¿Por hanja mähyoni gä honihu̱ toꞌo dä rꞌakägihu̱ yä hogä tsꞌofo?

1. ¿Te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä tomähu̱ yä hogä desision? (Proverbios 13:10; 15:22).

GATꞌHO di nehu̱ gä tomähu̱ yä hogä desision pa dä bo̱ni xä ñho näꞌä di ne gä pe̱fihu̱. Pa geꞌä, ¿te mähyoni gä pe̱fihu̱? Rä Noya Äjuä utkägihu̱ ge xa mähyoni gä adihu̱ yä tsꞌofo (hñeti Proverbios 13:10; 15:22).

2. ¿Te di prometegihu̱ rä Zi Dada Jeoba?

² Joꞌo mä nꞌa toꞌo rꞌakägihu̱ yä hogä tsꞌofo ja ngu rꞌakägihu̱ mä Dadahu̱ Jeoba. Po geꞌä xa mähyoni gä xatuäbihu̱ pa gä apäbihu̱ rä mfädi. Rä Zi Dada Jeoba di prometegihu̱: «Nuga ma gä rꞌaꞌi yä tsꞌofo, ꞌne nuꞌu̱ mä da hingä ma gä häki de geꞌi» (Sal. 32:8). Nuya yä noya utkägihu̱ ge rä Zi Dada Jeoba nzäntho handi näꞌä di thogihu̱, ꞌne hingä ho̱nse̱ rꞌakägihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo di jakägihu̱ mꞌe̱di, sino ke ꞌnehe faxkägihu̱ pa gä pe̱fihu̱ ha mä bidahu̱.

3. ¿Te mä ntꞌani ma gä thädihu̱?

³ Ha nunä ntꞌudi di nxadihu̱, ma gä usahu̱ rä Noya Äjuä pa gä thädihu̱ nuya goho yä ntꞌani rꞌabu̱ di o̱tꞌehu̱ kada nꞌa de gekhu̱: 1) «¿Te mä hogä mfeni di debe gä pe̱ꞌtsi pa mänꞌa dä maxkägi nuꞌu̱ yä hogä tsꞌofo tꞌakägi?». 2) «¿Toꞌo dä za dä rꞌakägi yä hogä tsꞌofo?». 3) «¿Te mähyoni gä pe̱fi pa gä udi ge xa mäjuäni di ne dä tꞌakägi yä hogä tsꞌofo?». ꞌNe 4) «¿por hanja go di tokagi gä huahni te mä desision gä ju̱u̱?».

«¿TE MÄ HOGÄ MFENI DI JAKÄGI MꞌE̱DI?»

4. ¿Te di ja mꞌe̱di pa mänꞌa dä maxkägihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo tꞌakägihu̱?

⁴ Pa mänꞌa dä maxkägihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo tꞌakägihu̱, xa mähyoni gä udihu̱ ge dyä yꞌo̱dehu̱. ꞌNehe xa mähyoni gä rekonosehu̱ ge ndunthi yä mꞌiki, hindi pe̱ꞌtsihu̱ rä esperiensia o rä mfädi pa gä huahnihu̱ yä hogä desision. Mu̱ hindyä yꞌo̱dehu̱ ꞌne hindi rekonosehu̱ ge rꞌabu̱ hindi pädihu̱ gä tomähu̱ yä hogä desision, rä Zi Dada Jeoba hingä ma dä za dä maxkägihu̱. ¿Por hanja hinä? Ngeꞌä näꞌä ma gä hetihu̱ ha rä Mäkä Tꞌofo, ma gä sentihu̱ ge hingä pa gekhu̱, ꞌne nuꞌu̱ yä tsꞌofo ma dä thotꞌho de ha mä mfenihu̱, ꞌñenä nuꞌu̱ yä dehe nextꞌitho ha yä medo (Miq. 6:8; 1 Ped. 5:5). Pe mu̱ dyä yꞌo̱dehu̱ ꞌne di rekonosehu̱ ge di jakägihu̱ mꞌe̱di toꞌo dä rꞌakägihu̱ yä tsꞌofo, nzäntho ma gä xokä mä guhu̱ ꞌne mä mfenihu̱ pa gä hänihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo ehe de rä Mäkä Tꞌofo.

5. ¿Te xki logra dä me̱fi rä rey David ꞌne te xä za xä mbeni?

