Èle Gbesɔsɔ Nɔ Efunkpekpe Gangan Lɔa?

1. Nyi yí taɖo anyi ŋɖɛnyanya mɔ mìadra do ɖɛ nɔ afɔkuwoɔ?

NƆ MÌDRA do ɖɛ nɔ ŋɖeɔ, atɛnŋ ahwlɛn mìwo gbe gan. Le kpɔwɛ mɛ, nɔ afɔku ɖe jɔɔ, mɛ ciwo yí dra do ɖɛ cinɔ agbe yí tɛnŋ kpenɔdo mɛbuwo nu. Gbɛbɔbɔ ɖeka ci yí le Europe yí kpenɔdo amɛwo nu nu mɔ: “Dradrado nywiɖe na wocinɔ agbe.”

2. Nyi yí taɖo mìɖo adra do ɖɛ nɔ efunkpekpe gangan lɔɔ? (Matie 24:44)

² ‘Efunkpekpe gangan lɔ’ atɔ ji le avomɛ. (Mt. 24:21) Vɔ efunkpekpe gangan lɔ ato akpo nɔ afɔku kpɛtɛwo, ɖo mìnya doŋkɔ mɔ yɛjikɔ ava. So exwe 2000 keɔ, Yesu kanxle yi dokplɔtɔwo mɔ wo le nɔ gbesɔsɔ nɔ ŋkeke cɛ. (Hlɛn Matie 24:44.) Nɔ mìdra do ɖɛɔ, ale fafɛɖe mɔ mìato hwenu gbɔnnu ŋtɔ́ mɛ yí agbekpedo mɛbuwo nu wowo can ato mɛ.​—Luiki 21:36.

3. Lé ejidodo, vevisesedoamɛnu koɖo lɔnlɔn atɛnŋ akpedo mì nu mìale gbesɔsɔ nɔ efunkpekpe gangan lɔ doɔ?

³ Mìɖo aɖo nɔnɔmɛ amɛtɔn ɖekawo ciwo yí akpedo mì nu mìale egbesɔsɔ nɔ efunkpekpe gangan lɔ. Lé mìawa nu do nɔ womɔ mìwo le dra kojoɖoŋɛdu lɔ yí jimaxɔsetɔwo fɔn gu do mì nuɔ? (Enyɔ. 16:21) Mìʒan ejidodo gbɔxwe ase tonu nɔ Yehowa yí akando ji mɔ yɛaglɔn ta nɔ mì. Lé mìawa nu do nɔ enu ciwo pleŋ le mìwo nɔviwo shi bu nɔ woɔ? (Xab. 3:17, 18) Ele mɔ mìase vevi do wo nu yí ado alɔ wo. Lé mìawa nu do nɔ jukɔnwo xoxu yí je mì ji yí evaʒan mɔ mìanɔ ju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ? (Eze. 38:10-12) Nɔ mìɖo lɔnlɔn gangan nɔ woɔ, akpedo mì nu mìato hwenu sɛnŋ ŋtɔ́ mɛ.

4. Lé Bibla dasɛ do mɔ mìɖo akpɔtɔ aɖoɖoɔ nɔnɔmɛ ciwo yí nyi ejidodo, vevisesedoamɛnu koɖo lɔnlɔn ɔ?

⁴ Mawu Nyɔ lɔ do ŋsɛn mì mɔ mìwo le kpɔtɔ adonɔ ji asenɔ vevi do amɛ nu yí alɔnnɔ amɛ. Luiki 21:19 nu mɔ: “Toto ejidodo míwotɔ mɛ ɔ, mí a hwlɛn míwoɖekiwo gan.” Kolosetɔwo 3:12 nu mɔ: “Adɔnusoswi le nɔ̀ koɖo mí.” Yí 1 Tɛsalonikitɔwo 4:9, 10 nu mɔ: “Mawu kpla mí vayì vɔ mɔ míwo le lɔn míwonɔ̀nɔwo. . . . Nɔviŋsuwo koɖo nyɔnuwo, evyɛ ɔ, mì do ŋsɛn lanmɛ nɔ mí mɔ míwo le lɔn wo doji wu nɛnɛ.” Kristo nukplavi ciwo yí dokɔ ji, senɔ vevi do amɛ nu yí lɔnnɔ amɛ xoxoxo vɔ yí woŋwlɛ kpukpui cɛwo pleŋ nɔ. Ðo ele mɔ woakpɔtɔ aɖonɔ nɔnɔmɛ ŋtɔ́wo. Mìɖo awa wowotɔ han. Mìakpɔ lé Kristotɔ ŋkɔtɔwo dasɛ nɔnɔmɛ cɛwo do. Yi goduɔ, mìakpɔ lé mìatɛnŋ awa wowotɔ han do koɖo lé mìawɛ yí ale gbesɔsɔ nɔ efunkpekpe gangan lɔ.

