Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • w24 Kulindi pp. 6-11
  • Siovaa “Uhakula Vokuna Omitima Viateka-teka”

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Siovaa “Uhakula Vokuna Omitima Viateka-teka”
  • Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Onthele-kati
  • Tyelifwa
  • SIOVAA ULINGA EVI VILEKESA OKUTI TWESUKISA UNENE KWE
  • SIOVAA UHANDA TUTAVELE TYINA AMETWEVELA
  • SIOVAA UTUPAMEKELA MOMPHEPO YAE IKOLA
  • SIOVAA UTUPAMEKELA MU VAKWETU TUFENDA NAVO
  • POLA ONONKONO MOMPHANGO YA SIOVAA YOKUKETUHAKULA
  • Lipaka Koututu Otavela Okuti Vimwe Kuvii
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
  • Povitateka Onthwe Katwike-ko
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
  • Wahalimbwe-ko Okuti Siovaa o “Huku Una Omwenyo”
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
  • Oityi Siovaa Etwaavela Tyitukwatesako Okukoleleya?
    Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2025
Tala vali
Omutala Womulavi Wivisa Ouhamba Wa Jeova (Wokulilongesua)—2024
w24 Kulindi pp. 6-11

ONTHELE YOKULILONGESWA 40

OTYIIMBO 30 Tate Yange, Huku Yange Panga Liange

Siovaa “Uhakula Vokuna Omitima Viateka-teka”

“Huku uhakula vokuna omitima viateka-teka, ukuta-kuta nawa povipute viavo.” — OVII. 147:3.

ETYI MATYIPOPIWA-MO

Siovaa utekula nawa vokuna omitima viateka-teka, vana veihamenwa. Monthele ei matutale oñgeni Siovaa etukwatesako putyina tweihamenwa, neetyi onthwe tupondola okulinga opo tukwateseko vakwetu.

1. Tyina Siovaa atala ovanthu vae tyimukalesa ñgeni?

TYINA Siovaa atala ovanthu vae pano pohi, oityi amona muvo? Siovaa utala umwe evi vili komutima wetu, utyimona tyina twahambukwa na tyina twanumana. (Ovii. 37:18) Tyina atala tulikwatehila umwe opo tumulingile namphila tuna ovitateka, uhambukwa unene. Tupu wesuka umwe natyo tyokutukwatesako nokutupameka.

2. Oityi Siovaa alingila vana vena omutima wateka-teka? Ya oityi tuna okulinga tupole ouwa kokukwatesiwako na Siovaa?

2 M’Oviimbo 147:3 Siovaa wapopiwa okuti “ukuta-kuta nawa povipute” vya vana vena omutima wateka-teka. Apa Siovaa wapopiwa okuti ukwatesako umwe nawa vana vena omutima weihamenwa. Oityi tuna okulinga tupole ouwa kokukwatesiwako na Siovaa? Nkhele soka kweetyi: Ondotolo ityivila okuhakula nawa, isuka umwe natyo tyokukwatesako omunthu ikahi nokuhakula. Mahi opo omunthu oo aveluke, wesukisa okulinga etyi apopilwa nondotolo. Monthele ei, matutale etyi Siovaa apopia Mondaka yae tyikwatesako vana vena omutima wateka-teka, neetyi onthwe tupondola okulinga tulandule etyi apopia.

SIOVAA ULINGA EVI VILEKESA OKUTI TWESUKISA UNENE KWE

3. Oityi tyitwala vamwe kokulitomba?

3 Tukahi mouye umwe muna ovanthu vehesukile-ale na vakwavo, velilinga vala onya. Pahe vamwe velitomba vala mokonda yovipuka vakwavo vevelinga. Omuhikwena umwe utiwa o Helena wati: “Ovo tate ankho kavalingi-ale ovipuka vilekesa okuti vetuhole. Tate ankho omukalavi, apeho ankho utupopia umwe okuti katusilivila.” Hamwe noove ukahi nokukondya neetyi tyakondyele na Helen. Hamwe ulingwa onya, upopiwa omapita, nokulingwa ovipuka vikutwala kokulitomba. Ine otyo ukahi nokukondya natyo, pamwe tyipondola umwe okukupwiya okuyumba-ko onthumbi yokuti, pena omunthu ukuhole, usuka noove.

