Yehowa Aɖo Anyi Gbedoɖawo Ŋcia?

1-2. Nyi yí taɖo atɛnŋ avawa nɔ mì mɔ Yehowa deɖokɔ mìwo gbedoɖawo ŋciɔ?

“LƆN Tɔhonɔ [Yehowa] sumɔsumɔ yí A na eo enu ci yí è dro.” (Eha. 37:4) Egbe cɛ ci Yehowa ɖo nyɔ sugbɔ! Vɔ mìɖo akpɔ emɔ mɔ Yehowa ana mì enuɖekpokpui ci mìbiɛ zeɖekaa? Nyi yí taɖo mìabiɔ enyɔ cɛ seɔ? Mìasɔ kpɔwɛ cɛwo. Nɔvinyɔnu trɛnnɔ ɖeka dokɔ gbe ɖaɖa nɔ woayɔɛ nɔ ayi Fyɔɖuxu Ŋɛnywidratɔwo Suklu. Exwe sugbɔ vayi, vɔ wodeyɔɛ o. Nɔviŋsu jajɛ ɖeka lé edɔ̀ sɛnŋsɛnŋ ɖeka yí ebiɔkɔ Yehowa mɔ yi le yɔ dɔ̀ nɔ ye nɔ yeatɛnŋ awa edɔ sugbɔ ni le hamɛ lɔ mɛ. Vɔ edɔ̀ lɔ dekando mɛ ni o. Jila Kristotɔ ɖekawo dokɔ gbe ɖaɖa mɔ yewo vi akpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Vɔ ɖevi lɔ ɖui mɔ yeami Yehowa sɛnsɛn.

² Taŋfuin eɔ can eɔbiɔ ŋɖe Yehowa, vɔ yí dèkpɔ kpɔɛ hɔɖo o. Ecɛ dɔ ètɛnŋ kpɔɛ mɔ Yehowa ɖonɔ gbedoɖa mɛbuwo tɔwo ŋci, vɔ kpɔ deɖonɔ yetɔwo ŋci o. Abi ètɛnŋ bui mɔ yewa enudɔndɔn ɖe yɔ. Ahan ewa nɔ nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Janiceb nɛ. Yi koɖo asuɔ do gbe ɖaɖa veviɖe so edro ci woɖo mɔ yewoawa edɔ le Betɛli nu. Énu mɔ: “Ŋkando ji mɔ woayɔ mì le Betɛli sabaɖe yɛ.” Vɔ exwewo vayi vɔ yí wodeyɔ asu koɖo ashi lɔ nɔ Betɛli o. Janice nu mɔ: “Ŋci ŋshishi mɛ yí caka le nyɛɖeki mɛ. Ŋbiɔ nyɛɖeki se mɔ, nyi ŋwa yí je agɔ le Yehowa jiɔ? Ŋdo gbe ɖaɖa sugbɔ so Betɛli yiyi nu. Nyi yí taɖo deɖo anyi gbedoɖa ŋciɔ?”

3. Nyi nu mìakan seŋ so le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Hweɖewonuɔ, mìtɛnŋ biɔnɔ mìwoɖekiwo se mɔ Yehowa senɔ mìwo gbedodoɖawo ma. Ŋsu egbejinɔtɔ ciwo yí ni vayi sa can biɔ enyɔ ŋtɔ́ hanwo wowoɖekiwo se. (Job 30:20; Eha. 22:2; Xab. 1:2) Nyi yí ana àkando ji mɔ Yehowa aɖo ao gbedoɖawo ŋciɔ? (Eha. 65:2) Nɔ mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse lɔɔ, mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo keŋ: (1) Nyi mìakpɔkɔ emɔ nɔ so Yehowa gbɔɔ? (2) Nyi Yehowa jijiɛ mɔ mìwo le waɔ? (3) Nyi yí taɖo atɛnŋ avaʒan mɔ mìatrɔ mìwo gbedoɖa ɖewoɔ?