KPƆTƆ YÍ ADODOƆ JI

5. Lé Kristotɔ ŋkɔtɔwo do ji le wowo cukaɖawo mɛ doɔ?

⁵ Ele mɔ Kristotɔ ŋkɔtɔwo ado ji. (Ebre. 10:36) Wodonɔ go cukaɖa ciwo yí vanɔ amɛshiamɛ ji le hwenɔnu. Vɔ ci wonyi Kristotɔwoɔ, wogbedonɔ go cukaɖa buwo. Ʒuifu sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo koɖo Rɔma cɛkpatɔwo cinɔ yumɛ nɔ wo. Eyi ɖewo xomumɛtɔwo cinɔ yumɛ nɔ wo. (Mt. 10:21) Gbesɔ kpe niɔ, woɖo ado gbla nɔ xɔsegbetɔwo koɖo wowo nukplamu ci yí makɔ hamɛ lɔ mɛ ŋgbekpɔ ŋsɛn do wo ji o. (Edɔ. 20:29, 30) Ele ahan gan, Kristotɔ ŋtɔ́wo do ji. (Enyɔ. 2:3) Nyi yí kpedo wo nu wodo jiɔ? Wobu tamɛ kpɔ so ejidodo kpɔwɛ ciwo yí le Bibla mɛ nu, shigbe Job tɔ hannɛ. (Ʒaki 5:10, 11) Wodo gbe ɖaɖa yí biɔ Yehowa mɔ yɛ le na ŋsɛn yewo. (Edɔ. 4:29-31) Eyi wosɔ ŋkuvi ɖo enunywi ciwo yí totoɔ le wowo jidodo lɔ mɛ ji.​—Edɔ. 5:41.

6. Nyi èkpla so enu ci yí Merita wa yí do ji le yumɛcici mɛ nuɔ?

⁶ Nɔ mìkplanɔ enu so ejidodo kpɔwɛ ciwo yí le Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo wemawo mɛ yí bunɔ tamɛ kpɔ so wo nuɔ, ákpedo mì nu mìwo can mìado ji. Eyi nɔvinyɔnu Merita ci yí so Albanie wa keŋ yí tɛnŋ do ji hwenu yí yi xomu cikɔ yumɛ ni sɛnŋsɛnŋɖe. Énu mɔ: “Bibla mɛ xolɔlɔ ci yí xo nuxu so Job nu do ŋsɛnŋ sugbɔ. Ékpe fun sugbɔ. Yí ci yí denya mɛ ci yí dɔ ekpekɔ fun can ɔ, énu mɔ: ‘Keke vaɖo hwenu nakuɔ, ŋdatashi egbejinɔnɔ anyitɔ o!’ (Job 27:5, NWT) Ŋbu tamɛ kpɔ yí kpɔ mɔ anyi cukaɖa denyi ŋɖe sɔ koɖo Job tɔ o. Job yɛdenya mɛ ci gbɔ cukaɖa lɔwo so o, vɔ nyɛŋnya mɛ ci gbɔ woso.”

7. Nɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo devakɔ mì ji can ɖe, nyi mìɖo akpla daɖɛɔ?

⁷ Mìwo jidodo agbesɛnŋ doji nɔ mìdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa blaŋblaŋ yí nunɔ enu ciwo yí xaxa mì ni. (Fili. 4:6; 1 Tɛs. 5:17) Taŋfuin detokɔ cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛ kakacɛyɛ o. Nɔ ele ahan ɖe, èjinɔ mɔdasɛnamɛ Yehowa tɔ hweɖekpokpuinu ci èle dɔmɛzi ji, caka le eoɖeki mɛ, alo nɔ aye gbando nɔ eoa? Nɔ èbiɔnɔ Yehowa gbeɖeka duu mɔ yɛ le kpedo ye nu le cukaɖa ciwo mɛ ètokɔ yɛɔ, davagbɔnnu nɔ eo mɔ navabiɔ mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ èvadodoɔ go cukaɖa ganganwo le esɔ mɛ o. Àkando ji mɔ yɛnya hwenu ci teŋ koɖo lé akpedo eo nu do le cukaɖa lɔ mɛ.​—Eha. 27:1, 3.