4. Omu mutyipopila Oviimbo 34:​18, oityi Siovaa alaa okulingila vana vena omutima wateka-teka?

4 Namphila vamwe vekulinga onya, yumba-ko onthumbi okuti Siovaa ukuhole, usuka noove. Siovaa “uli ponthele ya vana vena omutima wateka-teka.” (Tanga Oviimbo 34:18.) Tyina wamelitehela ñgaa “wasoya,” hinangela okuti Siovaa weete oviwa vikahi momutima wove, ya oe wekweeta no kwe. (Swau 6:44) Ngwe apeho mekukwatesako mokonda ukuhole unene.

5. Etyi Sesusi alingile tyokukwatesako ovanthu ankho velitomba, tyitulongesa-tyi?

5 Okutalela kweetyi tyalingile Sesusi, tutyimona umwe oñgeni Siovaa ekahi. Etyi Sesusi ali pano pohi watekulile umwe nawa ovanthu aveho, na vana umwe velitomba mokonda yokulingwa onya. (Mat. 9:​9-12) Etyi omukai umwe ankho uvela ayama kovikutu vya Sesusi nonthumbi yokuti maveluka, Sesusi ehemukandukila, emupameka ya emupandula mokonda yonthumbi ena-yo. (Malu. 5:​25-34) Sesusi wahetekela umwe nawa Tate yae. (Swau 14:9) Naina yumba-ko onthumbi yokuti Siovaa wesuka noove ya umona oviwa vili momutima wove. Utyii okuti umuhole ya umuyumba onthumbi.

6. Oityi molingi ine tyina ulitala ngoti kusilivila-le?

6 Pahe oityi molingi ine tyina ulitala ngoti kusilivila-le? Tanga Ombimbiliya haunene onovelesikulu mbuna Siovaa apopia umwe okuti okuhole, pahe osoko kweetyi watanga.b (Ovii. 94:19) Ine kuli nokutyivila okulinga evi wapanga, hamwe tupu kutyivili okulinga evi vakwenyi valinga, wehelitombe. Siovaa kekutumu ulinge etyi wehevili okulinga. (Ovii. 103:​13, 14) Wahakalele okulivela onombei mokonda yovipuka ovivi walingile. Hinangela okuti Siovaa ukwatesako vana valingwa onya. Mahi vana valinga onya vakwavo, Siovaa uvetala omapita. (1 Pet. 3:12) Umwe utiwa o Sandra walingilwe onya pweetyi omona wati: “Ononthiki ambuho ndyiita ku Siovaa, opo ankhwateseko okulitala ngeetyi ngwe anthala.”

Omulume omu Isilayeli wakwata okaila.

Siovaa Wesuka Noove

Onotesitu mbuli pombwelo apa, mbulekesa umwe okuti Siovaa wesuka noove:

  • Oviimbo 56:8. Tyina ulila mokonda yokweihamenwa, Siovaa utyimona. Usuka unene noove, wahanda ukale nawa.

  • Luka 12:​6, 7. Ine Siovaa kalimbwa okaila keke vala usuka nako, okuti ove munthu wapona poviila ove malimbwa? Siovaa usuka noove, wii umwe ovipuka aviho uli nokukondya navio mokonda ukuhole.

  • 1 Swau 3:​19, 20. Ine usoka okuti kusilivila, hinangela okuti Siovaa ‘omunene vali komitima vietu.’ Ove ku Siovaa wesukisa unene.

7. Oñgeni evi twakondya-kondya navio vipondola okutukwatesako movilinga tulingila Siovaa?

7 Siovaa upondola okukupaka-tyo komutima tyokukwatesako vakwenyi. Wekupa elao liokuundapela kumwe nae movilinga viokwivisa. (1 Kol. 3:9) Mokonda noove wakondya-kondya-le novitateka, tyina umona vakwenyi vena ovitateka, ututumba umwe uvekwateseko mokonda utyii okuti tyiihama. Helen twapopia-le, mokonda wakwatesilweko, nae pahe utyivila okukwatesako vakwavo. Wapopia wati: “Mwene apa ame ankho ndyili nelitomba vala. Mahi ovipuka Siovaa andingila, netyimona umwe okuti unthyole, ya uli nokumpha ononkhono ndyityivile okukwatesako vakwetu.” Helen pehepano una ehambu, omukokoli-ndyila womuvo auho.

