E Ola te Muna a Ieova
Manatu Tāua Mai te Tusi ko Hosea
TOEITIITI kae galo atu te tapuakiga tonu i te malo o matakāiga e sefulu o Isalaelu ki matū. Mai lalo i te pulega a Ielopoamo II, ne maumea a Isalaelu i te feitu faka-te-foitino, kae ne gasolo ki lalo te tulaga tenā i tena matega. Ne ‵tao atu ki ei se vaitaimi o te se tokagamalie i pulepulega fakapolitiki. E tokofa mai te tokoono o tupu mai tua ifo i ei ne tamate ne tino. (2 Tupu 14:29; 15:8-30; 17:1-6) Ne oko atu eiloa te 59 tausaga o te galuega fakapelofeta a Hosea, telā ne kamata i te 804 T.L.M., ki te vaitaimi tenei o fakalavelave.
E fakaasi manino mai a lagonaga o Ieova ki Isalaelu sē fakamaoni i mea kolā ne ‵tupu ki te avaga a Hosea. A te fakaasi faka‵sauatuga o agasala a Isalaelu mo tena fakamasinoga e pelā foki mo te malo o Iuta ko te pogai tonu o te fekau a Hosea. Mai te fakaaogāga o pati atafai kae ‵loto mo tugāpati ma‵losi, ne tusi ei ne Hosea a mea katoa konei i te tusi telā e fakaigoa ki tena igoa. E pelā me se vaega o te Muna fakaosofia a te Atua, e ola kae malosi tena fekau.—Epelu 4:12.
“FAI SAU AVAGA . . . SĒ FAKAMAONI”
Ne fai atu a Ieova ki a Hosea: “Fano o fai sau avaga; a tau avaga ka sē fakamaoni.” (Hosea 1:2) Ne fakalogo a Hosea kae ne fai sena tamaliki tagata i a Komeli. A nisi tama‵liki e tokolua kolā ne fanau mai ne Komeli fakamuli ifo ne tama fua‵taka. A uiga o la igoa, ko Loluama mo Loama, e fakasino atu ei ki te tapale keatea ne Ieova a tena alofa fakamagalo mai i Isalaelu kae tiaki atu ana tino se fakamaoni.
E pefea a lagonaga ‵tonu o Ieova e uiga ki ana tino ‵teke? Ana muna ki a Hosea: “Toe fano o fakaasi atu tou alofa ki te fafine telā e ‵moe mo tena fiafaiga. E ‵tau mo koe o alofa ki a ia e pelā eiloa mo au e alofa ki Isalaelu, e ‵tusa eiloa me ‵fuli atu latou ki nisi atua kae fiafia o avatu a vine ke fai mo taulaga ki tupua.”—Hosea 3:1.
Tali ki Fesili Faka-te-Tusi Tapu:
1:1—Kaia ne taku mai ei ne Hosea a igoa katoa o tupu e tokofa o Iuta i te vaitaimi o tena galuega kae e tokotasi fua te tupu o Isalaelu? E fai penā ona ko tupu fua mai te kāiga o Tavita ne ‵tau o fai mo fai a pule o tino filifilia o te Atua. A tupu o te malo ki matū ne seki o‵mai i te gafa o Tavita, kae na ko tupu o Iuta.
1:2-9—E mata, ne puke eiloa ne Hosea se avaga finalalolagi? Ao, ne avaga eiloa a Hosea ki se fafine telā ne mulilua fakamuli ifo. E seai se mea e fai mai ne te pelofeta ke fakaasi mai i ei i ana pati e uiga ki tena avaga e pelā fua me se moemiti io me se fakaasiga.
1:7—Ne fakaasi atu anafea te alofa fakamagalo ki te fenua o Iuta kae faka‵sao latou? Ne fakataunu te mea tenei i te 732 T.L.M., i aso o te tupu ko Hesekia. Ko te taimi tenā ne fakagata ei ne Ieova te taua a Asulia ki Ielusalema mai te tamatega ne se agelu te toko 185,000 o ana kautau i te po e tasi. (2 Tupu 19:34, 35) Ne fakasao ne Ieova a Iuta, “e se ki te taua, io me ki pelu mo kausana mo matasana io me ki solofanua mo tino e ‵sopo i luga i ei,” kae e alatu i se agelu.
