blo Kingdom taem olketa Samaritan kasem holy spirit. (1Ki 16:24; Joh 4:7; Ac 8:14)—Lukim App. B10.
Samaritan.
Firstaem nem hia hem for olketa Israelite blo ten-tribe kingdom lo north, bat bihaen olketa Assyrian tekovarem Samaria lo 740 B.C.E., nem hia hem for olketa foreigner wea olketa Assyrian tekem kam tu. Lo taem blo Jesus, disfala nem hem no for eni race or eniting saed lo politik, bat staka taem hem nem blo olketa wea insaed wanfala sect blo religion wea stap klosap lo Shechem blo bifor and Samaria. Olketa blo sect hia garem samfala biliv wea barava difren from religion blo olketa Jew.—Joh 8:48.
Sanhedrin.
Satan.
Satrap.
Scepter.
Scissors for katemaot wick wea laet.
Hem olketa tul wea olketa iusim lo tabernacle and temple, wea olketa wakem lo gold or copper. Maet olketa olsem olketa scissors for katem wick blo olketa lamp.—2Ki 25:14.
Scribe.
Man wea copyim olketa Hebrew Scripture. Lo taem wea Jesus kam lo earth, hem nem blo olketa man wea expert lo Law. Olketa man hia againstim Jesus.—Ezr 7:6, ftn.; Mr 12:38, 39; 14:1.
Scripture.
Scroll.
Wanfala long sheet blo parchment or papyrus, wea garem raeting lo wansaed, and staka taem olketa savve rolim raonem stik. Olketa raetem and copyim olketa scripture go lo olketa scroll, wea hem nao buk blo olketa wea stap lo taem wea olketa raetem Bible.—Jer 36:4, 18, 23; Lu 4:17-20; 2Ti 4:13.
Seah.
Seal.
Tul wea olketa iusim for putim wanfala mark (staka taem lo clay or wax) lo samting for showim hu nao onam, sapos hem real wan, or for mekem agreement. Olketa lo bifor savve wakem seal from samting wea strong (olsem ston, ivory, or wood) wea olketa karvem olketa leta insaed and olketa design, wea sapos man lukim hem tane ap saed daon. Bible iusim seal for piksarem samting wea hem real, or mark for showim hu nao onam, or samting wea haed or hem wanfala secret.—Ex 28:11; Ne 9:38; Re 5:1; 9:4.
Seal ring.
Sect.
Wanfala grup wea followim wanfala teaching or wanfala leader and olketa followim own biliv blo olketa. Olketa iusim disfala word for story abaotem tufala main grup blo Judaism, olketa Pharisee and olketa Sadducee. Olketa wea no Christian kolem Christianity lo “sect” or “sect blo olketa Nazarene,” maet bikos olketa ting lo olketa olsem grup wea brek away from Judaism. Gogo, olketa sect kamap tu insaed lo Christian kongregeson. Buk blo Revelation story abaotem “sect blo Nicolaus.”—Ac 5:17; 15:5; 24:5; 28:22; Re 2:6; 2Pe 2:1.
Security.
Seer.
Man wea God mekem hem for luksavve lo will blo hem, wea eye blo hem open for lukim or minim olketa samting wea olketa narawan no luksavve. Hebrew word wea diswan kam from hem minim “for lukim,” maet for lukim lo eye or for lukim vision. Seer hem man wea pipol savve kam askem wise advaes lo hao for deal witim eni problem wea olketa feisim.—1Sa 9:9.
Selah.
Wanfala word wea olketa savve iusim lo music or wanfala reading wea stap lo Psalms and Habakkuk. Maet hem minim for pause taem olketa singsing or taem olketa pleim music or lo tufala evriwan. Maet olketa duim olsem for man kwaet and meditate or for mekem wanfala point showaot klia. Lo Greek Septuagint olketa transleitim diswan olsem di·aʹpsal·ma, wea mining blo hem “taem wea music hem pause.”—Ps 3:4; Hab 3:3.
Seraph.
Shebat.
Shekel.