SIOVAA UHANDA TUTAVELE TYINA AMETWEVELA

8. Oityi Siovaa etupopila tyivasiwa mu Isaiya 1:18?

8 Ovafendi vamwe va Siovaa, naapa vambatisalwa-le vakalela vala okulivela onombei mokonda yeevi valingaile kohale, no pweetyi umwe vehenembatisalwe. Mahi tuna okuhinangela okuti Siovaa utuhole unene, welipolele omona wae aipawe tweevelwe ononkhali mbetu. Otyo otyali otyinene twalingwa, Siovaa uhanda tutyitavele. Siovaa wati “endywei tutomphole tuhonye.”c Tyina twametyilingi Siovaa metweevela umwe ononkhali mbetu. (Tanga Isaiya 1:18.) Tupandula unene Tate yetu wolwembia Siovaa, ulimbwa ovivi twalingaile. Mahi oviwa tuhole okulinga, nii vala kevilimbwa. — Ovii. 103:​9, 12; Hemb. 6:10.

9. Omokonda yatyi twesukisila okusoka kweevi tukahi nokulinga pehepano neevi matukalinga komutwe wandyila atuhesuku novivi twalingaile?

9 Ine noove ukalela vala okulivela onombei mokonda yovivi walingaile, tutumba umwe osoko kweevi ukahi nokulinga pehepano, neevi upondola okulinga komutwe wandyila. Omutumwa Paulu nae otyo alingile otyo. Namphila amonesile ononkhumbi Ovakwa-Kilisitu, mahi ankho utyii okuti Siovaa wemweevela. (1 Tim. 1:​12-15) Okuti wakalelele vala okulivela onombei mokonda yovivi alingile? Nii hatyoko alingile. Wevilimbilwe umwe ngeetyi alimbilwe ovipuka alingile opo akale omu Faliseu ulingwa onthilo. (Fili. 3:​4-8, 13-15) Waundapele nombili movilinga viokwivisa otyo asoka vala komutwe. Noove onga Paulu vala, katyitavela okupilulula evi walingaile kohale viahaviukile. Mahi no ngootyo upondola okuhilivika Siovaa mweevi ukahi nokulinga pehepano, osoko koviwa mekekwavela komutwe wandyila.

10. Oityi tupondola okulinga ine twalingaile evi viakalesile vakwetu omapita?

10 Okuti ukahi nokulivela onombei mokonda yovipuka ovivi walingile viakalesile omapita vakwenyi? Oityi upondola okulinga? Upondola okukapopia navo, nokuvelingila ovipuka oviwa, oveiti otyiponyo. (2 Kol. 7:11) Ita ku Siovaa navo evekwateseko vahasoke vali kovivi wevelingile. Siovaa memukwatesako amuho mutyivile okumulingila, amukala nombembwa.

11. Oityi tulilongesila ku Sona? (Tala lwo kondye.)

11 Londokela kweevi walingaile viahaviukile, otavela atyiho Siovaa ekutuma. Tala vala etyi tyalingile omuuli Sona. Siovaa wemutumine ende ko Ninive. Ngwe ahaende-ko aende no kotyilongo otyikwavo. Etyi Siovaa emuviyula Sona alondokela-ko umwe. (Sona 1:​1-4, 15-17; 2:​7-10) Siovaa kayekele-po Sona. Etyi pakala emutumu vali ko Ninive, etavela. Namphila Sona apengaisile umwe, mahi walongokelele-ko. Etyi pahe apewa vali otyilinga otyikwavo na Siovaa, etavela umwe. — Sona 3:​1-3.

Omuuli Sona utai konthele kelunga, uli nokutala peulu. Uli nokumoma omeva.

Etyi omuuli Sona atunda meimo liombisi, Siovaa wemupele vali omphitilo yokwenda ko Ninive akapopie ondaka Yae. (Tala opalangalafu 11)


SIOVAA UTUPAMEKELA MOMPHEPO YAE IKOLA

12. Oñgeni Siovaa etwavela ombembwa yae tyina twatumbukilwa na tyimwe tyitumphaulula omutima, hamwe okwapeseka kotyetu? (Ova Filipu 4:​6, 7)