⁵ Ma gä handihu̱ te dä za gä pädihu̱ de rä rey David. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge mäske rä rey David xki logra dä me̱fi ndunthi yä tꞌo̱tꞌe xä ñho ꞌne xa mi pädi te dä me̱fi, näꞌä mi ꞌmu̱i dispuesto dä jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo mi tꞌumbäbi ꞌne mrä yꞌo̱de. Ndunthi yä je̱ya änte de xä zo̱ho̱ xä nrey David, ya mi fädi ge näꞌä xa mi pädi dä me̱i yä ꞌmida. Nꞌa rä pa, rä rey Saúl bi mända dä tsꞌispäbi David pa dä me̱i yä ꞌmida ndelante de geꞌä (1 Sam. 16:​18, 19). Nuꞌmu̱ rä Zi Dada Jeoba bi hñutsꞌi David de gä rey, ꞌnehe bi umbäbi de rä mäkä tsꞌe̱di (1 Sam. 16:​11-13). Yä jäꞌi xa mi numäñho ꞌne mi eꞌtsuäbi rä nsu David ngeꞌä xki logra dä hyo nuꞌu̱ yä nkontra; asta näꞌä rä däta ñꞌo̱ho̱ mrä thuhu Goliat xki logra dä hyo (1 Sam. 17:​37, 50; 18:7). Ko gatꞌho näꞌä xki me̱fi David, xä za xä ꞌñexä rä nsu ꞌne xä ꞌñenä: «¡Nuga xtä logra gä pe̱fi ndunthi yä däta tꞌo̱tꞌe ꞌne hingi jakägi mꞌe̱di toꞌo dä rꞌakägi yä tsꞌofo!». Pe David nunka bi mbeni njabu̱.

6. ¿Hanja di pädihu̱ ge David mi ꞌmu̱i dispuesto dä jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo mi tꞌumbäbi? (Hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

⁶ Nuꞌmu̱ David ya bi mu̱di bi mända de gä rey, bi yꞌo̱tꞌe yä amigo nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ mi pädi dä uni yä hogä tsꞌofo (1 Crón. 27:​32-34). Ya dende änte David xki ꞌñudi ge mi ꞌmu̱i dispuesto dä jamäsu nuꞌu̱ yä hogä tsꞌofo mi tꞌumbäbi —himi mporta mu̱ nuyu̱ yä tsꞌofo mi ehe de nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ o de nꞌa rä ꞌme̱hñä—. Rä Mäkä Tꞌofo pede ge ha nuꞌu̱ yä pa David, ꞌnehe mi ꞌmu̱i nꞌa rä ñꞌo̱ho̱ mrä thuhu Nabal. Nuni rä ñꞌo̱ho̱ xa mrä bo̱ka, mi honi rä ñhose̱ ꞌne himi pädi dä ungä njamädi. Pe Abigaíl —näꞌä mrä ꞌme̱hñä Nabal—, nꞌa rä pa bi ma bä umbäbi nꞌa rä tsꞌofo David. David bi jamäsu näꞌä tsꞌofoꞌä ꞌne njabu̱ ya himbi me̱fi nꞌa rä däta tsꞌoki (1 Sam. 25:​2, 3, 21-25, 32-34).

7. ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä rey David? (Eclesiastés 4:13; hyandi ꞌnehe yä kꞌoi).

⁷ ¿Te dä za gä pädihu̱ de rä rey David? Ge mäske xa di pädihu̱ gä jahu̱ nꞌa rä ꞌme̱fi o di pe̱ꞌtsihu̱ rä autorida, hindi debe gä mbenihu̱ ge ya xa di pädihu̱ gatꞌho ꞌne ge ya hingi jakägihu̱ mꞌe̱di yä hogä tsꞌofo. Ja ngu rä rey David, ꞌnehe xa mähyoni gä mꞌu̱ihu̱ dispuesto gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo tꞌakägihu̱, hindi mporta toꞌo rꞌakägihu̱ (hñeti Eclesiastés 4:13). Mu̱ gä o̱dehu̱ ꞌne gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä hogä tsꞌofo tꞌakägihu̱, hingä ma gä tagihu̱ ha nuꞌu̱ yä tsꞌoki ma dä u̱ngägihu̱ o ma dä u̱ni märꞌaa.

«¿TOꞌO DÄ ZA DÄ RꞌAKÄGI YÄ HOGÄ TSꞌOFO?»

8. ¿Por hanja bi hogi näꞌä bi me̱fi David nuꞌmu̱ bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi Jonatán?