1:10, 11—Ona ko te fakatakavalega o te malo ki matū o Isalaelu i te 740 T.L.M., ne mafai pefea o “toe ‵soko tasi” a tino Isalaelu mo tino o Iuta? E tokouke a tino mai te malo ki matū ko leva ne ‵nofo i Iuta a koituai o ave fakapagota a tino o Iuta ki Papelonia i te 607 T.L.M. (2 Nofoaiga Tupu 11:13-17; 30:6-12, 18-20, 25) I te taimi ne ‵foki atu ei a tino Iutaia kolā ne ‵nofo fakapagota ki te lotou fenua i te 537 T.L.M., ne aofia i a latou a tino kolā ne fa‵nau mai i gafa o tino mai te malo ki matū o Isalaelu.—Esela 2:70.
2:21-23, NW—Se a te mea ne ‵valo mai e auala i pati konei a Ieova: “Ka ‵toki eiloa ne au a [Ieseleelu] e pelā me se fuaga i te laukele malū, kae fakaasi atu te alofa fakamagalo ki a ia”? A te igoa o te tamaliki tagata toekimua a Hosea i a Komeli ko Ieseleelu. (Hosea 1:2-4) “A te Atua ka ‵Toki ne ia te Fuaga,” ko te uiga o te igoa tenā, ko te uiga fakavaloaga o te ‵toe fakamaopoopomaiga ne Ieova o te ‵toega fakamaoni i te 537 T.L.M. kae ‵toki latou e pelā me ne fuaga i Iuta. Ko te laukele telā ne lavaki i tausaga e 70 ko ‵tau nei o ‵fua mai ne ia a fuagā lakau, uaina ma‵galo, mo sinu olive. E auala i se kupu ‵fatu, e fai mai te valoaga tenei me e fakamolemole atu a mea ‵lei konei ke ‵tala mai ne te laukele ana mea fakaola lakau, kae fakamolemole atu te laukele ki te lagi mō vaiua ke ‵to. Kae ko te lagi ke fakamolemole atu ke tuku mai ne te Atua a kaumana vaiua. A te pogai o mea katoa konei ko te faiga ke lava kae ‵toe a meakai mo meainu mō te ‵toega kolā ka toe ‵foki atu. Ne fakaaogā ne apositolo ko Paulo mo Petelu a te Hosea 2:23 ki te fakamaopoopomaiga o te ‵toega o te Isalaelu faka-te-agaga.—Loma 9:25, 26; 1 Petelu 2:10.
Akoakoga mō Tatou:
1:2-9; 3:1, 2. Mafaufau ki te taulaga totino ne fai ne Hosea mai te fakatumauga o tena fakaipoipoga ona ko tena fakalogo ki te loto o te Atua! I te faiga o te loto o te Atua, e pefea te lasi o te ‵tou fia‵fia o tiaki a ‵tou manakoga totino?
1:6-9. E takalialia a Ieova ki te mulilua faka-te-agaga, e pelā eiloa mo tena takalialia ki te mulilua faka-te-foitino.
1:7, 10, 11; 2:14-23. Ne fakataunu eiloa a valoaga a Ieova e uiga ki Isalaelu mo Iuta. E ‵tonu faeloa a pati a Ieova.
2:16, 19, 21-23; 3:1-4. E fiafia a Ieova o fakamagalo a latou kolā e fakaasi mai te salamō mai i olotou ‵kano loto. (Neemia 9:17) E pelā mo Ieova, e ‵tau mo tatou o loto a‵lofa kae loto fakamagalo i ‵tou faifaiga ki nisi tino.
“E ISI SE TAGI A IEOVA”
“E isi se tagi a Ieova ki tino o te fenua.” Kaia? Ona me “ko galo te loto fakamaoni mo te alofa i tino o te fenua tenei, ka ko se taku foki ne latou a au ko te Atua.” (Hosea 4:1, NW) Ko oti ne aofia a tino matagā o Isalaelu i te kai‵soa mo te ‵ligiga o toto kae ko oti foki ne mulilua latou i te feitu faka-te-foitino mo te feitu faka-te-agaga. I lō te ‵kilo atu ki te Atua mō se fesoasoani, “ne olo latou ki Aikupito . . . , oti aka toe olo foki ki Asulia.”—Hosea 7:11.