12 Tyina twatumbukilwa na tyimwe tyitumphaulula-mo vala omutima, pamwe tupu okwapeseka kotyetu, Siovaa utwavela omphepo yae ikola itupameke. Tala vala etyi tyalingile o Ron na Carol, etyi omona wavo eliipaa. Vapopia vati: “Twakondya-kondya-le novitateka ovinene vietulemenene, mahi pahe etyi tyalemene vali unene. Ankho katulala, tulala vala nokulikwambela, atumono umwe ombembwa ya Huku yapopiwa momukanda Ova Filipu 4:​6, 7.” (Itanga.) Ina una tyimwe tyekwiihama tyekutokotesa omutima, tyipopila Siovaa melikwambelo, palaika-po umwe atee utehela omutima pahe watula. (Ovii. 86:3; 88:1) Ita ku Siovaa ekwaavele omphepo yae, palaika-po umwe ehimbwe. Huku kamekuniange, mekupe umwe etyi waita. — Luka 11:​9-13.

13. Oñgeni omphepo ikola ya Huku itukwatesako atuhemuyeke-po? (Ova Efesu 3:16)

13 Okuti pehepano una tyimwe uli nokukondya natyo tyili nokukupola ononkhono? Omphepo ya Huku ipondola okukukwatesako otyivili umwe okufenda Siovaa, ohemuyeke-po. (Tanga Ova Efesu 3:16.) Tala etyi tyalingile umwe utiwa o Flora. Flora nomulume wae ankho onomisionaliu, mwene ankho vaundapa umwe nawa nehambu. Hono nthiki imwe ukatehela tyatiwa omulume wae wemweenda konyima, avelihenge umwe. Wapopia wati: “Otyipuka otyo nalingwa atyindyihama umwe unene, neetyi vala ankho ndyisoka ndyitupu-ale vali. Andyilikwambela andyiiti ku Siovaa amphe omphepo yae ikola ndyityivile okukoleleya. Namphila potete tyandemenene unene, mahi Siovaa amphe omphepo yae ikola andyimono ononkhono, andyityivili okukoleleya.” Flora wetyimwene umwe okuti Siovaa wemukwatesako etyivile okuyumba vala onthumbi mwe, nokuti naina no movitateka ovikwavo vimutumbukila memukwatesako. Wapopia vali wati: “Onondaka mbuli m’Oviimbo 119:​32, mbutala umwe mwaame, mbati: ‘Mandyilumbana pokulandula onondyila mbovitumino viove, mokonda wevitaindyila omphangu monthulo yange.’”

14. Oityi tuna okulinga Huku etwavele omphepo yae ikola?

14 Tyina twamaiti omphepo ya Huku, pahe oityi tuna okulinga? Lipaka movilinga mavieeta omphepo ikola ya Huku, ayuundapa mwoove. Ovilinga ovio, okwenda komaliongiyo no movilinga viokwivisa. Tanga Ombimbiliya ononthiki ambuho, opo uyulise momutwe wove omalusoke a Siovaa. (Fili. 4:​8, 9) Tyina uti pokutanga, tala umwe ovanthu vapopiwa-po vakondyele novitateka, otale oñgeni Siovaa evekwatesileko vakoleleye. Sandra twapopia-le wakondyele novitateka ovinyingi, wapopia wati: “Etyi tyakondyele na Susee, tyankhwatesako unene. Namphila akondyele novitateka ovinyingi, alingilwe onya, mahi kayekele ovipuka ovio vitendese oupanga wae na Siovaa.” — Ehim. 39:​21-23.

SIOVAA UTUPAMEKELA MU VAKWETU TUFENDA NAVO

15. Ovalie vapondola okutupameka, ya oityi valinga vetukwateseko? (Tala olutalatu.)

15 Tyina tuli nokukondya novitateka, vakwetu tufenda navo vapondola “okulinga ondyivi-ndyivi onene yononkhono.” (Kolo. 4:11) Movipuka vakwetu tufenda navo vetulingila, omo umwe tutyimonena okuti Siovaa utuhole. Vakwetu tufenda navo vetutehelela nawa tyina tuvepopila etyi tyetutokotesa omutima, ava vamwe veya umwe avetukalesa-ko. Vamwe vetupameka notesitu imwe y’Ombimbiliya, ava vamwe vetwitila-ko momalikwambelo.d (Loma 15:4) Pamwe umwe tufenda nae utuhinangelesa vala tyimwe Ombimbiliya ipopia, atyitukwatesako okukoleleya. Ovakwavo vapondola okutukwatesako mokutwavela ovipuka ovikwavo vali, nkhele vamwe vapondola okutwavela okulia putyina twahavetele-mo.