⁸ ¿Te mä nꞌa dä za gä pädihu̱ de rä rey David? Rä rey David mi o̱de ꞌne mi jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo mi ehe de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe mi jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo mi ehe de nuꞌu̱ yä jäꞌi mi pädi xä ñho te mä xuñha mi thogi. Nꞌa rä pa, David mi ne dä bädi mu̱ rä rey Saúl tobe mi sigi mi honi pa dä hyo. Po geꞌä David bi yꞌapäbi rä mfatsꞌi Jonatán, näꞌä mrä tꞌu̱ Saúl. ¿Por hanja David xa bi jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi uni Jonatán? Ngeꞌä David mi pädi ge Jonatán mi pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba ꞌne mi pädi xä ñho te mä xuñha mi ñhandui David (1 Sam. 20:​9-13). ¿Te dä za gä pädihu̱ de näꞌä me̱fi David?

9. Mu̱ gi honi nꞌa rä hogä tsꞌofo, ¿toꞌo dä hogi gi yꞌapäbi? Mää nꞌa rä ejemplo (Proverbios 13:20).

⁹ Ora di ñhanduihu̱ nꞌa rä xuñha, dä hogi gä apäbihu̱ nꞌa rä tsꞌofo nꞌa rä jäꞌi näꞌä pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba. ꞌNehe mähyoni gä jamäsuhu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo ehe de nuꞌu̱ yä jäꞌi xä ꞌñudi ge pädi hanja dä ñhandui näꞌä rä xuñha di ñhanduihu̱ (hñeti Proverbios 13:20).a Por ejemplo, mu̱ nꞌa rä bäsjäꞌi ne dä nthäti, ¿toꞌo dä hogi dä yꞌapäbi nꞌa rä hogä tsꞌofo? Mäjuäni ge nꞌa rä soltero o nꞌa rä soltera dä za dä umbäbi nuꞌu̱ yä tsꞌofo ehe ha rä Mäkä Tꞌofo. Pe nuꞌu̱ yä zi ku pe̱ꞌtsi ndunthi rä tiempo de xä nthäti ꞌne pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, geꞌu̱ mänꞌa ma dä za dä matsꞌi näꞌä rä bäsjäꞌi. ¿Por hanja? Ngeꞌä ko näꞌä rä esperiensia pe̱ꞌtsi, ma dä za dä umbäbi näꞌä bäsjäꞌi nuꞌu̱ yä tsꞌofo manꞌa ma dä matsꞌi.

10. ¿Te ma gä handihu̱bye̱?

¹⁰ Ya dä handihu̱ ge xa mähyoni gä udihu̱ ge dyä yꞌo̱dehu̱ ꞌne ge di debe gä rekonosehu̱ ge di jakägihu̱ mꞌe̱di toꞌo dä rꞌakägihu̱ yä hogä tsꞌofo. Nubye̱ ma gä handihu̱ te mähyoni gä pe̱fihu̱ pa gä udihu̱ ge xa mäjuäni di nehu̱ dä tꞌakägihu̱ yä hogä tsꞌofo, ꞌne por hanja mꞌe̱fa di debe go gä desidihu̱ te mä desision gä ju̱hu̱.

«¿TE MÄHYONI GÄ PE̱FI PA GÄ UDI GE XA MÄJUÄNI DI NE DÄ TꞌAKÄGI YÄ HOGÄ TSꞌOFO?»

11, 12. a) ¿Rꞌabu̱ te pe̱fi rꞌa yä jäꞌi? b) ¿Te bi me̱fi rä rey Rehoboam nuꞌmu̱ bi ñhandui nꞌa rä xuñha?

¹¹ Rꞌabu̱ rꞌa yä jäꞌi ꞌñenä xi mäjuäni adi yä hogä tsꞌofo pa dä tomä nꞌa rä desision, pe näꞌä ya xä desidi te ma dä me̱fi. ¿Dä za gä eñhu̱ ge näꞌä rä jäꞌiꞌä xa mäjuäni ne dä tꞌumbäbi yä hogä tsꞌofo? Hinä, näꞌä jäꞌiꞌä honi toꞌo dä xipäbi ho̱nse̱ näꞌä ne dä yꞌo̱de. Ma gä handihu̱ te bi me̱fi nꞌa rä rey mrä thuhu Rehoboam pa gä pädihu̱ te hindi debe gä pe̱fihu̱.