Main Hebrew unit for weight and for selen. Weight blo shekel hem 11.4 g. Toktok “shekel blo datfala holy ples” maet hem toktok wea olketa iusim for showim dat weight hia mas barava stret, or hem mas followim standard weight wea olketa keepim lo tabernacle. Maet shekel blo king hem stap (wea difren from shekel wea pipol savve iusim) or wanfala standard weight wea stap lo palace blo king.—Ex 30:13.
Sheminith.
Wanfala word wea olketa iusim saed lo music wea literal mining blo hem “mek-eit” wea olketa savve iusim for story abaotem tune wea hem low. Taem olketa iusim word hia for story abaotem olketa music instrument, maet hem minim olketa instrument wea saond blo hem bass. Taem olketa iusim word hia for storyim olketa song, maet olketa minim music instrument wea saond blo hem low and man wea singsing mas sing followim tu.—1Ch 15:21; Ps 6:Sup; 12:Sup.
Sheol.
Ship blo Tarshish.
Showbred.
Twelvfala bred wea olketa hipimap lo tufala set, sixfala lo each set, antap tebol lo Holy Rum blo tabernacle and blo temple. Nara nem blo diswan hem “layer bred” and “bred wea holy.” Disfala offering for God olketa mas changem witim fresh bred lo each Sabbath. Olketa priest nomoa savve kaikaim old bred wea olketa changem. (2Ch 2:4; Mt 12:4; Ex 25:30; Le 24:5-9; Heb 9:2)—Lukim App. B5.
Sin offering.
Sinagog.
Word wea minim “kam tugeta, wanfala hipap,” bat lo staka verse, diswan minim building or ples wea olketa Jew hipap for readim olketa Scripture, kasem instruction, preach lo pipol, and prea. Lo taem blo Jesus, each taon lo Israel garem wanfala sinagog, and olketa big taon garem winim wanfala.—Lu 4:16; Ac 13:14, 15.
Singsing blo sorre.
Sivan.
Skin blo wheat.
Skin botol wine.
Skin botol wea olketa wakem from skin blo animal, olsem goat or sheepsheep, and olketa iusim for putim wine insaed. Olketa savve putim wine insaed niu skin botol, bikos taem wine hem ferment, hem releasem carbon dioxide gas wea mekem skin botol hia for expand. Niu skin botol savve expand, bat old skin botol no savve expand so hem savve bosta sapos olketa putim niu wine insaed.—Jos 9:4; Mt 9:17.
Sling.
Wanfala leather rope wea olsem belt or wanfala rope wea olketa weavim from olketa nara samting olsem sinew blo animal, rush grass, or hair. Olketa wakem midol lo sling hia waed mekem olketa savve putim ston lo hem. Man savve taengem wanfala end blo sling hia lo hand or wrist blo hem, and nara end blo hem man savve holem and let go lo hem taem hem swingim sling hia. Army blo olketa nation bifor garem olketa man wea savve tumas for sut lo sling.—Jg 20:16; 1Sa 17:50.
Son blo David.
Son blo man.
Toktok wea kamap samting olsem 80 taems lo olketa Gospel. Hem minim Jesus Christ and hem showim dat bikos hem born lo earth, hem kamap wanfala man and hem no wanfala spirit wea change for kamap wanfala man. Disfala toktok showim tu dat Jesus bae fulfillim profesi wea stap lo Daniel 7:13, 14. Lo olketa Hebrew Scripture, disfala toktok hem minim Ezekiel and Daniel, for showim dat tufala man wea savve dae nomoa and message wea tufala talem hem kam from God.—Eze 3:17; Da 8:17; Mt 19:28; 20:28.
Song blo Olketa wea Go Ap.
Diswan hem superscription blo Psalms 120-134. Nomata staka difren idea stap abaotem mining blo disfala toktok, staka tingse olketa Israelite wea go for worship nao hapi for singim 15-fala psalm hia taem olketa ‘go ap’ lo Jerusalem, wea hem stap lo olketa hae maunten lo Judah, for go attendim thrifala big main festival wea kamap evri year lo there.
Sorre.