8. Lé Mira kpɔwɛ lɔ kpedo mì nu mìnya mɔ, nɔ mìdodoɔ ji le mìwo cukaɖawo mɛ gbɛɔ, yɛakpedo mì nu mìavado ji le cukaɖa ciwo yí mìavado go le esɔ mɛɔ? (Ʒaki 1:2-4) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Nɔ mìdodoɔ ji le cukaɖawo mɛ gbɛɔ, adɔ mìasun ji yí ado ji le efunkpekpe gangan ci yí gbɔgbɔ mɛ. (Rɔm. 5:3) Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Nɔvi sugbɔ nu mɔ nɔ yewodo ji le cukaɖa ɖe mɛɔ, yɛkpenɔdo yewo nu yewotɛnŋ donɔ ji le cukaɖa ci yí ava kplɔɛdo mɛ. Nɔ Yehowa kpedo wo nu yí wodo ji le cukaɖa ɖe mɛɔ, edɔ wowo xɔse gbevasɛnnɔŋ doji kpi mɔ Yehowa le gbesɔsɔ yí ji mɔ yeakpedo yewo nu. Xɔse ŋtɔ́ lɔ yí kpenɔdo wo nu yí wodonɔ ji le cukaɖa ci yí avava wo ji mɛ. (Hlɛn Ʒaki 1:2-4.) Mira ci yí nyi emɔɖetɔ le Albanie, kpɔɛ mɔ ci yedo ji le cukaɖawo mɛ vayiɔ, yɛkpedo ye nu yí yedodoɔ ji le cukaɖa ciwo yí yedodoɔ go yɛ mɛ. Élɔn do ji mɔ yɛ wanɔ nɔ ye hweɖewonu mɔ yeɖekɛ ji yí cukaɖa sugbɔsugbɔ vanɔ hannɛ. Ci eɖo ŋwi lé Yehowa kpedo nu do le exwe 20 ciwo yí vayi mɛɔ, énu nɔ yiɖeki mɔ: ‘Kpɔtɔ anɔ gbeji. Ŋgbelɔn nɔ exwe ŋtɔ́wo pleŋ koɖo egbla ciwo pleŋ èdo le Yehowa kpekpedonu mɛ anyi enu gbali o.’ Eɔ can èɖo abu tamɛ kpɔ so lé Yehowa kpedo eo nu do yí èdo ji vayi nu. Kando ji mɔ hweɖekpokpuinu ci èdo ji le nyanya mɛ nɔ Yehowa yí avacu shi nɔ eo do nu. (Mt. 5:10-12) Eyi nɔ efunkpekpe gangan lɔ vatɔ jiɔ, nasun ji yí ado ji yí agbeɖui akpɔtɔ agbedokɔ ji.

SENƆ VEVI DO AMƐ NU

9. Lé hamɛ ci yí le Antiɔshi le Siri se vevi do amɛ nu doɔ?

⁹ Kpɔ nu ci yí jɔ hwenu yí Kristotɔ ciwo yí le Ʒuda to ejutotui gangan ɖeka mɛ ɖa. Hwenu hamɛ ci yí le Antiɔshi le Siri se ejutotui nyɔ lɔɔ, wowo nɔvi ciwo yí le Ʒuda nu ku lanmɛ nɔ wo sugbɔ. Wowa enuŋtɔŋtɔwo yí sɔ dasɛ mɔ yewose vevi do wo nu. Wonu mɔ “yewo a tekpɔ yí a do alɔ̀ yewo nɔvi ŋsu koɖo nyɔnu ciwo yí le Ʒude kanmɛ.” (Edɔ. 11:27-30) Ci nɔvi ciwo ejutotui lɔ cukɔ nu koɖo jinjin le wo gbɔ can ɔ, Kristotɔ ciwo yí le Antiɔshi ji mɔ yewoakpedo wo nu.​—1 Ʒan 3:17, 18.