NYI MÌAKPƆKƆ EMƆ NƆ SO YEHOWA GBƆƆ?

4. Sɔ koɖo Ʒeremi 29:12 ɖe, nyi Yehowa ɖo gbe mɔ yeawaɔ?

⁴ Yehowa ɖo egbe mɔ yease mìwo gbedoɖawo. (Hlɛn Ʒeremi 29:12 le NWT mɛ.) Mìwo Mawu lɔ lɔn yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo, eyi taɖo dagbali wowo gbedoɖawo gbeɖe o. (Eha. 10:17; 37:28) Ele ahan gan, dedasɛ mɔ ánanɔ mì ŋɖekpokpui ci mìbiɛni o. Mìanɔ te keke aje xexe yoyu lɔ mɛ gbɔxwe avana mì ŋɖewo ciwo yí mìbiɛ.

5. Nyi Yehowa kpɔnɔ nɔ éɖokɔ to mìwo gbedoɖawoɔ? Dre mɛ.

⁵ Yehowa kpɔnɔ mɔ enu ci yí mìbiɛ sɔgbe koɖo ye dro ma. (Ezai 55:​8, 9) Yi dro lɔ kpaxwe ɖe yí nyi mɔ ŋsu koɖo nyɔnuwo aɖɔ nyigban lɔ ji yí ale jijɔ mɛ le yi cɛkpakpa gɔnmɛ. Vɔ Satana yɛ mɔ agbetɔwo akpɔ jijɔ sɔwu nɔ wowoŋtɔwo kpa acɛ nɔ wowoɖekiwo. (Gɔnm. 3:​1-5) Yehowa tashi agbetɔwo nɔ woakpa acɛ nɔ wowoɖekiwo keŋ asɔ dasɛ mɔ enyɔ ci Legba nu nyi ŋsu. Agbetɔwo cɛkpakpa lɔ hɛn cukaɖa sugbɔ vɛ nɔ mì le egbɛ mɛ. (Ŋun. 8:9) Mìnya mɔ Yehowa daɖe cukaɖawo pleŋ swi kakayɛ o. Nɔ éwɛ ahan ɔ, mɛɖewo tɛnŋ bui mɔ agbetɔwo cɛkpakpa lɔ nyɔ haan, yí yiatɛnŋ akpɔ agbetɔwo cukaɖawo gbɔ dru.

6. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa awanɔ nu koɖo lɔnlɔn gashiagamɛ yí agbewanɔ nujɔjɔɛɔ?

⁶ Wotɛnŋ wa gbedoɖa ŋmɛɖekɛwo nɔ Yehowa, vɔ yí ana ɖoŋci ciwo yí to vo. Le kpɔwɛ mɛ, hwenu Efyɔ Ezekiazi ble sɛnŋsɛnŋɖeɔ, éɖe kuku nɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeahaya. Yehowa se yi gbedoɖa yí yɔ edɔ̀ ni. (2 Efy. 20:​1-6) Vɔ hwenu apotru Pɔlu biɔ Yehowa mɔ yi le ɖe ‘ŋja ɖeka ci yí le gbaza mɛ’ nɔ ye ci yí atɛnŋ anyi edɔ̀lele ɖeɔ, Yehowa deɖe cukaɖa lɔ swi ni o. (2 Kor. 12:​7-9) Gbekpɔ enu ci yí jɔ do apotru Ʒaki koɖo Piɛ ji ɖa. Efyɔ Erodi ji mɔ yeawu wowo koɖo ve. Hamɛ lɔ do gbe ɖaɖa do ta nɔ Piɛ yí ewa mɔ wodo gbe ɖaɖa do ta nɔ Ʒaki can hɛnnɛ. Vɔ wowu Ʒaki yí mawudɔla ɖeka hwlɛn Piɛ gan enujiŋtɔ. (Edɔ. 12:​1-11) Mìtɛnŋ biɔ mìwoɖekiwo se mɔ, ‘Nyi yí taɖo Yehowa hwlɛn Piɛ gan yí dehwlɛn Ʒaki gan ɔ?’ Bibla denui o.c Mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa mɔwo pleŋ nyi “emɔ jɔjɔɛwo.” (2 Ese. 32:4) Yi mìgbenya mɔ Piɛ koɖo Ʒaki nu jeŋ nɔ Yehowa. (Enyɔ. 21:14) Hweɖewonuɔ, Yehowa daɖo mìwo gbedoɖawo ŋci shigbe lé mìbui nɛ o. Ci mìnya mɔ lɔnlɔn yí dɔ Yehowa wanɔ ŋɖekpokpui yí egbewanɔ enujɔjɔɛɔ, mìdetonɔ nyɔ do lé eɖonɔ mìwo gbedoɖawo ŋci do o.—Job 33:13.