Hem sorre wea man showimaot bikos samwan hem dae or from eni nara hard taem. Lo taem blo Bible bifor, hem normal for pipol sorre for lelebet longtaem. Olketa wea sorre olsem savve krae big, and savve werem spesol kaleko, putim asis lo hed blo olketa, brekem kaleko blo olketa, and hitim chest blo olketa. Samfala taem olketa savve invaetem olketa wea showimaot sorre lo olketa wei olsem lo olketa funeral.—Ge 23:2; Es 4:3; Re 21:4.
Span.
Spelt.
Wanfala type wheat wea quality blo hem no mas gud (Triticum spelta), hem no isi for aotem skin from olketa grain blo hem.—Ex 9:32.
Spiritism.
Biliv wea pipol wea sei spirit blo olketa man wea dae hem gohed for laef bihaen body hem dae and spirit hia savve story witim pipol wea laef, especially thru lo wanfala man wea savve story witim olketa demon. Greek word wea olketa transleitim lo “duim spiritism” hem phar·ma·kiʹa, wea literal mining blo hem join witim wei for tekem drug. Hao diswan hem join witim spiritism hem bikos lo bifor pipol tekem drug taem olketa laek kasem paoa from demon for spoelem narawan.—Ga 5:20; Re 21:8.
Stock.
Stoic follower.
Wanfala grup blo olketa Greek savveman wea biliv dat for man hapi hem mas tingting gud raonem samting wea stap lo mind and olketa samting wea stap lo nature. And olketa sei man wea barava wise bae hem no showim dat hem kasem pain or hapi.—Ac 17:18.
Ston post for worship.
Wanfala post wea olketa savve standapim, wea staka taem olketa wakem from ston, and luk olsem olketa karvem for sheip olsem private part blo Baal or blo olketa nara god.—Ex 23:24.
Stylus.
Hem wanfala instrument for raet wea olketa savve iusim for putim mark lo olketa material olsem clay or wax. (Ps 45:1; Isa 8:1; Jer 8:8) Olketa savve iusim stylus or chisel wea olketa wakem from metal or samfala nara strong material, for katem or karvem olketa leta lo ston or lo metal.—Job 19:24; Jer 17:1.
Superscription.
Syria.—
Lukim ARAM; LAEN BLO ARAM.
Syrtis.
System of things.
Disfala toktok hem kam from Greek word ai·onʹ taem hem story abaotem evriting wea gohed for happen lo wanfala taem period, or olketa samting wea happen lo wanfala taem period wea difren from narafala taem period. Bible story abaotem “system of things” taem hem story abaotem olketa samting wea happen lo world distaem or abaotem olketa samting blo world. (2Ti 4:10) Taem God startim Law covenant, hem startim wanfala system of things wea samfala kolem taem blo olketa Israelite or taem blo olketa Jew. Thru lo ransom sakrifaes, God iusim Jesus Christ for startim difren system of things, wea olketa main wan wea insaed diswan hem kongregeson blo olketa anointed Christian. Diswan hem start blo wanfala niu taem, wea evri samting wea Law covenant piksarem hem fulfill. Lo samfala verse disfala toktok “system of things” hem minim olketa difren taem period, or olketa samting wea happen bifor or bae happen lo future.—Mt 24:3; Mr 4:19; Ro 12:2; 1Co 10:11.
T
Tabernacle.
Wanfala tent for worship wea olketa Israelite iusim bihaen olketa lusim Egypt. Olketa savve karem tent hia lo evri ples olketa go. Olketa putim ark blo covenant blo Jehovah insaed tent hia, wea hem piksarem presence blo God, and hem ples wea olketa savve offerim sakrifaes and worship. Samfala taem Bible kolem lo “tent for meeting.” Olketa wakem olketa panel frame blo hem from wood and kavarem witim kaleko wea olketa wakem from linen wea olketa stitchim design blo olketa cherub lo hem. Olketa divaedem tent hia lo tufala rum, first wan hem Holy Rum, and mek-tu, Most Holy Rum. (Jos 18:1; Ex 25:9)—Lukim App. B5.