10. Lé mìatɛnŋ ase vevi do mìwo nɔvi ciwo ji afɔku ɖe jɔ do nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Mìwo can mìatɛnŋ ase vevi do mìwo kpena xɔsetɔwo nu le egbɛ mɛ nɔ afɔku ɖe jɔ do wo ji. Mìɖe blɛ kpenɔdo wo nu, taŋfuin mìtɛnŋ biɔ hamɛmɛshinshinwo se mɔ mìatɛnŋ awa edɔ ɖe asɔ kpedo wo nu ma. Alo mìtɛnŋ na nu asɔ kpedo xexeɛ pleŋ mɛ dɔ nu abi ado gbe ɖaɖa do ta nɔ mɛ ciwo ji afɔku lɔ jɔ do.b (Elo. 17:17) Le kpɔwɛ mɛ, le exwe 2020 mɛɔ, woɖo Jɔjɔmɛfɔku Kpedonunagbɛ 950 nɔ woakpedo mɛ ciwo COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ wa nu koɖo nu le xexeɛ pleŋ mɛ. Ci wowo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu ku lanmɛ nɔ woɔ, wona wo enu ciwo yí woʒan yí gbekpedo wo nu le gbɔngbɔn mɛ. Yí le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, wodra axwe koɖo Fyɔɖuxuxɔwo do nɔ wo, alo yí gbetrɔ yí cu ebuwo hɛnnɛ.​—Sɔ sɔ koɖo 2 Korɛntitɔwo 8:1-4.

11. Lé enu ciwo mìwanɔ yí sɔ senɔ vevi do amɛ nu kannɔfu mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ doɔ?

¹¹ Nɔ afɔku ɖe jɔ yí mìkpedo amɛwo nuɔ, mɛbuwo nyanɔ vɔnsa ciwo yí mìwa. Le kpɔwɛ mɛ, le exwe 2019 mɛɔ, jihɔnshi ɖeka ci yí nyi Hurricane Dorian dahɛn Fyɔɖuxuxɔ ɖeka le Bahamas. Hwenu yí mìwo nɔviwo trɔ yí cukɔ Fyɔɖuxuxɔ lɔɔ, wosɔ edɔ ɖewo nɔ mɛ ɖeka ci yí denyi Kunuɖetɔ o yí biɛ se mɔ nɛni yɛaxɔ ma. Eyi enu nɔ wo mɔ: “Ŋji mɔ nana dɔwanu lɔwo mí gbali. . . . Ŋdaxɔ edɔ ho can o. . . . Ŋji mɔ nawɛ ahan asɔ kpedo míwo habɔbɔ nu. Lé míkpenɔdo míwo kpenawo nu do wa dɔ do ŋji sugbɔ.” Amɛ sugbɔ le xexeɛ mɛ dejeshi Yehowa ɖɛ o. Vɔ sugbɔtɔ kpɔ lé Yehowa Kunuɖetɔwo kpenɔdo amɛwo nu do. Jijɔ gangan enyi nɔ mì ci mìnya mɔ enu ciwo mìwanɔ yí sɔ senɔ vevi do amɛwo nu atɛnŋ adɔn amɛwo va Mawu ci yí yi “ŋshishikuku gangan” gbɔ.​—Efe. 2:4.

12. Lé vevisese do amɛwo nu le egbɛ mɛ dradra mì do ɖɛ nɔ efunkpekpe gangan lɔɔ? (Enyɔdasɛ 13:16, 17)

¹² Nyi yí taɖo aʒan mɔ mìadasɛ vevisese do amɛ nu le efunkpekpe gangan lɔ hwenuɔ? Bibla nu mɔ mɛ ciwo yí dado nu politiki nyɔwo mɛ, ado go cukaɖawo le egbɛ mɛ koɖo le efunkpekpe lɔ hwenu. (Hlɛn Enyɔdasɛ 13:16, 17.) Mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ɖewo tɛnŋ le eʒan mɛ nɔ enu ciwo yí ana woaci agbe. Nɔ mìwo Fyɔ, Yesu Kristo va yí avaɖo kojo nɔ xexe lɔɔ, mìji mɔ le kpɔ mì yí mìasekɔ vevi do amɛwo nu. Eyi ayɔ mì mɔ mìwo le va “ɖu Mawu Fyɔju lɔ mɛ cìnɔ.”​—Mt. 25:34-40.