Ne folafola mai ne Ieova tena fakamasinoga i ana pati konei: “Ko se mafai o sao a Isalaelu.” (Hosea 8:8, Tusi Paia, Samoa) E se sao foki te malo o Iuta. “E isi se tagi a Ieova ki luga i Iuta,” ko pati i te Hosea 12:2, NW, “ke fakamasino aka a Iakopo e ‵tusa mo ana auala; e ‵tusa mo ana faifaiga kae ka fakasala ne au a ia.” Kae mautinoa eiloa te lotou fakasaolotoga, me ne folafola mai te Atua: “Ka faka‵sao ne au latou mai te lima o te Tanuga; ka fakaola ne au latou mai te mate.”—Hosea 13:14, Tusi Paia, Samoa.
Tali ki Fesili Faka-te-Tusi Tapu:
6:1-3—Ko oi a tino Isalaelu ne fai mai penei: “Tatou ka ‵foki ki te Aliki [ko Ieova]”? Kāti ne fakatau fakama‵losi atu a tino Isalaelu sē fakamaoni i a latou eiloa ke ‵toe ‵foki atu latou ki a Ieova. Kafai e tonu tenā, ne sala‵mo fakaloiloi fua latou. A te lotou a‵lofa ki a au e vave galo fua e pelā me “se sau i te vaveao . . . e pelā me se sau telā e galo i te taimi e ‵kasa mai ei te la.” (Hosea 6:4) Kae i te suā feitu, e se taumate ko Hosea eiloa tenei e fakamalosi atu ke toe ‵foki atu a tino ki a Ieova. Faitalia me i a ai a pati, ne ‵tau o fakaasi mai ne tino matagā o te malo o matakāiga e sefulu o Isalaelu te salamo tonu kae ‵foki ‵tonu atu ki a Ieova.
7:4—I te auala fea ne fai ei a tino Isalaelu mulilua “e pelā me se afi i te ogaumu”? E fakaasi mai i te fakatusa tenei a te lasi o manakoga ma‵sei i olotou loto.
Akoakoga mō Tatou:
4:1, 6. Kafai e fia maua faeloa ne tatou te taliaga a Ieova, e ‵tau o maua faeloa ne tatou te poto e uiga ki a ia kae ola e ‵tusa mo mea kolā e tauloto ne tatou.
4:9-13. Ka fakamasino ne Ieova a latou kolā e finalalolagi kae aofia i tapuakiga lai‵lai.—Hosea 1:4.
5:1. A latou kolā e fai ne latou te takitakiga i tino o te Atua e ‵tau o tiakina katoatoa ne latou a tapuakiga ‵se. Me ka se fai penā, e mafai o ‵taki ne latou a nisi tino ki tapuakiga ‵se, ko fai ei latou pelā me ne ‘malei io me ne tili’ ki a latou.
6:1-4; 7:14, 16, NW. E fakaasi atu ne latou te loi mo pati se aogā mai te lotou sala‵mo fua i olotou pati. Ko te mea ke maua te alofa fakamagalo o te Atua, e ‵tau o fakaasi mai ne te tino fai mea ‵se a te salamo mai tena ‵kanoloto, e fakamaoni mai i ei mai tena toe foki atu ki se mea telā e “maluga atu,” ko te tapuakiga telā e maluga atu. E ‵tau o fetaui ana faifaiga mo tulaga ma‵luga o te Atua.—Hosea 7:16, fakamatalaga mai i lalo, NW.
6:6. A te faiga faeloa o te agasala se fakaasiga tenā o te se lava o te alofa fakamaoni ki te Atua. E seai se aofaki o taulaga faka-te-agaga e mafai o faka‵lei aka ne ia te mea masei tenei.
8:7, 13; 10:13. Ne fakataunu tonu eiloa te akoakoga fakavae tenei: “E tau ne te tino a te fuaga ne toki ne ia” ki tino Isalaelu ifo ki tupua.—Kalatia 6:7.
8:8; 9:17; 13:16. Ne fakataunu eiloa a valoaga e uiga ki te malo ki matū i te taimi ne fakatakavale ei tena laumua, ko Samalia, ne Asulia. (2 Tupu 17:3-6) E tali‵tonu eiloa tatou me ka fai eiloa ne te Atua ana pati ko oti ne fai mo mea kolā ko oti ne faipati ne ia.—Numela 23:19.