Taem wea world gogo for finis.
Hem taem wea lead go for end blo disfala world, or olketa samting lo disfala world wea Satan nao kontrolem. Hem gohed lo semtaem witim disfala taem wea Christ hem stap. Followim direction blo Jesus, olketa angel bae “separatem wicked pipol from pipol wea raeteous” and finisim olketa. (Mt 13:40-42, 49) Olketa disaepol blo Jesus laek for savve lo wat taem nao datfala taem “world hem gogo for finis.” (Mt 24:3) Bifor Jesus go ap lo heven, hem promisim olketa follower blo hem dat bae hem stap witim olketa go kasem datfala taem.—Mt 28:20.
Talent.
Hebrew unit for weight and selen wea value blo hem hae winim evri narawan. Weight blo talent hem 34.2 kg (75.5 lb). Wanfala Greek talent hem smol lelebet, samting olsem 20.4 kg (44.8 lb). (1Ch 22:14; Mt 18:24)—Lukim App. B14.
Tammuz.
(1) Nem blo god wea olketa apostate Hebrew woman lo Jerusalem krae ovarem. Samfala tingse Tammuz hem wanfala king firstaem and then bihaen hem dae olketa mekem hem kamap wanfala god. Lo languis blo Sumer, olketa kolem Tammuz lo Dumuzi, and olketa sei hem nao hasband or man wea sleep witim woman god Inanna (wea olketa blo Babylon kolem lo Ishtar) wea hem god wea olketa worshipim mekem olketa garem staka pikinini. (Eze 8:14) (2) Bihaen olketa Jew wea prisoner kam bak from Babylon, diswan hem nem blo mek-fo month lo holy kalenda blo olketa Jew and mek-ten month lo agriculture kalenda blo olketa. Month hia hem start lo midol lo June go kasem midol lo July.—Lukim App. B15.
Taon blo David.
Hem nem wea olketa givim lo taon blo Jebus bihaen David tekovarem and buildim palace blo hem lo there. Nara nem blo hem Zion. Hem stap lo south east lo Jerusalem and hem area wea barava old.—2Sa 5:7; 1Ch 11:4, 5.
Taon for stap sef.
Hem olketa taon blo olketa Levite wea hem for man wea killim dae narawan bat hem no min for duim, bae ranawe go lo hem for stap sef from relative blo man wea dae wea garem raet for pei bak. Sixfala taon olsem hem stap evriwea lo Promis Land wea Jehovah nao directim Moses for markem and then bihaen Joshua. Taem hem kasem wanfala taon for stap sef, datfala man mas storyim case blo hem lo olketa elder lo datfala taon, and olketa mas tekem hem go insaed and givim ples for hem stap and hem bae stap witim olketa lo there. For stopem man wea murder for hem no mekius lo disfala arrangement, datfala man wea ranawe for stap sef hem mas go lo kot lo taon wea datfala killing happen lo hem, for hem pruvim dat hem innocent. Sapos hem innocent, olketa bae tekem hem go bak lo taon for stap sef, and hem mas stap insaed baondri blo datfala taon for full laef blo hem, or go kasem hae priest hem dae.—Nu 35:6, 11-15, 22-29; Jos 20:2-8.
Tartarus.
Lo olketa Christian Greek Scripture, diswan hem olsem wanfala prison wea olketa torowem olketa angel wea disobey lo taem blo Noah. Lo 2 Peter 2:4, taem hem iusim Greek verb tar·ta·roʹo (for “torowem . . . lo Tartarus”) hem no minim dat olketa torowem “olketa angel wea sin” insaed lo Tartarus wea hem kastom story blo olketa nation wea no biliv (wea hem nao prison andanit lo graon and hem ples wea dark wea olketa god wea no popular stap lo hem). Bat hem minim God tekem aot olketa from position and olketa privilege blo olketa lo heven and olketa stap lo bigfala darkness saed lo olketa purpose blo God wea hem braet. Darkness hem showim tu samting wea bae kasem olketa lo future wea olketa Scripture storyim dat olketa bae finis for olowe witim ruler blo olketa, Satan datfala Devil. So, Tartarus hem showim wei wea olketa angel wea bighed olketa lusim hae position wea olketa garem bifor. Tartarus hem no semsem witim “abyss” wea Revelation 20:1-3 storyim.