AO LƆNLƆN LE SƐNŊ DOJI

13. Shigbe lé wonui le Rɔmatɔwo 15:7 mɛ nɛ ɖe, lé Kristotɔ ŋkɔtɔwo do ŋsɛn lɔnlɔn kacaca ci yí le wo mɛ doɔ?

¹³ Amɛshiamɛ nya mɔ Kristotɔ ŋkɔtɔwo ɖo lɔnlɔn nɔ wowonɔnɔwo. Vɔ efa mɔ woadasɛ lɔnlɔn cɛa? Kpɔ vovototo ciwo yí le Rɔma hamɛ lɔ mɛ ɖa. Denyi Ʒuifu ciwo woji yí gbehɛn le Moizi Se lɔ mɛ ɖekɛwo yí le hamɛ lɔ mɛ o, amɛmanyiʒuifuwo can le wo mɛ. Ekpla ci woxɔ koɖo wowo kɔnuwo to vovo. Kristotɔ ɖewo nyi hwashiwo yí ebuwo le vovo mɛ. Yí taŋfuin eɖewo wa hwashiwo ɖɛ ŋtɔkpu. Lé Kristotɔ cɛwo atɛnŋ aɖu vovototo ŋtɔ́wo ji yí ado ŋsɛn lɔnlɔn ci yí le wo mɛɔ? Apotru Pɔlu nu nɔ wo mɔ “mì ɖo a xɔ mìwonɔnɔwo.” (Hlɛn Rɔmatɔwo 15:7.) Enyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Enyɔ ci mɛ woɖe mɔ “xɔ” gɔnmɛ yí nyi mɔ woasɔ xomɛvu xɔ mɛɖe do axomɛ alo alɔn nɔ anyi mìwo xlɔ. Le kpɔwɛ mɛ, Pɔlu nu nɔ Filemɔ lé axɔ hwashi Onɛzimu ci yí shi do. Énu ni mɔ: “Xɔɛ shigbe enyɛ yí è xɔ nɛ.” (Filemɔ 17) Apolo dejeshi Kristotɔwo nukplakpla sugbɔ o. Eyi Prisi koɖo Akilasi xɔɛ yí “kplɔɛ yì wowo xomɛ.” (Edɔ. 18:26) Kristotɔ cɛwo delɔn yí vovototo ci yí le wo mɛ klan wo o, vɔ woɖu wo ji yí xɔ wowonɔnɔwo.

14. Lé Anna koɖo asuɔ dasɛ lɔnlɔn doɔ?

¹⁴ Mìwo can mìatɛnŋ adasɛ lɔnlɔn nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yí axɔ wo nɔ woanyi mìwo xlɔ. Blaŋblaŋ ɔ, wowo can xɔnɔ mì yí mìnyinɔ wowo xlɔ. (2 Kor. 6:11-13) Mìasɔ Anna koɖo asuɔ kpɔwɛ. Ci wova Afrique de l’Ouest yí atɔ ejugoduŋɛnywidradradɔ wowotɔ lɔ ji dejinjin o yí COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ to. Dɔ̀bamɛ lɔ na yí wodetɛnŋ bɔnɔdo ju keŋ awa bɔbɔ ŋmɛŋmɛ o. Ecɛ wɛ mɔ wodejeshi nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ nywiɖe o. Lé asu koɖo ashi cɛ dasɛ wowo lɔnlɔn doɔ? Wotonɔ videokacaca ji yí yɔnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu lɔwo yí gbenunɔ nɔ wo mɔ yewoji mɔ yewoanɔ ju koɖo wo yí ajeshi wo nywiɖe wu. Ewa dɔ do xomu lɔwo ji sugbɔ yí wowo can ŋwlɛnɔ nu ɖaɖa wo yí yɔnɔ wo blaŋblaŋ. Nyi yí taɖo yí asu koɖo ashi lɔ wa nu do amɛwo nu ahan ɔ? Anna nu mɔ: “Ŋdaŋlɔbe lɔnlɔn ci yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo dasɛ nɔŋ koɖo anyi xomu le hwenu nywi koɖo hwenu sɛnŋsɛnŋwo mɛ o. Wowo kpɔwɛ lɔ kpedo ŋnu yí ŋjinɔ mɔ nadasɛ lɔnlɔn doji.”