7. Nyi mìɖo atekpɔ ami wawaɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

⁷ Mìtekpɔ yí mìdesɔ mìwo nɔnɔmɛ sɔnɔ kpɔ koɖo mɛbuwo tɔwo o. Le kpɔwɛ mɛ, mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo mì nu le ŋɖe koŋ mɛ, vɔ yí dana mì enu ci mìbiɛ lɔ o. Le yiyimɛɔ, mìtɛnŋ vase mɔ mɛbu gbebiɔ ŋɖekaŋmɛ lɔ han yí awa shigbe mɔ Yehowa wɛ nɔ yɛ nɛ. Enu cɛ han jɔ do nɔvinyɔnu Anna ji. Ci asuɔ, Matthew lé kanŋsɛdɔ̀ɔ, édo gbe ɖaɖa nɔ edɔ̀ lɔ ami ni. Le hwenu ɖekɛ lɔ mɛ keɔ, kanŋsɛdɔ̀ lɔ dodoɔ aya nɔ nɔvinyɔnu shinshin amɛve ɖekawo hɛnnɛ. Anna do gbe ɖaɖa do ta nɔ Matthew koɖo nɔvinyɔnu amɛve lɔwo sɛnŋsɛnŋɖe. Lanmɛ lɔ kando mɛ nɔ nɔvinyɔnu lɔwo, vɔ Matthew yɛ ku. Kaka lɔɔ, Anna biɔ yiɖeki se mɔ, Yehowa yí kpedo nɔvinyɔnu lɔwo nu yí ekando mɛ nɔ wo ma. Nyi yí taɖo Yehowa deɖo yi gbedoɖawo ŋci yí na asuɔ tɔ yɛ kando mɛɔ? Nyɔnɔnwi enyi mɔ mìdatɛnŋ anu enu ci yí taɖo ekando mɛ nɔ nɔvinyɔnu amɛve lɔwo o. Enu ci mìnya yí nyi mɔ, Yehowa avaɖo te mìwo funkpekpewo pleŋ yí ejijiɛ veviɖe mɔ yeafɔn ye xlɔ ciwo yí ku.—Job 14:15.

8. (a) Sɔgbe koɖo Ezai 43:2 ɖe, lé Yehowa kpenɔdo mì nu doɔ? (b) Lé gbedoɖa atɛnŋ akpedo mì nu nɔ mìle cukaɖawo mɛ doɔ? (Kpɔ video ci yí nyi Gbedodoɖa kpedo mì nu mìdonɔ ji.)

⁸ Yehowa ado alɔ mì gashiagamɛ. Ci Yehowa nyi Eda ci yí lɔnnɔ amɛɔ, dejinɔ mɔ yeakpɔnɔ mì le efunkpekpe mɛ tɛgbɛɛ o. (Ezai 63:9) Vɔ deɖonɔ te cukaɖa lɔwo nɔ woŋgbejɔ do mì ji o, cukaɖa lɔwo tɛnŋ le shigbe etɔsasawo alo ezoɖewo nɛ. (Hlɛn Ezai 43:2.) Vɔ éɖo gbe mɔ yeakpedo mì nu ‘mìato wo’ mɛ, yí daɖe mɔ yí mìwo cukaɖa lɔwo adahɛn nu le mì nu tɛgbɛɛ o. Yehowa gbenanɔ mì yi gbɔngbɔn kɔkɔɛ sɛnŋ lɔ yí ekpenɔdo mì nu mìdonɔ ji. (Luiki 11:13; Fili. 4:13) Eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa ananɔ mì enu ci yí pɛɛ yí mìʒan yí ado ji keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji ni.d

NYI YEHOWA JIJIƐ MƆ MÌWO LE WAƆ?