8:14. Ne avatu ne Ieova te ‘afi ki fa‵kai o Iuta’ e auala i te kau Papelonia, mai te fakamaseiga o Ielusalema mo te fenua o Iuta i te 607 T.L.M. e ‵tusa mo valoaga. (2 Nofoaiga Tupu 36:19) E se mafai o sē taunu te muna a te Atua.—Iosua 23:14.
9:10. E tiga eiloa ne tuku atu latou ki te Atua tonu, ‘ne olo atu a tino Isalaelu ki a Paala o Peolo, kae tuku atu latou ki te faiga o mea fakalumaluma.’ E ‵poto loa tatou ke fakaeteete i olotou mea ma‵sei kolā ne fai kae ke puipui te ‵tou tukuatuga ki a Ieova ke mo a ma fakamaseigina.—1 Kolinito 10:11.
10:1, 2, 12. E se ‵tau o tapuaki atu tatou ki te Atua mo te loto e ‵fonu i mea fakaloi‵loi. Kafai e ‘‵toki ne tatou a fuaga mō tatou i te fai mea tonu, ka tau eiloa ne tatou a fuataga e ‵tusa mo te alofa kaimalie o te Atua.’
10:5, Tusi Paia, Samoa. A Petavene (telā e fakauiga ki te “Fale o Logo‵maega”) se igoa se ‵lei telā ne tuku atu ki Peteli (telā e fakauiga ki te “Fale o te Atua”). I te taimi ne ave keatea ei te tupua pulumakau o Petavene, ne fanoa‵noa eiloa tino Samalia i te galoga o te mea telā ne tapuaki latou ki ei. E pefea te lasi o te valea ke tapuaki atu ki se tupua mate telā e se mafai o puipui ne ia a ia eiloa!—Salamo 135:15-18; Ielemia 10:3-5.
11:1-4. E atafai faeloa a Ieova mo te alofa ki ana tino. E seai lele ne mea faiga‵ta e maua i te fakalogo ki te Atua.
11:8-11; 13:14. ‘Ne seki ‵foki atu a pati a Ieova’ e uiga ki te fakasaolotoga o ana tino ke fai ne latou te tapuakiga tonu ‘e aunoa mo ikuga ‵lei.’ (Isaia 55:11) Ne gata atu te ‵nofo fakapagota i Papelonia i te 537 T.L.M., kae ne toe ‵foki atu ei se ‵toega ki Ielusalema. (Esela 2:1; 3:1-3) So se mea telā e faipati ne Ieova e auala i ana pelofeta ka fakataunu eiloa.
12:6. E ‵tau o ‵mautakitaki tatou i te fakaasiatuga o te alofa kaimalie, fai te mea tonu, kae fakamoe‵moe faeloa ki a Ieova.
13:6. “Ne ma‵kona . . . kae ma‵lie” a tino Isalaelu kae “ne gasolo o fakamata‵mata kae se manatua [ne latou a Ieova].” E ‵tau o puipui ne tatou a tatou mai te fakamatamata e uiga ki a koe eiloa.
‘A AUALA O IEOVA E ‵TONU’
Ne fakamalosi atu a Hosea: “Tino Isalaelu, ‵foki nei ki [a Ieova] te otou Atua. Ko otou agasala ko ala ei koutou o ‵siga kae pa‵ku.” Ne fakamalosi atu a ia ke fai atu a tino ki a Ieova: “Fakamagalo mai omotou agasala kae talia mai te motou ‵talo, kae ka tavae ne matou a koe e pelā eiloa mo te motou tautoga.”—Hosea 14:1, 2.
E ‵tau o fanatu se tino fai mea ‵se telā ko salamō ki a Ieova, talia ana auala, kae ofo atu ki a ia a taulaga o tavaega. Kaia? Me i “auala o [Ieova] e ‵tonu. A tino amio‵tonu e ola me e tau‵tali i ei.” (Hosea 14:9) E pefea te fakafiafia me e tokouke a tino ka ‘olo atu eiloa ki a Ieova mo te pole‵pole e penā foki ki tena aga‵lei i aso fakaoti’!—Hosea 3:5, NW.
[Fakamatalaga o te Ata i te itulau e 9]
E fakaasi mai i te olaga faka-te-kāiga o Hosea a faifaiga a Ieova ki Isalaelu