15. Vanessa lɔnnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, nyi èkpla so yi kpɔwɛ lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Amɛ sugbɔ le mì mɛ yí le hamɛ ci mɛ yí nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo so afi vovovowo. Yí wowo jijɔ gbeto akpo. Nɔ mìsɔ susu ɖonɔ wowo nɔnɔmɛ nywiwo jiɔ, ana yí mìagbelɔn wo doji. Egbɔnnɔnu nɔ nɔvinyɔnu Vanessa, ci yí sumɔkɔ le Nouvelle-Zélande mɔ anɔnɔ eju koɖo nɔvi ɖewo le yi hamɛ lɔ mɛ. Vɔ esɔ gbeta mɔ yedagbezenɔ nɔ mɛ ciwo nuwanawo venɔ nu o, vɔ yeazannɔ gamɛ sugbɔ koɖo wo. Ci ewɛ ahan ɔ, ena ekpɔ ŋci yí taɖo Yehowa lɔn nɔvi lɔwo. Énu mɔ: “So hwenu asunyɛ nyi ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔɔ, nɔvi ciwo yí ɖo nɔnɔmɛ vovovowo yí mìdonɔ go koɖo yí degbeva gbɔnnɔnu nɔŋ mɔ manɔ eju koɖo wo o. Ŋvalɔn vovototo ci yí le mì mɛ. Yehowa can lɔn vovototo lɔ eyi taɖo Edɔn amɛ hamɛhamɛ va xoca do eju.” Nɔ mìtekpɔ yí kpɔnɔ amɛwo shigbe lé Yehowa kpɔnɔ wo do nɛɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìlɔn wo.​—2 Kor. 8:24.

16. Nyi yí taɖo ele mɔ mìalɔn mìwo nɔviwo le efunkpekpe gangan lɔ hwenuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Mìɖo alɔn mìwo nɔviwo le efunkpekpe gangan lɔ hwenu. Nɔ efunkpekpe gangan lɔ tɔ ji ɖe, lé Yehowa aglɔn eta nɔ mì doɔ? Kpɔ enyɔ ci Yehowa nu nɔ Yi jukɔn hwenu Babiloni je wo ji ɖa: “Anyi jukɔn, míyi, míɖo míwo xɔganwo mɛ, yí acu míwo hɔnwo do eta. Míwla míwoɖekiwo do enɔ hwɛɖeka keke aje hwenu yí dɔmɛzi lɔ avayi.” (Ezai 26:20, NWT) Taŋfuin mìwo can mìawa do enyɔ cɛwo ji le efunkpekpe gangan lɔ hwenu. “Xɔgan lɔwo” tɛnŋ nyi mìwo hamɛwo. Yehowa ɖo egbe mɔ yeaglɔn eta nɔ mì le efunkpekpe gangan lɔ hwenu nɔ mìkpɔtɔ yí sinkɔ doju koɖo mìwo kpena xɔsetɔwo. Eyi taɖo, mìɖo ado egbla aɖo lɔnlɔn sɛnŋ nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo. Taŋfuin eyi mìawa gbɔxwe akpɔ hwlɛngan!

DRA DO KAKACƐ

17. Nɔ mìdra do kakacɛ ɖe, nyi ji mìasun awa le efunkpekpe gangan lɔ hwenuɔ?

¹⁷ “Yehowa zan gangan lɔ” anyi hwenu gbɔnnu ɖeka nɔ amɛwo pleŋ. (Zef. 1:14, 15, NWT) Dafa do Yehowa mɛwo can o. Vɔ nɔ mìdra do kakacɛɔ, mìatɛnŋ akpe ji anɔ kpuu yí akpedo mɛbuwo nu. Mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui ci yí ava mì ji mɛ. Nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo kpekpeɛ fun ɔ, mìatɛnŋ awa ci ji mìkpe keŋ akpedo wo nu asɔ dasɛ mɔ mìsenɔ vevi do wo nu yí ana wo ŋci yí ʒan wo. Nɔ mìlɔnnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, adɔ yí mìakpɔtɔ anɔ eju koɖo wo le esɔ mɛ, yí Yehowa asɔ agbe mavɔ cu efɛn nɔ mì le xexe ci mɛ yí mìaŋlɔbe afɔku koɖo efun ciwo mìkpe vayi.​—Ezai 65:17.