¹² Nuꞌmu̱ bi du rä rey Salomón, go bi thutsꞌibye̱ de gä rey nꞌa rä tꞌu̱ mrä thuhu Rehoboam. Ha näꞌä rä tiempoꞌä, rä dähni Israel hinte mi ꞌme̱päbi. Pe yä israelita mi senti ge rä rey Salomón xa xki obligabi dä mpe̱fi ndunthi. Hänge bi yꞌapäbi rä rey Rehoboam ge hindä japäbi dä mpe̱fi xa ntsꞌe̱di. Rä rey Rehoboam bi ꞌñembäbi: «Mentä gä mbeni te gä pe̱fi, gi mahu̱ ꞌne guä pengihu̱ ndämäni». Rä rey Rehoboam bi me̱fi xä ñho ngeꞌä bi yꞌambäbi te mi mbeni nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ mi pe̱ꞌtsi ndunthi rä esperiensia ꞌne go geꞌu̱ xki matsꞌi rä rey Salomón (1 Rey. 12:​2-7). Pe, ¿bi jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi tꞌumbäbi? ¡Hinä! ¿Po hanja? ¿Ho̱nse̱ mi ne dä sipäbi näꞌä mi ne dä yꞌo̱de ꞌne ya xki desidi te ma xä me̱fi? Mu̱ hää, dä za gä handihu̱ ge po geꞌä bi ma bä apäbi yä tsꞌofo nuꞌu̱ yä amigo —myä bäsjäꞌi nguꞌä— pa bi xipäbi näꞌä mi ne dä yꞌo̱de (1 Rey. 12:​8-14). Rehoboam himbi ho nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi umbäbi nuꞌu̱ yä ñꞌo̱ho̱ mi pe̱ꞌtsi rä esperiensia ꞌne go bi jamäsu nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi umbäbi yä amigo. ¿Bi bo̱ni xä ñho näꞌä bi me̱fi? ¡Hinä! Yä jäꞌi bi nju̱tsꞌi kontra geꞌä ꞌne durante näꞌä rä tiempo bi mända, himbi tsaya yä xuñha ha rä dähni Israel (1 Rey. 12:​16-19).

13. ¿Te ma dä maxkägihu̱ pa gä handihu̱ mu̱ xa mäjuäni di nehu̱ dä tꞌakägihu̱ nꞌa rä hogä tsꞌofo?

¹³ ¿Te utkägihu̱ näꞌä bi me̱fi rä rey Rehoboam? Ge hindi debe mꞌe̱tꞌo gä tomähu̱ nꞌa rä desision ꞌnepu̱ ja gä adihu̱ nꞌa rä tsꞌofo. Hänge xa mähyoni gä ñꞌanise̱hu̱: «Mu̱ dä adi nꞌa rä tsꞌofo pe hindä ho näꞌä bi sikägi, ¿mäntꞌä ma gä rechaza näꞌä rä tsꞌofo bi tꞌakägi?». Ma gä hutsꞌihu̱ nꞌa rä ejemplo.

14. ¿Te xa mähyoni gä benihu̱? No̱ni nꞌa rä ejemplo (hyandi ꞌnehe rä kꞌoi).

¹⁴ Ma gä imäjinähu̱ ge nꞌa rä ku dri ofresebi nꞌa rä ꞌme̱fi habu̱ ma drä juꞌti xä ñho. Pe näꞌä ꞌme̱fi bi kohi ha mä nꞌa rä luga yabu̱ de rä familia. Änte de dä asepta nunä ꞌme̱fi, mꞌe̱tꞌo apäbi yä tsꞌofo nꞌa rä anciano. Nuni anciano usa rä Mäkä Tꞌofo ꞌne bembäbi näꞌä ku näꞌä rä responsabilida pe̱ꞌtsi ko rä familia de dä su ꞌne dä matsꞌi pa dä me̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba (Efes. 6:4; 1 Tim. 5:8). Näꞌä rä ku himbi ho näꞌä rä tsꞌofo bi tꞌumbäbi, ꞌne bi sigi bi yꞌambäbi märꞌa yä ku, asta xa bi dini nꞌa näꞌä bi ꞌñembäbi ge hää dä hogi dä asepta näꞌä rä ꞌme̱fiꞌä. ¿Dä za gä eñhu̱ ge näꞌä rä ku xa mäjuäni mi honi dä tꞌumbäbi nꞌa rä hogä tsꞌofo, o ho̱nse̱ mi honi toꞌo dä matsꞌi ko näꞌä ya xki desidi? Xa mähyoni gä benihu̱ ge mä korasohu̱, nse̱kitho dä za dä traisionägihu̱ ꞌne dä hyakägihu̱ (Jer. 17:9). Rꞌabu̱, nuꞌu̱ yä tsꞌofo xa di jakägihu̱ mꞌe̱di, geꞌu̱ ya gä nehmähu̱ hingä o̱dehu̱.