9. Sɔgbe koɖo Ʒaki 1:​6, 7 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo akando ji mɔ Yehowa akpedo mì nuɔ?

⁹ Yehowa jinɔ mɔ mìwo le kando ye ji. (Ebre. 11:6) Hweɖewonuɔ, mìwo cukaɖawo wunɔgan mì. Mìtɛnŋ vatɔ enu xoxo kpɔ mɔ Yehowa akpedo mì nu ma. Vɔ Bibla na mìkando ji mɔ, toto Mawu ŋsɛn mɛɔ, mìatɛnŋ ‘ate fla eglitawo.’ (Eha. 18:29) Vɔ mìɖo ado gbe ɖaɖa koɖo xɔse yí akando ji mɔ Yehowa aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci.—Hlɛn Ʒaki 1:​6, 7.

10. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé mìatɛnŋ awa nu asɔ koɖo mìwo gbedoɖawo do.

¹⁰ Yehowa jinɔ mɔ mìwo le wanɔ nu asɔnɔ koɖo mìwo gbedoɖawo. Le kpɔwɛ mɛ, nɔviŋsu ɖe tɛnŋ biɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeaxɔ azan le dɔmɛ keŋ ayi takpekpegan. Lé Yehowa atɛnŋ aɖo gbedoɖa ŋtɔ́ ŋci doɔ? Átɛnŋ ana edɔngbegbe nɔviŋsu cɛ keŋ nɔ ayi yi xwetɔ gbɔ keŋ ayi biɔ gbe yi. Vɔ ele mɔ nɔviŋsu lɔ ɖo ayi yi xwetɔ lɔ gbɔ yí atɛnŋ avaʒan mɔ ayi zenɛniɖe. Taŋfuin átɛnŋ amɔ yeaɖɔli azan ciwo yesɔ wanɔ dɔ koɖo ye kpena ɖe. Alo étɛnŋ lɔn mɔ wodacu eho nɔ ye do azan lɔwo ji o.

11. Nyi yí taɖo mìɖo adonɔ gbe ɖaɖa mamimami so ŋciwo yí xakɔ mì nuɔ?

¹¹ Yehowa jinɔ mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa so enu ciwo yí xaxa mì nu zenɛniɖe. (1 Tɛs. 5:17) Yesu na mìnya mɔ wodaɖo mìwo gbedoɖa ɖewo ŋci zeɖeka le afɔdumɛ o. (Luiki 11:9) Eyi taɖo, ŋgbena ta o! Donɔ gbe ɖaɖa so ji mɛ zenɛniɖe. (Luiki 18:​1-7) Nɔ mìkpɔtɔ yí dodoɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so ŋɖe nuɔ, anyi mìdadasɛ nɔ Yehowa mɔ enu ci mìbiɛkɔ le veviɖe nɔ mì. Mìgbedadasɛ mɔ mìɖo xɔse mɔ yeakpedo mì nu.

NYI YÍ TAÐO ATƐNŊ AV ƷAN MƆ MÌATRƆ MÌWO GBEDOÐA ÐEWOƆ?

12. (a) Enyɔ ɖeka ci mìɖo abiɔ mìwoɖekiwo se so mìwo gbedoɖawo nuɔ, yí nyi yí taɖoɔ? (b) Lé mìawɛ anya mɔ mìbubuɔ Yehowa le mìwo gbedoɖawo mɛɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “Anyi Gbedoɖawo Danasɛ Mɔ Ŋbunɔ Yehowa a?”)