Tebeth.
Bihaen olketa Jew wea prisoner kam bak from Babylon, diswan hem nem blo mek-ten month lo holy kalenda blo olketa Jew and mek-fo month lo agriculture kalenda blo olketa. Month hia hem start lo midol lo December go kasem midol lo January. Staka taem olketa savve kolem nomoa lo “mek-ten month” taem olketa story abaotem. (Es 2:16)—Lukim App. B15.
Temple.
Permanent building lo Jerusalem wea hem nao main ples blo olketa Israelite for worship. Temple hem changem nao tabernacle wea olketa Israelite savve karem lo evri ples wea olketa go. Solomon nao buildim first temple wea gogo olketa Babylonian distroem. Mek-tu temple Zerubbabel nao buildim bihaen olketa Jew wea prisoner kam bak from Babylon and Herod the Great nao buildim bak bihaen. Insaed lo olketa Scripture staka taem hem savve kolem temple lo “haos blo Jehovah.” (Ezr 1:3; 6:14, 15; 1Ch 29:1; 2Ch 2:4; Mt 24:1)—Lukim App. B8 and B11.
Temple Prostitute.
Olketa man or woman wea prostitute lo temple and wat olketa duim hem part lo false worship.
Tent for meeting.
Tenth (tithe).
Wan tenth, or 10 percent wea olketa givim or peim olsem contribution, especially for sapotim worship. Nara nem blo hem tu “tithe” wea olketa savve givim olsem contribution. (Mal 3:10; De 26:12; Mt 23:23) Mosaic Law sei evri year olketa Israelite mas givim wan tenth blo evri samting wea olketa plantim and wan tenth blo evri buluka and sheepsheep blo olketa lo olketa Levite for sapotim olketa. Then olketa Levite givim wan tenth blo diswan go lo olketa priest wea kam from laen blo Aaron for sapotim olketa. Samfala nara tithe tu law sei olketa mas givim. Bible no sei olketa Christian mas givim tithe.
Teraphim.
Olketa famili god or idol, samfala taem olketa iusim for faendaot lo samting. (Eze 21:21) Samfala teraphim size and sheip blo hem olsem man, and olketa narawan smol nomoa. (Ge 31:34; 1Sa 19:13, 16) Olketa archaeologist faendem olketa samting lo Mesopotamia wea showim dat man wea garem olketa teraphim image hem nao man wea bae kasem inheritance blo famili. (Maet diswan nao why Rachel tekem teraphim blo dadi blo hem.) Bat lo taem blo Israel hem no olsem, nomata lo taem blo olketa judge and blo olketa king pipol iusim olketa teraphim lo worship blo olketa. Olketa teraphim tu insaed lo olketa samting wea faithful King Josiah hem distroem.—Jg 17:5; 2Ki 23:24; Ho 3:4.
Testimony.
Staka taem “Testimony” hem minim Ten Komandment wea God raetem lo tufala ston tablet wea hem givim lo Moses.—Ex 31:18.
Thanksgiving offering.
Wanfala communion offering wea olketa givim for praisem God for olketa samting wea hem provaedem and for loyal love blo hem. Bae olketa kaikaim meat blo animal wea olketa sakrifaesim witim bred wea garem yeast and bred wea no garem yeast. Olketa mas kaikaim meat blo animal hia lo sem day.—2Ch 29:31.
The Way.
Wanfala toktok wea Bible iusim for piksarem olketa wei or akson wea Jehovah acceptim or no acceptim. Olketa wea kamap follower blo Jesus Christ pipol sei olketa insaed “The Way,” wea minim, laef blo olketa hem followim example blo Jesus Christ bikos olketa garem faith lo hem.—Ac 19:9.
Tishri.—
Token offering.