«¿POR HANJA GO DI TOKAGI GÄ HUAHNI TE MÄ DESISION GÄ JU̱U̱?»

15. ¿Te hindi debe gä pe̱fihu̱ ꞌne por hanja?

¹⁵ Rä Zi Dada Jeoba tsogägihu̱ rä responsabilida kada nꞌa de gekhu̱ de gä desidihu̱ näꞌä ma gä pe̱fihu̱ (Gál. 6:​4, 5). Ja ngu ya dä handihu̱, xä ñho ge nzäntho mꞌe̱tꞌo gä honihu̱ te mää rä Mäkä Tꞌofo. ꞌNehe, mäske xä ñho gä apäbihu̱ yä tsꞌofo nuꞌu̱ yä zi ku pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba, pe nunka di debe gä apäbihu̱ dä xikägihu̱ te mä desision ma gä huahnihu̱. Hänge ora di apäbihu̱ yä tsꞌofo nuꞌu̱ yä ku, hindi debe gä embäbihu̱: «¿Te ma gi pe̱fi mu̱ go di geꞌi?». ꞌNehe, mu̱ mä mꞌe̱tꞌo dä handihu̱ ge nꞌa rä ku bi ñhandui geꞌätho rä xuñha, hindi debe gä kopiabihu̱ hanja bi resolbe näꞌä xuñhaꞌä. Sino ke mꞌe̱tꞌo debe gä mbenihu̱ hanja ma dä perjudikagihu̱ o hanja ma dä maxkägihu̱ näꞌä ma gä pe̱fihu̱.

16. ¿Te mi debe dä me̱fi nuꞌu̱ yä kristianu de Corinto ꞌne por hanja? (1 Corintios 8:7; 10:​25, 26).

¹⁶ Ma gä handihu̱ te bi thogi ha yä pa nuꞌu̱ yä mu̱di kristianu. Kada nꞌa de geꞌu̱ ma xä desidi mu̱ xä zi o hinä nuꞌu̱ yä ngo̱ xki thuꞌtsuäbi de gä ofrenda yä idolo. Rä apostol Pablo bi ꞌñembäbi: «Di pädihu̱ xä ñho ge nꞌatꞌä Äjuä ꞌmu̱i. Hänge hinte yä muui nuꞌu̱ yä idolo jaua ha rä xiꞌmhai» (1 Cor. 8:​4, TNM). Ko näꞌä bi mää rä apostol Pablo, rꞌa yä kristianu mi desidi dä dai pa dä zi näꞌä rä ngo̱ mi ꞌma ha rä tai, hindi mporta ua xki thuꞌtsuäbi de gä ofrenda yä idolo o hinä. Pe märꞌa yä kristianu, mi desidi hindä dai pa njabu̱ hindä u̱mbäbi yä konsiensia (hñeti 1 Corintios 8:​7, TNM; 10:​25, 26).b Rä apostol Pablo nunka bi ꞌñembäbi nuꞌu̱ yä kristianu mi ꞌmu̱i ha Corinto ge mi debe xä xipäbi märꞌaa te mi debe dä me̱fi, nixi bi xipäbi ge mi debe dä kopiabi te mi pe̱fi märꞌaa. Kada nꞌa de geꞌu̱, mi debe dä huahnise̱ te mi debe dä me̱fi. Pe rä apostol Pablo hää bi bembäbi nuꞌu̱ yä kristianu näꞌä di tinihu̱ ha Romanos 14:​10-12 nuꞌmu̱ bi ꞌñembäbi: «Kada nꞌa de gekse̱hu̱, ma gä daphu̱ ngue̱nda Äjuä».

17. ¿Te dä za dä thogi mu̱ ho̱nse̱ di kopiabihu̱ näꞌä xä me̱fi märꞌaa ora di tomähu̱ nꞌa rä desision? No̱ni nꞌa rä ejemplo (hyandi ꞌnehe yä kꞌoi).