¹² Nɔ Yehowa dena mì ŋɖe ci mìbiɛɔ, mìatɛnŋ abiɔ enyɔ amɛtɔn ɖekawo mìwoɖekiwo se. Ŋkɔtɔ yí nyi mɔ, ‘Enu ci ŋɖo abiɔ le gbedodoɖa mɛ nɛa?’ Blaŋblaŋ ɔ, mìbunɔ mɔ mìnya enu ci yí nyɔ nɔ mì. Vɔ de enu ciwo pleŋ mìbiɔnɔ yí anyɔ nɔ mì le yiyimɛ o. Nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa so cukaɖa ɖe nuɔ, nubu tɛnŋ li ci yí akpɔ cukaɖa lɔ gbɔ nywiɖe sɔwu ci mìwo biɔbiɔ. Yí ŋɖewo ci mìbiɔnɔ desɔnɔgbe koɖo Yehowa dro o. (1 Ʒan 5:14) Mìatrɔ asɔ jila ciwo nu mìxo nuxu so le tɔtɔmɛ kpɔwɛ. Wodo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ yi le wɛ nɔ yewo vi akpɔtɔ anɔ nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Ewa shigbe mɔ ŋci wobiɔ lɔ sɔgbe hannɛ. Vɔ Yehowa daʒin mɛɖe ji mɔ yi le sɛn eye o, éji mɔ mɛɖekamɛɖeka asɔ gbeta asɛn ye, mìwo viwo can le mɛ. (2 Ese. 10:​12, 13; 30:​19, 20) Eyi taɖo jila lɔwo atɛnŋ abiɔ Yehowa sa mɔ yi le kpedo yewo nu nɔ enu ci yewokplakɔ yewo vi aɖo ji mɛ ni, ci yí adɔ aluin yí avanyi yi xlɔ.—Elo. 22:6; Efe. 6:4.

13. Sɔgbe koɖo Ebretɔwo 4:16 ɖe, hwenu yí Yehowa akpedo mì nuɔ? Dre mɛ.

¹³ Enyɔbiɔse amɛvetɔ lɔ yí nyi, ‘Hwenu Yehowa ji mɔ yeanaŋ enu ci ŋbiɛbiɛ nɛa?’ Mìtɛnŋ jikɔ mɔ woaɖo mìwo gbedoɖawo ŋci zeɖeka le afɔdumɛ. Vɔ Yehowa yɛ jeshi gamɛ nywitɔ lɔ. (Hlɛn Ebretɔwo 4:16.) Nɔ mìdekpɔ enu ci mìbiɔkɔ kakaɔ, mìtɛnŋ bui mɔ ɖoŋci Yehowa tɔ yí nyi kpɔ mɔ ‘Oo.’ Vɔ ɖoŋci lɔ tɛnŋ nyi ‘Hɔɖe go.’ Le kpɔwɛ mɛ, ɖo ŋwi nɔviŋsu jajɛ ci yí dokɔ gbe ɖaɖa keŋ nɔ edɔ̀lele yitɔ ami. Nɔ Yehowa da edɔ̀ lɔ ni enujiŋtɔɔ, Satana tɛnŋ nu mɔ ci Yehowa da edɔ̀ lɔ ni yí dɔ ekpɔtɔ sinkɔ. (Job 1:​9-11; 2:4) Gbesɔ kpe niɔ, Yehowa ɖo gamɛ ɖe ɖɛ yí avagu edɔ̀lelewo pleŋ swi. (Ezai 33:24; Enyɔ. 21:​3, 4) Vɔ gbɔxwe hwenɔnu aɖoɔ, mìdakpɔkpɔ emɔ mɔ Yehowa ada edɔ̀ nɔ mì enujiŋtɔ o. Eyi taɖo nɔviŋsu lɔ atɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yi le na ŋsɛn koɖo fafa ji mɛ tɔ ye nɔ yeado ji le ye dɔ̀lele lɔ mɛ yí akpɔtɔ asinsin ɛ le egbejinɔnɔ mɛ.—Eha. 29:11.   