Hem smol share wea olketa tekem from wanfala offering for olsem wanfala token or wea representim datfala full offering. Datfala Hebrew toktok hem givim idea dat hem wanfala memorial offering, lo wei wea God bae ting lo datwan and acceptim olsem wanfala full offering.
Tongs.
Tul wea olketa wakem from gold, and wea olketa iusim insaed tabernacle and temple for killim dae flame blo olketa lamp.—Ex 37:23.
Tree blo laef.
Tree blo savve lo gud samting and nogud samting.
Tribute.
Trumpet.
Wanfala instrument wea olketa savve blowim wea olketa wakem from metal, and olketa savve iusim for givim signal and for pleim music. Lo Numbers 10:2 Jehovah givim instruction for olketa wakem tufala silver trumpet wea olketa bae iusim for givim signal for kolem pipol for hipap tugeta, for daonem olketa tent, or for talemaot dat war bae start. Luk olsem olketa hia stret trumpet nomoa, no “horn” wea olketa tekem from horn blo animal. Olketa trumpet wea insaed list blo olketa music instrument lo temple Bible no talem olketa wat kaen trumpet. Staka taem saond blo trumpet hem piksarem wei for talemaot olketa judgment blo Jehovah or olketa nara important samting wea kam from God.—2Ch 29:26; Ezr 3:10; 1Co 15:52; Re 8:7–11:15.
Turban.
Wanfala long kaleko wea olketa savve raonem lo hed and werem olsem part lo kaleko blo olketa. Hae priest werem turban wea olketa wakem from gud quality linen, witim wanfala gold hedband wea olketa taengem lo wanfala blue rope. King savve werem kraon antap lo turban. Job iusim disfala word lo tokpiksa wei taem hem comparem justice blo hem witim wanfala turban.—Ex 28:36, 37; Job 29:14; Eze 21:26.
U
Undeserved kaeness.
Hem kam from wanfala Greek word wea main mining blo hem nao samting wea gud and naes. Staka taem olketa iusim disfala toktok taem olketa storyim wanfala naes present or wei for give lo kaenfala wei. Taem Bible story abaotem undeserved kaeness blo God, toktok hia storyim free present wea God hem kaen tumas for givim, and hem no expectim man for changem bak. So diswan showim kaenfala fasin blo God for givim samting and big love and kaeness blo hem for iumi olketa man. Samfala taem olketa savve transleitim Greek word hia lo olketa toktok olsem “tingim narawan” and “naes present.” Diswan hem samting wea man no duim eniting for kasem, bat only samting wea muvim man wea give for duim datwan hem kaeness blo hem.—2Co 6:1; Eph 1:7.
Urim and Thummim.
Olketa samting wea hae priest iusim wea klosap semsem olsem lots for faendaot will blo God taem olketa important kwestin kamap wea affectim full nation, and olketa needim ansa from Jehovah. Urim and Thummim hem stap insaed breastpiece blo hae priest taem hem go insaed lo tabernacle. Luk olsem olketa stop for iusim Urim and Thummim taem olketa Babylonian distroem Jerusalem.—Ex 28:30; Ne 7:65.
V
Vow.
Vow offering.
W
Wadi.
Valley or bed stream wea savve drae evritaem bat taem blo rain season nomoa wata savve ran insaed. Word hia maet minim stream tu. Samfala stream hem fulap bikos lo olketa spring wata so hem no savve drae. Lo samfala verse lo Bible, olketa transleitim wadi olsem “valley.”—Ge 26:19; Nu 34:5; De 8:7; 1Ki 18:5; Job 6:15.
Walkway blo Solomon.
Insaed temple lo taem blo Jesus, diswan hem wanfala walkway wea ruf kavarem lo east saed lo courtyard aotsaed. Staka tingse maet datwan hem part lo temple wea Solomon wakem. Jesus wakabaot lo there lo “winter season,” and olketa Christian lo first century savve hipap lo there for worship. (Joh 10:22, 23; Ac 5:12)—Lukim App. B11.
Watchman.
