Diboka tša Tirelo tša January
Beke e Thomago ka January 4
15 mets: Ditsebišo tša phuthego. Ditsebišo tše di kgethilwego go tšwa go Tirelo ya Rena ya Mmušo. Ge e ba nako ya diboka e fetotšwe ka January 1, gopotša bohle gore ba diriše dipampišana tša taletšo tšeo di bontšhago thulaganyo e mpsha. Dira pontšho ya mpho ya kgwedi, go akaretša New World Translation of the Christian Greek Scriptures moo e hwetšagalago gona.
15 mets: Tše di nyakegago tša phuthego.
15 mets: ‘Bontšhang go se Fele Pelo.’ Poledišano magareng ga ditho tša lapa. Di hlahloba ditsela tšeo ka tšona di ka bontšhago go se fele pelo ka tekanyo e kgolo bodireding bja tšona. Akaretša ditlhaloso tše di swanetšego go tšwa go Morokami wa June 15, 1995, letlakala 12.
Kopelo 61 le thapelo ya go phetha.
Beke e Thomago ka January 11
10 mets: Ditsebišo tša phuthego. Pego ya tša ditšhelete.
15 mets: Go kwa Modimo Lapeng le le Aroganego ka Bodumedi. Polelo e theilwego go Morokami wa June 1, 1995, matlakala 26-9. Nea kgothatšo e botho le temošo yeo e tlago go thuša bao ba nago le balekane ba ba sa dumelego gore ba kgomarele boemo bjo bo swanetšego bja kgopolo gomme ba kopanele ka mafolofolo le phuthego.
20 mets: “Balebeledi Bao ba Etelelago Pele—Baswari ba Thuto ya Puku ya Phuthego.” Polelo ka moswari wa thuto ya puku yo a beago mohlala, yo a ahla-ahlago mešomo ya gagwe. O bontšha kamoo modiro woo o thušago ka gona tšwelopeleng le boemong bja moya bjo bo atlegago bja phuthego. Akaretša ditlhaloso tša motheo tšeo di tšwago go Go Rulaganyetšwa go Dira Bodiredi bja Rena, matlakala 43-5, 74-6.
Kopelo 135 le thapelo ya go phetha.
Beke e Thomago ka January 18
5 mets: Ditsebišo tša phuthego.
15 mets: Lokišetša Gona Bjale Bakeng sa go Thekga Molao wa Modimo ka Madi. Mogolo yo a swanelegago o ahla-ahla bohlokwa bja go tlatša karata ya Advance Medical Directive/Release. Ka morago ga seboka se, Dihlatse tšeo di kolobeditšwego di tla newa karata e mpsha gomme bao ba nago le bana ba banyenyane bao ba sa kolobetšwago ba tla amogela Identity Card bakeng sa ngwana yo mongwe le yo mongwe. Dikarata tše ga se tša swanela go tlatšwa bošegong bjo. Di swanetše go tlatšwa gae ka kelohloko eupša DI SE KE tša saenwa. Go saena, go hlatsela le go ngwalwa ga tšatši-kgwedi di tla dirwa ka morago Thutong e latelago ya Puku ya Phuthego, ka tlase ga tlhokomelo ya moswari wa thuto ya puku. Pele go saenwa, kgonthišetša gore dikarata di tladitšwe ka mo go feletšego. Bao ba saenago e le dihlatse ba swanetše go bona mong wa karata a saena karata. Ka go dumelelanya mantšu ao a lego karateng ye le maemo a bona le ditumelo tša bona, bagoeledi ba sa kolobetšwago ba ka ngwala taelo ya bona bakeng sa go e diriša bona ka noši le bana ba bona. Baswari ba thuto ya puku ba swanetše go dira lelokelelo la tlhahlobo go kgonthišetša gore bohle bao ba abetšwego sehlopheng sa bona ba hweditše thušo yeo ba e nyakago gore ba tlatše karata ya Advance Medical Directive/Release. Bakeng sa ditaba tše oketšegilego ka botlalo, bona lengwalo la October 15, 1992. Ge e ba nako e dumela, bolela ka Phafoga! ya Seisemane ya December 8, 1998, matlakala 18-21.
25 mets: “Go Thoma Dithuto ka Poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago.” Poledišano ka dipotšišo le dikarabo. Bontšha thero e lego go serapa 6. Laletša batheetši gore ba laodiše katlego yeo ba ilego ba ba le yona ge ba diriša poroutšha ya Seo Modimo a se Nyakago.
Kopelo 197 le thapelo ya go phetha.
Beke e Thomago ka January 25
10 mets: Ditsebišo tša phuthego. Gopotša bagoeledi ka moka gore ba tliše dipego tša tirelo ya tšhemo bakeng sa January.
15 mets: “Phetogo Mabapi le Diiri Tšeo di Nyakegago tša Babulamadibogo.” Polelo ka mogolo. Reta babulamadibogo ka phuthegong gomme o kgothaletše bagoeledi ba oketšegilego gore ba tsenele tirelo ya bobulamadibogo bja go thuša le bja ka mehla, ba gopola ka modiro o oketšegilego ka March, April le May. Akaretša tsebišo e tšwago pampiring ya ka gare ya Tirelo ya Rena ya Mmušo ya February 1997 le ya July 1998.
20 mets: Na o Hlahloba Mangwalo ka Mehla? Polelo le poledišano le batheetši. Ngwaga o mongwe le o mongwe Mokgatlo o nea pukwana ya Go Hlahloba Mangwalo. Na wena ka noši goba le le sehlopha sa lapa le diriša kgatišo ye? Hlalosa mabaka a holago ao ka ona re swanetšego go hlahloba temana ya lengwalo bakeng sa letšatši le lengwe le le lengwe. Ahla-ahla ditlhaloso tšeo di tšwago ketapeleng ya Go Hlahloba Mangwalo ka Mehla—1999, matlakala 3-4. Laletša bagoeledi gore ba laodiše boiteko bjo bo kgethegilego bjo ba bo dirago bakeng sa go hlahloba temana ya letšatši gomme ba bolela ka potego e le motho ka o tee ka o tee le malapa.
Kopelo 225 le thapelo ya go phetha.