14. Nyi èkpla le ŋci mɛ Janice to mɛɔ?

¹⁴ Ðo ŋwi Janice ci yí do gbe ɖaɖa so edɔwawa le Betɛli nu. Exwe amatɔn vayi gbɔxwe evamɔŋje lé Yehowa ɖo yi gbedoɖa ŋci do mɛ. Énu mɔ: “Yehowa zan gamɛ ŋtɔ́ yí sɔ kpla nuŋ yí gbedraŋ do. Ele mɔ kankandoji ci ŋɖo do nu ɖo asɛnŋ, amɛɖekɛnukplakpla kinyɛ ɖo agbenyɔ doji. Ele mɔ eji ŋtɔŋtɔ ɖo ajɔ nɔŋ yí danyi nɔnɔmɛ ci mɛ ŋle gbɔ aso o.” Le yiyimɛɔ, wovayɔ Janice koɖo asuɔ nɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ. Janice vanu mɔ: “Yehowa ɖo anyi gbedodoɖawo ŋci, vɔ denyi lé nyɛŋjijiɛ do yɔ o. Exɔ gamɛ gbɔxwe ŋvakpɔ lé ɖoŋci yitɔ lɔ nyɔ do, vɔ ejɔ ji nɔŋ mɔ ŋkpɔ lɔnlɔn koɖo xomɛvu yitɔ.”   

15. Nyi yí taɖo avaʒan hweɖewonu mɔ mìdadonɔ gbe ɖaɖa so ŋɖe nu koŋ ɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹⁵ Enyɔbiɔse amɛtɔntɔ lɔ yí nyi, ‘Ŋɖo atrɔ enu ci nu ŋdodoɔ gbe ɖaɖa soa?’ Ci enyɔ mɔ mìadonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa so ŋɖe nu koŋ can ɔ, de tɛgbɛɛ yí mìawɛni ahan o, keŋ atɛnŋ anya enu ci Yehowa jijiɛ nɔ mì. Mìasɔ nɔvinyɔnu trɛnnɔ ci yí dokɔ gbe ɖaɖa mɔ yeayi Fyɔɖuxu Ŋɛnywidratɔwo Suklu kpɔwɛ. Éji mɔ yeayi suklu lɔ keŋ avayi ɖe kunu le fini yí eŋɛnywidratɔwo desugbɔ le o. Eyi taɖo nɔ ékpɔtɔ dokɔ gbe ɖaɖa nɔ woayɔɛ nɔ ayi suklu lɔ can ɔ, átɛnŋ agbebiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeakpɔ mɔnu bu ciwo ji yeato keŋ akeke bonu nɔ kunuɖeɖe yetɔ. (Edɔ. 16:​9, 10) Nɔ áwa nu asɔ koɖo gbedoɖa yitɔɔ, éhɛn abiɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ se mɔ hamɛ ɖe ʒan emɔɖetɔwo ma. Alo étɛnŋ ŋwlɛ nu ɖaɖa alɔjedɔwaxu lɔ yí abiɔ se mɔ fini yí eŋɛnywidratɔwo desugbɔ le ma.e   

16. Nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

¹⁶ Shigbe lé mìkpɔɛ yɛ nɛɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa asɔ lɔnlɔn ɖo mìwo gbedoɖawo ŋci le emɔ jɔjɔɛ nu. (Eha. 4:3; Ezai 30:18) Hweɖewonuɔ, mìdakpɔ ɖoŋci ci mìkpɔkpɔ emɔ nɔ o. Vɔ Yehowa dagbali mìwo gbedoɖawo gbeɖe o. Élɔn mì sugbɔ. Dagbe mì ɖɛ gbeɖe o. (Eha. 9:10) Eyi taɖo kpɔtɔ “[a] doji do Mawu nu hwe ɖekpokpui nu,” yí anunɔ enyɔ ciwo pleŋ yí le xomɛ nɔ eo ni le gbedodoɖa mɛ.—Eha. 62:8.