Wanfala man wea gaedem pipol or property, and staka taem hem duim diswan lo naet, and hem savve givim warning taem hem lukim eni danger. Staka taem olketa watchman savve stap antap lo olketa wall and taoa blo taon for lukim hu nao kam for taon. Watchman blo army olketa savve kolem lo gard or soldia. Bible iusim watchman lo tokpiksa wei tu taem hem story abaotem olketa profet wea duim waka olsem watchman for nation blo Israel, and givim warning abaotem nogud samting wea bae happen.—2Ki 9:20; Eze 3:17.
Wave offering.
Wanfala offering wea priest bae putim tufala hand blo hem andanit tufala hand blo man wea givim offering wea holem datfala offering and tufala wavem go and kam. Or priest seleva nao wavem datfala offering go and kam. Diswan piksarem wei for givim go offering wea olketa bonem lo Jehovah.—Le 7:30.
Wormwood.
Olketa difren plant wea teist saoa tumas and garem barava strong smel. Bible iusim wormwood for piksarem barava nogud samting wea kamaot from wei for durong, wei for stap olsem slave, samting wea no followim justice, and apostate wei. Lo Revelation 8:11, “wormwood” piksarem wanfala samting wea barava saoa and poison, wea nara nem blo hem absinthe.—De 29:18; Pr 5:4; Jer 9:15; Am 5:7.
Y
Yeast.
Hem wanfala samting wea olketa addim insaed flour for mekem hem kamap dough or putim lo liquid for mekem hem ferment, wea olketa savve putim lelebet lo dough for iusim moa bihaen. Staka taem Bible savve iusim for minim sin and samting wea savve rotten, hem savve iusim tu for minim samting wea man no lukim bat wea gohed for spred evriwea.—Ex 12:20; Mt 13:33; Ga 5:9.
Yoke.
Wanfala bar wea olketa putim antap shoulder blo wanfala man, wea olketa savve hangem olketa hevi samting lo tufala saed, or wanfala wooden bar or frame wea olketa putim antap nek blo tufala animal (staka taem buluka) for pullim eni tul wea olketa farmer savve iusim or wagon. From staka taem olketa slave savve iusim yoke for karem olketa hevi samting, Bible iusim yoke for piksarem wei for slave or stap anda lo nara man, and hard taem or safaring. Wei for aotem or brekem yoke hem piksarem wei for free from prison, hard taem, and safaring wea kam from wei wea man spoelem narawan.—Le 26:13; Mt 11:29, 30.
Z
Zeus.
Main god blo Greek pipol. Lo Lystra, pipol tingse Barnabas hem Zeus. Olketa old raeting wea olketa faendem klosap lo Lystra hem storyim “olketa priest blo Zeus” and “sun-god Zeus.” Ship wea Paul travel lo hem from island lo Malta hem garem symbol lo front wea sei “Olketa Son blo Zeus,” wea hem nao tufala twin brata Castor and Pollux.—Ac 14:12; 28:11.
Zion; Maunt Zion.
Nem blo Jebus, taon blo olketa Jebusite, wea garem strongfala wall raonem, wea stap lo southeast hill lo Jerusalem. Bihaen David hem tekovarem, hem buildim palace blo hem lo there, and olketa kolem lo “Taon blo David.” (2Sa 5:7, 9) Taem David hem muvim Ark go lo Zion, Jehovah ting lo datfala maunten olsem hem holy. Bihaen, olketa kolem full temple area lo Maunt Moriah lo nem hia, and samfala taem olketa kolem full taon lo Jerusalem lo nem hia tu. Staka taem olketa Christian Greek Scripture iusim nem hia lo tokpiksa wei.—Ps 2:6; 1Pe 2:6; Re 14:1.
Ziv.
First nem blo mek-tu month blo holy kalenda blo olketa Jew and mek-eit month blo agriculture kalenda blo olketa. Ziv hem start from midol lo April go kasem midol lo May. Lo Jewish Talmud and olketa nara buk wea olketa raetem bihaen olketa Jew wea prisoner lo Babylon kamap free, olketa nemim month hia lo Iyyar. (1Ki 6:37)—Lukim App. B15.