¹⁷ Ja ngu nuꞌu̱ yä kristianu de Corinto, ¿te dä za gä ñhanduihu̱ mäpaya? Nuju̱ di o̱tehu̱ rä Zi Dada Jeoba, hänge ora di hñenihu̱ ꞌne di pahu̱ ha rä mediko, hindi aseptahu̱ rä ji, nixi nuꞌu̱ goho yä componente rä ji fädi ngu rä plasma, yä glóbulos blancos, yä plaquetas, nixi yä glóbulos rojos. ¿Pe xi nuꞌu̱ yä ntsotsꞌi de kada nꞌa de gehya fädi ngu yä fracción? ¿Dä za gä aseptahu̱ o hinä? Kada nꞌa de gekhu̱ go ma gä desidise̱hu̱ mu̱ gä aseptahu̱ o hinä nuya yä fracción ehe ha rꞌa yä vacuna ꞌne ha rꞌa yä ꞌñethi.c Rꞌabu̱ xä ñhei gä ntiendehu̱ xä ñho nunä asunto, pe xa mähyoni gä benihu̱ ge kada nꞌa de gekhu̱ di debe go gä desidise̱hu̱ (Rom. 14:4). Mu̱ ho̱nse̱ di kopiabihu̱ näꞌä pe̱fi märꞌaa, nunka ma gä pädihu̱ gä huahnise̱hu̱ nꞌa rä hogä desision. Ngeꞌä mä mfenihu̱ ma dä bätuäbi dä me̱fi näꞌä xä ñho, ho̱nse̱ mu̱ di usahu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo uni rä Mäkä Tꞌofo pa di huahnise̱hu̱ nꞌa rä desision (Heb. 5:14). Hänge mu̱ hindi pädihu̱ te gä pe̱fihu̱, dä hogi ge mꞌe̱tꞌo gä honihu̱ näꞌä rä imformäsio xä rꞌakägihu̱ rä hnini rä Zi Dada Jeoba. Mu̱ ya dä hetihu̱ näꞌä imformäsio ꞌne ya dä handihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱, pe tobe di handihu̱ ge di honihu̱ rä mfatsꞌi pa gä ntiendehu̱ mänꞌa xä ñho näꞌä rä asunto di ñhanduihu̱, nubye̱ hää dä hogi gä apäbihu̱ rä mfatsꞌi nuꞌu̱ yä zi ku pe̱ꞌtsi rä esperiensia ꞌne pe̱ꞌtsi nꞌa rä hogä ntsitsꞌi ko rä Zi Dada Jeoba.

SIGI GI HYONI YÄ HOGÄ TSꞌOFO

18. ¿Te xä me̱fi rä Zi Dada Jeoba po gekhu̱?

¹⁸ Rä Zi Dada Jeoba he̱gägihu̱ gä huahnise̱hu̱ näꞌä di ne gä pe̱fihu̱ ꞌne njabu̱ utkägihu̱ hängu rä komfiansa pe̱skägihu̱. Jeoba xä rꞌakägihu̱ rä Mäkä Tꞌofo ꞌne yä ku nuꞌu̱ pe̱ꞌtsi rä esperiensia pa dä maxkägihu̱ gä ntiendehu̱ ꞌne gä pe̱fihu̱ ha mä mꞌu̱ihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo rꞌakägihu̱. Njabu̱, rä Zi Dada Jeoba di kumpli rä responsabilida de gä Dada (Prov. 3:​21-23). ¿Hanja dä za gä utihu̱ rä Zi Dada Jeoba ge xa di jamädibihu̱ po gatꞌho näꞌä xä me̱fi po gekhu̱?

19. ¿Hanja dä za gä japäbihu̱ dä johya rä Zi Dada Jeoba?

¹⁹ Yä dada xa di johya ora handi hanja yä zi bätsi desidi dä me̱päbi rä Zi Dada Jeoba, e̱ntꞌi ha yä mfeni ꞌne ha yä koraso näꞌä rä mfädi bi ehe de Geꞌä, ꞌne ꞌmu̱i dispuesto dä matsꞌi märꞌaa. Njabu̱ ꞌnehe rä Zi Dada Jeoba; näꞌä xa di johya ora handi ge kada nꞌa de hekhu̱ di tedehu̱ näꞌä rä mhäte ꞌne rä komfiansa di pe̱ꞌtsuäbihu̱. ꞌNehe xa di johya ora handi ge di sigihu̱ di honihu̱ nuꞌu̱ yä tsꞌofo bi ehe de geꞌä, ꞌne ora handi ge di huahnihu̱ gä pe̱fihu̱ nuꞌu̱ yä tꞌo̱tꞌe di nsundabi rä thuhu ꞌne eꞌtsuäbi rä nsu.