Ovakulu vevali vewaneno vakatala omukulu uli mosipitali. Vaikula on’Ombimbiliya otyo vapopia nae.

Omapanga etu apama motyili apondola okutuungumanesa nokutupameka. (Tala opalangalafu 15))


16. Oityi tuna okulinga vakwetu vetukwateseko?

16 Opo vakwetu vetukwateseko pamwe matusukisa umwe okulipopia. Vakwetu tufenda navo vetuhole unene, vahanda umwe okutukwatesako. (Omih. 17:17) Mahi pamwe evi tuli nokukondya navio, neevi twesukisa ngwe kavevii. (Omih. 14:10) Ine pena tyimwe tyekulemena, upondola okutyipopila epanga liove wapama motyili. Opo pahe, matale etyi ena okulinga opo ekukwateseko. Tupu upondola okwiihana omukulu wike wewaneno, okuti hatyo vevali ovepopila etyi uli nokukondya natyo. Ovahikwena vamwe tyihole okuvepameka okupopila vakwavo vapama motyili evi veli nokukondya navio.

17. Ovipuka patyi vipondola okutulingisisa atupumbwa okupamekwa na vakwetu? Ya oityi tuna okulinga?

17 Wahatone okukala vala awike. Tyina omunthu waihamenwa, pena ononthiki mbumwe, ulitehela umwe ñgaa ñgeno ukala awike. Pahe pamwe vakwenyi vapondola avekupolo-po vala omapita, nokukupopia vali etyi tyikwihama. (Tia. 3:2) Mahi wahayeke ovipuka ovio vikupumbiswe okupamekwa na vakwenyi. Omukulu umwe wewaneno utiwa o Gavin, ukalela vala okulinyengwa, wati: “Pena ononthiki mbumwe nahahande okupopia na vakwetu.” Mahi Gavin ankho ulikwatehila umwe akale na vakwavo, otyo atyimukalesa nawa. Omuhikwena umwe utiwa o Amy wati: “Mokonda ya vimwe nakondya-kondya-le navio, pahe ankho tyimphwiya okuyumba onthumbi mu vakwetu. Mahi nelilonga okuhumba vakwetu nokuyumba onthumbi mwaava tufenda navo, ngeetyi Siovaa alinga. Ndyityii okuti otyo tyihambukiswa Siovaa, naame mwene tyinthyambukiswa.”

POLA ONONKONO MOMPHANGO YA SIOVAA YOKUKETUHAKULA

18. Oviwa patyi matukamona komutwe oku? Oityi tuna okulinga pehepano?

18 Twayumba-ko onthumbi okuti apa kapii Siovaa meketupola ovipuka aviho vitwihama, neevi vitutilisa owoma. (Ehol. 21:​3, 4) Apa katutu ovipuka aviho vitwiihama “kamavikeya vali komutima.” (Isa. 65:17) No pehepano tyina tuna ovitateka, Siovaa ketuyeke, utupameka. Siovaa wetwavela ovipuka ovinyingi vitupameka, vitukwatesako. Tyina ukwatesiwako tavela. Apeho yumba-ko onthumbi, Siovaa ‘usuka noove.’ — 1 Pet. 5:7.

OÑGENI SIOVAA ETUKWATESAKO . . .

  • tyina tusoka okuti katusilivila?

  • tyina tulivela onombei mokonda yeevi twalingaile kohale?

  • tupamene mu vakwetu tufenda navo?

OTYIIMBO 7 Jeova, Ononkhono Mbetu

a Omanyina amwe apilululwa.

b Tala okakasa kati: “Siovaa Wesuka Noove.”

c Opo “tutomphole” na Siovaa “tuhonye,” tuna okulinga evi vilekesa okuti twelivela umwe, atumwiiti etweevele ononkhali mbetu, atuyeke-po evi ankho tulinga viapenga. Ine twalinga onkhali onene, tuna okulipopia kovakulu vewaneno. — Tia. 5:​14, 15.

d Tala momukanda Evi Ombimbiliya Ipopia Vikwatesako Ovanthu va Huku, oende pana pokwati “Otyiho” no pokwati “Okuungumaneswa.”

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma