Madibe̱dibe̱

O mambo me̱se̱ Yesu a bolino̱ a kwalino̱ pe̱, na betańsedi a po̱ngino̱, embilane̱ mo̱nge̱le̱ na besengedi ba Sango ao o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱. (Yohane 14:9) Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o betańsedi ba Yesu e? Yesu na Sango ao ba to̱ndi biso̱ jita. Ke̱ e o wase, Yesu a lee̱le̱ ndol’ao ninde̱ne̱ ońola bato, a bolane̱ ngiń’ao ńa betańsedi o jongwane̱ ba ba ta ba taka. Buńa bō̱, bato ba ndima baba ba so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ babo̱. (Mat. 20:30-34) Na Yesu a “bwea babo̱ ndedi,” a bo̱lise̱ babo̱. Eyal’a Grikia e tukwabe̱ owan ná “bwea ndedi” e malee̱ nde ndedi ninde̱ne̱ moto a mabwano̱. Ni ndedi ni matutabe̱le̱ nde na ndolo, nde e tute̱le̱ Yesu o dese̱ ba ba ta ba bwa njai, na o bo̱lise̱ mot’a mulo̱ngo̱ mō̱. (Mat. 15:32; Marko 1:41) Je ná di be̱ mbaki ná Yehova, Loba la “nded’a mulema,” na Mun’ao ba to̱ndi biso̱ jita, ba mabwa ndutu ke̱ di mataka. (Lukas 1:78; 1 Pet. 5:7) Be o jenge̱le̱ n’ebabad’a ńo̱ngi ponda ba me̱nde̱no̱ bo̱le̱ mitakisan me̱se̱ bato ba be̱nno̱. w23.04 3 § 4-5

Je ná di we̱ na ngud’asu ńe̱se̱ ná di si langa to̱ senga mo̱nge̱le̱ ma bobe na ma mpenga ma lań o nin was’a Satan. Je ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bwam tongwea na bolanga na jokwa la Bibe̱l. Ndongame̱n na dikalo pe̱ ba me̱nde̱ tata mo̱nge̱le̱ masu. Yehova pe̱ a kakane̱ ná a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná di kekisabe̱ buka ngud’asu. (1 Kor. 10:12, 13) Mō̱ ńasu te̱ angame̱n kane̱ ná a benge be̱ Yehova jemea o min mińa misukan ma ndutu. A mapula ná di ‘teleye̱ mo̱ milema masu me̱se̱’ o muka. (Mye. 62:9) Sesa Yehova o timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ońola nje ye̱se̱ a mabolano̱. Baise̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o be̱ne̱ ngiń’a mulema o ebol’a dikalo. So̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ wa o lembe̱ mitakisan na makekisan me̱se̱ weno̱ ná o be̱ne̱. O s’ese̱le̱ ná lambo to̱ diwo̱ to̱ moto to̱ mō̱ a bole ná o si kane̱ Yehova buńa te̱. w23.05 7 § 17-18

Ońola nje di mukeano̱ o ndongame̱n e? O sesa Yehova. (Mye. 26:12; 111:1) Di mukea pe̱ o ndongame̱n o jembane̱le̱ o nin pond’a bobe. (1 Tes. 5:11) Di lee̱ te̱ dia o ndongame̱n nde di bola jalabe̱, je nde bola ma mambo maba. Nde mambo mō̱ me ná ma bola ná e be̱ biso̱ ndutu o jalabe̱ o ndongame̱n. Je ná di bwa bo̱ngo̱ o bola jalabe̱, to̱ pula jalabe̱ ngedi jita nde di si po̱so̱be̱. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ e? Paulo a kwali ná nje yangame̱n be̱ biso̱ mweńa ye nde ná “jomane̱le̱.” Lambo diwo̱ le ná di bola ná di si bwa pe̱ bo̱ngo̱ jita le nde ke̱ di so̱ṅtane̱ ná jalabe̱ lasu le ná lembe̱ bane̱, to̱ di wama nde. Di si po̱so̱be̱ pe̱ te̱ ngedi jita, je ná di be̱ muńe̱nge̱ ná bape̱pe̱ ba kusi epolo o bola malabe̱.—1 Pet. 3:8. w23.04 20 § 1-3

Kiṅe̱ e busise̱ eyala! Bonayuda bena ba ta mikoma o Babilon e ta yā lambo ka 70 ma mbu, ba ta wonja o timba ombo’abu o Israel. (Esra 1:2-4) Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a wusa bole̱ nika. Babilon e si ta e be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la jese̱le̱ mikoma mao. (Yes. 14:4, 17) Nde Babilon e ta e bukabe̱ na janea dipe̱pe̱, mwaned’a peńa a ta pe̱ a langwea Bonayuda ná be wonja o jasumwe̱ o ekombo. Mot’a Bonayuda te̱, tobotobo basango ba mbia, a ta so̱ angame̱n no̱ngo̱ bedomsedi: jasumwe̱ o Babilon to̱ ja oten. Be bedomsedi be si ta bu o no̱ngo̱. Jita ba ta ba máduna ńai e tano̱ babo̱ ndutu o po̱ngo̱ di lo̱ndo̱ la bwaba. Kana jita ba tano̱ nde ba yabe̱ o Babilon, mu mundi buka te̱ nde ba tano̱ ba bia. Ońol’abu, Israel e ta nde ekombo a bambambe̱ babu. E me̱ne̱n pe̱ ná Bonayuda bō̱ ba ta ba máko̱ m’bwaṅ o Babilon; e wusa so̱ be̱ babo̱ ndutu o dia mandabo mabu ma m’bwe̱njē̱ na ńung’abu o wala ja o ekombo ba si tano̱ ba bia. w23.05 14 § 1-2

Eyal’a Loba e mome̱le̱ biso̱ ná di benge sa titimbe̱, nded’a mulema na ndolo. Lukas 21:19 mo̱ ná: “Ońola we̱lisane̱ lańu [to̱ titimbe̱] lo me̱nde̱ sunga midī mańu.” Kolose 3:12 mo̱ ná: “Bińo̱ bo̱to̱ so̱ nded’a mulema.” 1 Tesalonika 4:9, 10 pe̱ mo̱ ná: “Bińo̱ mo̱me̱ne̱ lo leabe̱ na Loba o to̱ndo̱ne̱ mō̱ na nune̱. . . . Nde di mome̱le̱ bińo̱, a bonate, ná lo benge ńakea oten.” Man mome̱le̱ me̱se̱ ma ta nde ońola bokwedi ba ta ba nilee̱le̱ titimbe̱, nded’a mulema, na ndolo. Nde ba ta bangame̱n bata ńaka o be bede̱mo. Biso̱ pe̱ jangame̱n bola mulemlem. Jombwedi te̱ ne̱ni kriste̱n a boso i lee̱le̱no̱ be bede̱mo, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jembilane̱ ba bokwedi, di lee̱ pe̱ ná je be̱be̱ ońola ndenge̱ ninde̱ne̱. Ponda ndenge̱ ninde̱ne̱ e me̱nde̱no̱ so̱ botea, ke̱ o mábia ne̱ni lembe̱ bete̱medi ba ndutu, o me̱nde̱ pe̱ benga lee̱le̱ titimbe̱. w23.07 3 § 4, 8

E be̱ ná je o muso̱ngi ma bo̱kisabe̱ to̱ ma “mido̱ngi mipe̱pe̱,” jangame̱n ja o “ngea ni mabelabe̱ ná ńabosangi” ni mongwane̱ biso̱ o benga bolea Yehova we̱nge̱, ni me̱nde̱ pe̱ bole̱ ná di kuse minam ma Janea o kie̱le̱ ni maye̱. (Yohane 10:16) Botea o mbu 1919 P.A., lodun la bome, bito na bana ba busi o Babilon ninde̱ne̱, bebokedi ba bebasi be kwedi, na babo̱ ba botea dangwa o ni ngea ńe nde o mbad’edinge̱dinge̱. Ponda Bonayuda basumwe̱no̱ o Babilon, Yehova a boli ná mambo me̱se̱ ma ta babo̱ o ngea ka mikidi ma sumwabe̱. (Yes. 57:14) Nje pe̱ a bolino̱ ońola “ngea ni mabelabe̱ ná ńabosangi” o nin we̱nge̱ e? Bebwea ba mimbu oboso ba 1919, Yehova a bolane̱ bato ba benama ba ta ba be̱ne̱ bo̱ngo̱ bao, o sangise̱ ngea ná bape̱pe̱ ba we̱le̱ busa o Babilon ninde̱ne̱. (Ombwa Yesaya 40:3.) Ba boli ebolo e ta e pula o ni ngea ná ombusa ponda bamilema ma mbale̱ ba we̱le̱ busa o Babilon ninde̱ne̱ o jowe̱ Yehova mwemba na baboledi bao. w23.05 16 § 8-9

Yehova a mapula ná di boleye mo̱ na muńe̱nge̱ mwe̱se̱ esibe̱ mińakisan. (2 Kor. 9:7) Mo̱ jangame̱n so̱ benga wasa o londise̱ mambo ma mudī di te̱se̱no̱ yete̱na di si be̱n ńo̱ngi o bola nika e? Ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Na matuse̱ ńol’am, na matimbise̱ mo̱ ka mukom.” (1 Kor. 9:25-27) To̱ ponda Paulo a si tano̱ a be̱ne̱ ńo̱ngi o bola nje e ta bwam, a ta a ńakisane̱ mo̱me̱ne̱ o bola nika. Mo̱ Yehova a ta a bwane̱ ebol’a Paulo muńe̱nge̱ e? E! Yehova a boli pe̱ mo̱ bowe̱n ońola miwe̱n mao. (2 Tim. 4:7, 8) Mulemlem pe̱, Yehova e muńe̱nge̱ o je̱ne̱ biso̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o londise̱ nje di te̱se̱no̱, to̱ ponda di si be̱nno̱ ńo̱ngi o bola nika. E muńe̱nge̱ ebanja a bi ná to̱ e be̱ nde ná di si to̱ndi nje di mabolano̱, di mabola nde mo̱ ońolana di to̱ndi mo̱ Yehova. Ka nje te̱ Yehova a namse̱no̱ Paulo, a me̱nde̱ pe̱ namse̱ biso̱ ońola miwe̱n masu. (Mye. 126:5) Nika di mabwane̱no̱ minam ma Yehova muńe̱nge̱, je ná di botea be̱ne̱ ńo̱ngi. w23.05 29 § 9-10

Paulo a kobisane̱ ba ba si me̱nde̱ jongisabe̱ o buńa ba Yehova na bato ba mako̱ iyo̱. Ba si bi nje e matombe̱ ombasan mabu, ba si me̱ne̱ pe̱ to̱ ne̱ni ponda e matombano̱. Ba si maso̱ṅtane̱ so̱ njika ponda mambo ma mweńa ma matombano̱, ba titi pe̱ to̱ ná ba bola to̱ lambo ońola nika. Jita o nin we̱nge̱ be o ko̱ iyo̱ o mbad’a mudī. (Rom. 11:8) Ba si madube̱ ná mambo me o bolane̱ ma malee̱ ná jā nde o “mińa misukan” na ná ndenge̱ ninde̱ne̱ e mala botea son a ponda. (2 Pet. 3:3, 4) Nde biso̱ di bi ná buńa te̱ bo matombe̱ bo mabola biso̱ njo̱m o benga ja epe̱ńe̱. (1 Tes. 5:6) Di be̱ pī, di si soasoane̱ pe̱ to̱, nik’e meka ná di si so̱lise̱ biso̱me̱ne̱ o bekwali ba politik to̱ o bepe̱pe̱ ba nin wase. Mińakisan o no̱ngo̱ dongo o be bekwali mi me̱nde̱ bata nika buńa ba Yehova bweno̱ sisea. Nde e si mapula ná di no̱nge mutaka jombwea ne̱ni di me̱nde̱no̱ bolea. Mudī ma Loba mwe ná mongwane̱ biso̱ ná di be̱ pī, di si soa, di no̱nge pe̱ bedomsedi ba bwam.—Lukas 12:11, 12. w23.06 10 § 6-7

Nje e mapo̱ wa o mo̱nge̱le̱ ke̱ o sengi dina la Simson e? Ye̱ke̱i te̱ o mo̱nge̱le̱ nde moto nu ta nu be̱ne̱ ngiń’a betańsedi. Nika ńe mbale̱. Nde Simson a no̱ngi bedomsedi ba bobe be timbi waneye̱ mo̱ mbeu a ńolo. To̱ na nika, Yehova ombwedi bebolo ba dube̱ ba Simson o mususu, na mo̱ a bola pe̱ ná be tilabe̱ o Bibe̱l ońola bwam basu. Yehova a bolane̱ Simson o bola mambo ma betańsedi o jongwane̱ Israel, tumba a po̱sino̱. Bebwea ba mimbu ombusa kwed’a Simson, Yehova a tute̱le̱ ńamuloloma Paulo o we̱le̱ dina la Simson o muso̱ngi ma bato bena ba ta ba be̱ne̱ dube̱ dinde̱ne̱. (Bon. 11:32-34) Eyembilan a Simson ye ná yembe̱ biso̱. A ta a lakisane̱ Yehova, to̱ o bete̱medi ba ndutu. Je ná di busane̱ belēdi o eyembilan ao, ná nika ńembe̱ biso̱. w23.09 2 § 1-2

Je ná di bata be̱ titimbe̱ yete̱na di ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kane̱ Yehova, di langwea pe̱ mo̱ nje ye̱se̱ e matakise̱ biso̱. (1 Tes. 5:17) Yen ebe, o titi lembe̱ mitakisan ma ngińa oteten a ponda. Nde to̱ na nika, mo̱ o mabe̱ o baise̱ Yehova jongwane̱ ponda te̱ o be̱nno̱ lambo di matakise̱ wa, to̱ ke̱ o si bi nje bola e? O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ baise̱ Yehova jongwane̱ ońola mitakisan misadi o be̱nno̱ o nin we̱nge̱, o me̱nde̱ we̱le̱ bola nika na bo̱bise̱ la ńolo ponda o me̱nde̱no̱ be̱ne̱ mitakisan minde̱ne̱. O me̱nde̱ so̱ be̱ mbaki ná a bi ná te̱ite̱i njika ponda na ne̱ni jongwane̱ wa. (Mye. 27:1, 3) Di me̱nde̱ we̱le̱ lembe̱ ndenge̱ ninde̱ne̱ ńe o ngea, yete̱na di malembe̱ mitakisan botea tatan. (Rom. 5:3) Ońola nje di makwalano̱ nika e? Bonasango jita ba makwala ná ponda te̱ ba malembe̱no̱ mitakisan mō̱, nik’e mongwane̱ babo̱ o lembe̱ mi mi mabupe̱. Titimbe̱ e mouse̱ dube̱ ba be̱nno̱ ná Yehova e be̱be̱ o jongwane̱ babo̱. Di dube̱ pe̱ di mongwane̱ babo̱ o lembe̱ mitakisan mi mabupe̱.—Yak. 1:2-4. w23.07 3 § 7-8

Sibise̱ la ńolo la Yehova na nded’ao ba matute̱le̱ mo̱ o be̱ muyao. Sibise̱ lao la ńolo le̱ne̱ne̱ ponda a pulino̱ ńamse̱ bato ba bobe ba Sodom. A bolane̱ ange̱l ao o langwea nute̱m ná sim Lot ná a ńe mīla o midongo. Lot a ta a bwa bo̱ngo̱ o wala oten. A so̱so̱medi so̱ Yehova ná ese̱le̱ ná mo̱ na mbia mao bale nde o Soar, mundi musadi mō̱ Yehova a tano̱ a te̱se̱ ná a mańamse̱. Yehova a wusa ńakisane̱ Lot o bupe̱ bediedi bao ná te̱ite̱i. Nde emedi ná Lot ale o Soar, a si ńamse̱ pe̱ to̱ mu mundi. (Bbt. 19:18-22) Bebwea ba mbu ombusa ponda, Yehova a lee̱le̱ bato ba Ninive ndedi. A ta a loma muto̱ped’a mudī Yona o langwea ba bato ba bobe ná a me̱nde̱ ńamse̱ babo̱ na mundi mabu. Ponda bato ba Ninive bate̱le̱no̱, Yehova a bwedi babo̱ ndedi, a si ńamse̱ pe̱ mu mundi.—Yona 3:1, 10; 4:10, 11. w23.07 21 § 5

Njika belēdi jeno̱ ná di busane̱ o eyembilan a Yoas e? A ta nde ka bwele myanga mi si po̱tino̱ o mińangadu, ba tano̱ nde bangame̱n sue̱le̱ na diwondi. Ponda Yehoyada nu ta ka di diwondi a wedino̱, ngo̱ a bato̱be̱ dube̱ la mbale̱ pe̱ e botea wungea, Yoas a kwedi nde. Eyembilan ao e malee̱ biso̱ ná di s’angame̱n bwa Loba bo̱ngo̱ buka te̱ ońolana di membilane̱ belongi basu ba mbia to̱ bato bape̱pe̱ o mwemba. Ná di benge be̱ ngińa o mbad’a mudī, jouse̱ ndolo n’edube di be̱nedino̱ Yehova, tongwea na jokwa l’Eyal’ao ponda ye̱se̱, dutea, na muka. (Yer. 17:7, 8; Kol. 2:6, 7) Nje Yehova a mabaise̱no̱ ná di bole e titi bwambi. Nje ye̱se̱ a mengane̱no̱ biso̱ e mabusa nde o ben byala ba Mulangwedi 12:13 ná: “Bwa Loba bo̱ngo̱, o ne̱nge̱ mbend’ao, ebanja nika nde ńe eto̱m a bato be̱se̱.” Di be̱n te̱ bo̱ngo̱ ba Loba, di me̱nde̱ be̱ mo̱ jemea, e be̱ to̱ nje e mapo̱. To̱ lambo di si me̱nde̱ we̱le̱ ńamse̱ mulatako masu na Yehova. w23.06 19 § 17-19

Mbaki Loba a bolino̱ e mabotea nde na ben byala ná: “Na nu nu jai omo̱ń a bejedi a kwala na.” (Bbī. 21:5a) Ben byala be o muso̱ngi ma ngedi ilalo Yehova mo̱me̱ne̱ a to̱pino̱ o kalat’a Bebīsedi. Be malee̱ so̱ ná seto̱ ange̱l to̱ Yesu nde ba boli ni mbaki, nde Yehova mo̱me̱ne̱. Nik’e mabola biso̱ mbaki ná je ná di lakisane̱ byala be mabupe̱. Ońola nje e? Ońolana Yehova e nde nu “nu si mato̱pe̱ lobango.” (Tito 1:2) Byala di malangano̱ o Bebīsedi 21:5, 6 be me̱nde̱ londa. Di kwaleye ońola eyala ná “Ombwa.” Eyal’a Grikia e tukwabe̱ ná “ombwa” e matimba ngedi jita o Bebīsedi. Nje so̱ Loba a kwalino̱ ombusa nika e? Mo̱ ná: “Na matimbise̱ mambo me̱se̱ peńa.” Ye mbale̱ ná Yehova e nde o kwalea wan ońola mawengisan ma me̱nde̱ po̱, nde kana eno̱ mbaki ná a me̱nde̱ wana mo̱, a makwalea ońol’ao ka mambo a málondise̱no̱.—Yes. 46:10. w23.11 3 § 7-8

Ńamuloloma Petro a ta angame̱n janane̱ mabo̱bo̱ mao. Ponda Yesu a teleye̱no̱ ne̱ni a me̱nde̱no̱ taka na bwabe̱ ka nje te̱ bedinge̱ be bīse̱no̱, Petro a domedi mo̱. (Marko 8:31-33) Ngedi jita, Petro na bane̱ bamuloloma ba ta ba sungane̱ madoi, o bia nja ńe nunde̱ne̱ buka be̱se̱. (Marko 9:33, 34) O bulu obiana Yesu a mawo̱, Petro a ke̱ moto mō̱ toi. (Yohane 18:10) Bo bulu me̱ne̱, Petro a bo bo̱ngo̱, na mo̱ a to̱bo̱ diko̱m lao Yesu ngedi ilalo. (Marko 14:66-72) Petro eye mbembe bwambi. Nde Yesu a si caki nu mokwed’ao nu ta nu be̱ne̱ mulema mu ńo̱sedi. Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a boli Petro epolo o lee̱ ná a dia a to̱ndi mo̱. A langwedi Petro ná a tate mido̱ngi mao na sibise̱ la ńolo. (Yohane 21:15-17) Petro a boli nje Yesu a baise̱no̱ mo̱. A ta o Yerusalem o buńa ba Mwatanu, na o muso̱ngi ma bato baboso bo̱kisabe̱ na mudī musangi. w23.09 22 § 6-7

Ńamuloloma Petro ome̱le̱ be̱se̱ ba ta batudu ka mo̱ ná: “Dese̱ dibemba la Loba.” (1 Pet. 5:1-4) We te̱ mutudu, di bi ná o to̱ndi bonasango, o mapula pe̱ dese̱ babo̱. Nde ponda iwo̱, we ná wo̱nge̱le̱ ná o walame̱n, o wo̱li pe̱ jita, ńai o titino̱ ná o londise̱ y’ebolo. Nje weno̱ ná o bola e? Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱. Petro a tili ná: “Moto a mabolea te̱, a boleye nde bupane̱ ngińa ńena Loba a mabolano̱.” (1 Pet. 4:11) Bonasango bō̱ be ná ba be̱ne̱ mitakisan mi si me̱nde̱ bo̱ ná bambam o nin we̱nge̱. Nde o si dimbea ná Yesu Kristo, “mutatedi nunde̱ne̱,” e ná ongwane̱ babo̱ buka wa. E ná a bola nika o nin we̱nge̱ na o was’a peńa. Nje Loba a mabaise̱no̱ batudu ye nde ná ba to̱nde bonasango abu, ba dese̱ babo̱, ba be̱ pe̱ “byembilan ba dibemba.” w23.09 29-30 § 13-14

Jangame̱n samba mbad’a dutea ńa bato ba benama. Jembilane̱ te̱ mbad’a je̱ne̱ mambo ńa bato ba si mabole̱ mambenda ma Yehova edube, je ná di si sengane̱ pe̱ Yehova to̱ bupe̱ bete̱sedi bao. (1 Kor. 3:19) “Dibie̱ la nin wase” di yo̱ki nde tute̱le̱ bato o londise̱ bepuledi ba bobe. Kriste̱n iwo̱ ya myemba ma Pergamo na Tiatira i ta yembilane̱ bato ba ta ba dinge̱le̱ babo̱, bena ba ta bowe̱ losango, ba wite̱ pe̱ musonje. Yesu a boli mi myemba mibane̱ malea ma ngińa ońolana mi ta mese̱le̱ ná bato ba mawite̱ musonje ba je oten. (Bbī. 2:14, 20) O nin we̱nge̱, bato ba makeka o ńakisane̱ biso̱ ná jemeye mo̱nge̱le̱ ma mpenga. Belongi basu ba mbia na mako̱m be ná ba keka o bola ná jo̱nge̱le̱ ná je ke̱nge̱nge̱ buka dime̱ne̱, na o tute̱le̱ biso̱ o kwe̱me̱ mambenda ma Yehova. Be ná ba kwala ná e titi bobe o londise̱ bepuledi basu, ná bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi be mátomba ponda. Ponda iwo̱, je ná jo̱nge̱le̱ ná bediedi Yehova a mabolano̱ biso̱ be si dongame̱n. Ye ná na e po̱ ná di pule “kata ma ma tilabe̱.”—1 Kor. 4:6. w23.07 16 § 10-11

E ta e pula Maria ngińa. A si ta a mábabe̱, nde e bīsabe̱ mo̱ ná a me̱nde̱ no̱ngo̱ deme̱. A si ta a mábongwa bana to̱ buńa, nde a ta angame̱n bongwa muna nu me̱nde̱ timbe̱ Mesia. E wusa pe̱ be̱ ndutu jita ná a tele̱ye̱ ewand’ao Yose̱f ná e deme̱, nde ke̱ a si bedi nangane̱ mome tomtom. (Lukas 1:26-33) Ne̱ni Maria a kusino̱ ngińa? A wasi jongwane̱. A baise̱ Gabriel ná a langweye mo̱ ne̱ni mambo ma me̱nde̱no̱ tomba. (Lukas 1:34) Ombusa nika, Maria a sungi o wala o “ekombo a midongo” ya Yuda, omboa mbia mao Elisabet. Elisabet a sesi Maria, Yehova a tute̱le̱ pe̱ mo̱ o langwa edinge̱ e membe̱ jombwea muna nu ta Maria o dibum. (Lukas 1:39-45) Maria a kwali ná Yehova a “lee̱le̱ ngiń’a enam’ao.” (Lukas 1:46-51) Yehova a boli Maria ngińa tongwea na Gabriel na Elisabet. w23.10 14-15 § 10-12

Bokwedi ba Kristo bo̱kisabe̱ na mudī musangi ba titi jita; ba be̱n pe̱ mulatako ma tobotobo na Yehova. Be nde o muso̱ngi ma 144 000, bangame̱n pe̱ bolea ka prisi o mo̱ń mwemba na Yesu. (Bbī. 14:1) Wum’a bosangi ya muno̱ko̱ ye nde eyemban ná ba po̱so̱be̱ o be̱ bana ba mudī ba Loba niponda ba diano̱ o wase. (Rom. 8:15-17) Wum’a bosangi bo peti ya muno̱ko̱ ye nde eyamban a mo̱ń, owe̱ni Yehova a majano̱. “Ekeṅan” yena e ta yaba wum’a bosangi na wum’a bosangi bo peti ye nde eyemban a ńol’eyobo ńa Yesu ni ta ńeka mo̱ ná ingeye o mo̱ń, o be̱ Prisi Ninde̱ne̱ ńasam o tempe̱l a mudī. Ponda Yesu a bolino̱ ńol’ao ka jabea ońola mbel’a moto, a tele̱ nge’a wala o mo̱ń ońola kriste̱n yo̱kisabe̱ ye̱se̱. Mo̱ pe̱ yangame̱n jese̱le̱ mańolo mabu m’eyobo ná i kuse bowe̱n babu o mo̱ń.—Bon. 10:19, 20; 1 Kor. 15:50. w23.10 28 § 13

Gideon alabe̱ na muyao ponda bato ba Efraim ba saino̱ mo̱. (Bak. 8:1-3) A ta a langa bane̱ bonde̱ne̱ buka mo̱me̱ne̱ ońolana a lambe̱ye̱ babo̱ toi, alabe̱ pe̱ na muyao; na malinga mabu ma siba. Batudu be dibie̱ ba membilane̱ Gideon tongwea na lambe̱ye̱ bane̱ toi, na jalabe̱ na muyao ke̱ ba sai babo̱. (Yak. 3:13) Na nika, ba mabola ná musango mu be̱ o mwemba. Ponda bato ba sesino̱ Gideon ombusa bukabe̱ la Bonamidian, a we̱le̱ nde Yehova oboso. (Bak. 8:22, 23) Ne̱ni bome ba te̱se̱be̱ beno̱ ná bembilane̱ Gideon e? Bangame̱n bola ná Yehova nde a sesabe̱ ońola mambo ba mabolano̱. (1 Kor. 4:6, 7) Yete̱na mutudu a sesabe̱ ońola mbadi a malee̱no̱, e ná a kwala ná belēdi be mawa nde o Eyal’a Loba, biso̱ be̱se̱ pe̱ di mokwabe̱le̱ nde na bebokedi ba Yehova. Batudu bangame̱n baise̱ babo̱me̱ne̱ nga ba to̱ndi to̱pea jita ońola babo̱me̱ne̱. w23.06 4 § 7-8

Yete̱na di titi kusa nje di baise̱no̱ o mika masu, di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ nje neno̱ baise̱ e te̱nge̱n e?’ O jita la ngedi, di mo̱nge̱le̱ ná di bi nje ye bwam ońol’asu. Nde mambo mō̱ di mabaise̱no̱ me ná ma si be̱ bwam ońol’asu na mbale̱. Mbad’a bwam ńa jalabe̱ mika masu ńe ná e be̱, ni buki ni biso̱ di baise̱no̱. Mambo mō̱ pe̱ di mabaise̱no̱ me ná ma si be̱ mulatako na jemea la Yehova. (1 Yohane 5:14) Jombweye te̱ eyembilan a bayedi ba kane̱ Yehova ná a bole ná mun’abu a benge bolea mo̱. Moto e ná o̱nge̱le̱ ná ni njako e te̱nge̱n. Nde Yehova a si mańakisane̱ to̱ mō̱ ńasu ná a boleye mo̱. A mapula nde ná mō̱ ńasu te̱, name̱ne̱ pe̱ na bana basu, a po̱se o jowe̱ mo̱. (Ndim. 10:12, 13; 30:19, 20) Ba bayedi ba ta so̱ nde bangame̱n baise̱ Yehova ná ongwane̱ babo̱ o tapa mulema ma mun’abu ná a we̱le̱ to̱ndo̱ Yehova, a timbe pe̱ diko̱m lao.—Min. 22:6; Efe. 6:4. w23.11 21 § 5; 23 § 12

Ońola nje wanea la bane̱ lo̱ko̱mea leno̱ mbadi po̱ ńa mweńa ńa lee̱ ná di to̱ndi babo̱ e? Bupisane̱ kalati po̱ ni matele̱ye̱ byala ba Bibe̱l, eyala Paulo a bolane̱no̱ e tukwabe̱ ná “lo̱ko̱mea” e mapula nde kwala “te̱me̱ o mbasan ma moto ńe o lembe̱ bete̱medi ba ndutu, o jembe̱ mo̱.” Di malo̱ko̱ so̱ te̱ munasango ńe o ndutu, di mongwane̱ nde mo̱ o lembe̱ na o benga dangwa o nge’a longe̱. Ponda te̱ di mawaneano̱ munasango asu mō̱ lo̱ko̱mea, di malee̱ nde mo̱ ná di to̱ndi mo̱. (2 Kor. 7:6, 7, 13) Mulatako munde̱ne̱ mwe oteten a bwea moto ndedi na wanea mo̱ lo̱ko̱mea. Njika mo̱ e? Moto nu mabweye̱ bane̱ ndedi a be̱n ńo̱ng’a lo̱ko̱ babo̱ na jongwane̱ babo̱ o ndut’abu. Ndedi so̱ nde e matute̱le̱ biso̱ o wanea bane̱ lo̱ko̱mea. Maka mulatako Paulo a we̱le̱no̱ oteten a nded’a Yehova na lo̱ko̱mea a mawaneano̱ bato. Paulo a kwali ná Yehova e nde “Tete̱ ńa ndedi na Loba la lo̱ko̱mea le̱se̱.”—2 Kor. 1:3. w23.11 9-10 § 8-10

Ndutu ye ná i ko̱ye̱ bokwedi ba Kristo be̱se̱. Jombweye eyembilan a ńamuloloma Paulo. A langwedi kriste̱n ya Tesalonika ná: “Niponda di tano̱ ombo’ańu, di ta di málangwea bińo̱ ná di me̱nde̱ kusa mitakisan, nika pe̱ nde e timbino̱ bolane̱.” (1 Tes. 3:4) A tiledi pe̱ kriste̱n ya Korinto ná: “A bonate, ońola ndutu ńena di kusino̱ . . . di si mapula ná e be̱ bińo̱ idimbe̱ ná di ta di takisabe̱ bwambi buka dime̱ne̱, kańena di si ta pe̱ di be̱ne̱ dipita la longe̱.” (2 Kor. 1:8; 11:23-27) O nin we̱nge̱ pe̱, kriste̱n ye ná i lembe̱ ndutu. (2 Tim. 3:12) Mo̱ mako̱m na belongi bo̱ngo̱ ba mbia ba mate̱nge̱ne̱ wa ońolana o dube̱ Yesu e? Mo̱ bedomsedi bo̱ngo̱ ba be̱ mbale̱ o mambo me̱se̱ be mábola ná o takisabe̱ o wum’ebolo e? (Bon. 13:18) Mo̱ go̱bina e mátakise̱ wa ońolana o te̱ye̱ bape̱pe̱ dikalo e? E be̱ to̱ njika ndutu jeno̱ ná di lembe̱, Paulo a kwali ná di bwe muńe̱nge̱. w23.12 10-11 § 9-10

Yakob a lembe̱ jita la mitakisan. Bana bao baba, Simeon na Levi, ba kwese̱ dina la mbia mabu na la Yehova mbindo. O sumo te̱ nika, Rahel munj’a Yakob a tano̱ a to̱ndo̱ jita, a wedi ke̱ e o ya mun’abu nu londe̱ baba. Njai ninde̱ne̱ pe̱ e po̱i o mundi, nika e ńakisane̱ Yakob nu ta nu mákokwe̱ mimbu, o wala o Egipto. (Bbt. 35:16-19; 37:28; 45:9-11, 28) To̱ na mi mitakisan me̱se̱, Yakob a ta te̱ nde a dube̱ Yehova na makaki mao. Yehova pe̱ a lee̱le̱ Yakob ná a do̱lisan mo̱. A namse̱ Yakob na jita la sango. Keka te̱ dutea ne̱ni Yakob a timbise̱le̱no̱ Yehova masoma ponda e̱nno̱ pe̱te̱ mun’ao a tano̱ o̱nge̱le̱ ná a wedi ye etum a ponda! Mulatako ma bo̱ibo̱i Yakob a tano̱ a be̱ne̱ na Yehova mongwane̱ mo̱ o we̱le̱ lembe̱ mitakisan mao. (Bbt. 30:43; 32:9, 10; 46:28-30) Biso̱ pe̱ di be̱n te̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na Yehova, je ná di we̱le̱ lembe̱ mitakisan di si tano̱ jenge̱le̱. w23.04 15 § 6-7

O Myenge 23, David a lango mbaki a tano̱ a be̱ne̱ ná Yehova a to̱ndi mo̱, a mombwea pe̱ mo̱. A tele̱ye̱ mulatako ma batabata mu ta oteten a mo̱ na Yehova, ńena a bele̱no̱ ná Mutated’ao. David a si ta a bwa bo̱ngo̱ ebanja a ta ese̱le̱ ná Yehova nde a die̱le̱ mo̱, a ta pe̱ a lakisane̱ mo̱ o me̱se̱. David a ta a bia ná ndol’a Yehova e me̱nde̱ dangwane̱ mo̱ o longe̱ lao le̱se̱. Nje e ta e bola mo̱ ni mbaki e? David a ta a bia ná Yehova a mombwea mo̱ ebanja a ta a bola mo̱ nje e ta e pula mo̱ ponda ye̱se̱. David a ta pe̱ a bia ná Yehova e nde diko̱m lao, a do̱lisane̱ pe̱ mo̱. Ońola nika nde a tano̱ mbaki ná e be̱ to̱ nje ye ná e po̱ye̱ mo̱, Yehova a me̱nde̱ benga londise̱ ńo̱ng’ao ye̱se̱. Kana David a tano̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi mo̱ a mombwea pe̱ mo̱, nika ńongwane̱ mo̱ ná a si no̱ngo̱ mutaka, a be̱ bonam a bwane̱ pe̱ nje a tano̱ a be̱ne̱ muńe̱nge̱.—Mye. 16:11. w24.01 28-29 § 12-13

Botea ná bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba be tombino̱, baboledi ba Yehova o jita la bekombo ba bolane̱ ni pond’a musango o walane̱ ebol’a dikalo oboso. Dikalo di mate̱be̱ o wase ńe̱se̱. We̱nge̱, bonasango ba Dibe̱le̱ di Madie̱le̱ ba mabenga bupe̱ bediedi ba Kristo. Ba mapula ná bediedi ba mabolano̱ be be̱ nde bupisane̱ je̱ne̱ la mambo la Yehova na Yesu. Ba mabolane̱ baboledi b’ebondo na batudu o bola myemba bediedi. Batudu bo̱kisabe̱ be nde o ‘dia la mom’ la Kristo. (Bbī. 2:1) Ye mbale̱ ná ba batudu ba titi ke̱nge̱nge̱, ba mapo̱ngo̱ pe̱ mawuse̱. Mose na Yosua ba po̱ngi mawuse̱ ponda iwo̱, name̱ne̱ pe̱ na bamuloloma. (Mis. 20:12; Yos. 9:14, 15; Rom. 3:23) Nde Yesu a mabola mūt’a jemea na batudu bediedi, a me̱nde̱ pe̱ benga bola nika. Di be̱n so̱ njo̱m a bwam ya lakisane̱ bediedi a mabolano̱ biso̱ tongwea na ba ba te̱se̱be̱ o die̱le̱ biso̱. w24.02 23 § 13-14

We̱nge̱, je ná di bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ ke̱ di makwala mambo ma malee̱ nate̱na o njika dikala di matimbise̱le̱no̱ mo̱ masoma, di to̱ndino̱ pe̱ mo̱. Ńo̱ng’asu ke̱ je o dikalo ńe nde ná jongwane̱ bato o sisea be̱be̱ na Yehova, na je̱ne̱ mo̱ ka Sango abu ńa ndolo, kapo̱ ka biso̱. (Yak. 4:8) Je muńe̱nge̱ o lee̱ bato nje Bibe̱l e makwalano̱ jombwea ne̱ni Yehova eno̱, ndol’ao, te̱me̱ lao la sim, dibie̱ lao, ngiń’ao na bene̱ bede̱mo bao ba bwam. Di masesa pe̱ na bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ ke̱ di mapo̱ngo̱ miwe̱n o jembilane̱ mo̱. Di boli te̱ nika, bape̱pe̱ be ná ba maka ná je diwengisan na bato ba nin was’a bobe. Be pe̱ ná ba pula bia ońola nje. (Mat. 5:14-16) O mulatako masu ma buńa te̱ na babo̱, je ná di tele̱ye̱ babo̱ ońola nje di be̱nno̱ bedangwedi bō̱ te̱nge̱. Nika ńe ná e bola bamilema mi sibi ńo̱ng’a sisea be̱be̱ na Loba lasu. Di masesa te̱ Yehova o yi mbadi, di mabwese̱ mulema mao muńe̱nge̱.—1 Tim. 2:3, 4. w24.02 10 § 7

Ná o be̱ kriste̱n ńou, e me̱nde̱ pula ná wokwe o bola mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o longe̱. Ma mambo ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o jemea bebolo o mwemba, o be̱ne̱ ebolo ná o sombweye wame̱ne̱ to̱ mbia mo̱ngo̱, na o be̱ne̱ mulatako ma bwam na bane̱. K’eyembilan okwa o bia langa na tila. Bibe̱l e makwala ná moto ńe bonam na nu matongwe̱le̱ o longe̱ e nde nu nu malange̱ Eyal’a Loba buńa te̱, a dutea pe̱ ońol’ao. (Mye. 1:1-3) Nika a malangano̱ Bibe̱l buńa te̱, a me̱nde̱ bia mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa Yehova, ni me̱nde̱ jongwane̱ mo̱ o dutea bwam na we̱le̱ Betiledi o ebolo. (Min. 1:3, 4) Bonasango asu ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ la bonasango bena be ná ba bolane̱ Bibe̱l o lee̱ na o bola malea. O bi te̱ langa na tila, o me̱nde̱ we̱le̱ boṅsane̱ bekwali na malabe̱ ba me̱nde̱ jouse̱ dube̱ labu. O me̱nde̱ pe̱ we̱le̱ tila mo̱nge̱le̱ ma mweńa ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o jouse̱ dube̱ lo̱ngo̱, na jembe̱ pe̱ bane̱. w23.12 26-27 § 9-11

O mabwa te̱ bo̱ngo̱, dutea ońola mambo Yehova a me̱nde̱no̱ bola kie̱le̱ ni maye̱ ke̱ Satan a titi pe̱. O jako̱to̱ne̱ dinde̱ne̱ la mbu 2014, patan po̱ e lee̱ sango a mbia mō̱ nu ta nu kwalea na mbia mao ońola mbadi 2 Timoteo 3:1-5 e wusano̱ langabe̱ e be̱ te̱ ná e makwalea nde ońola longe̱ o paradisi, mo̱ ná: “O was’a peńa pond’a bwam e me̱nde̱ be̱. Ebanja bato ba me̱nde̱ be̱ bato̱nde̱ bane̱, bato̱nde̱ mambo ma mudī, ba si masese̱, ba sibise̱ mańolo, basese̱ Loba, ba masengane̱ basango na bańango babu, ba bi masoma, be jemea, ba be̱n ndolo, ba to̱ndi do̱lisane̱, bato ba mato̱pe̱ bwam ońola bane̱, ba mawe̱le̱ mańolo ko̱nji, bato be pī, ba to̱ndi bwam, bato be mbale̱, be we̱lisane̱, ba si malombitane̱, ba to̱ndi muńe̱nge̱ ma Loba buka ma ńolo, ba dube̱ Loba, nde ba si mato̱be̱ pe̱ to̱ ngiń’ao; sisea be̱be̱ na ninka ńai a bato.” Mo̱ o mákwalea na mbia mo̱ngo̱ to̱ na bonasango ne̱ni longe̱ di me̱nde̱no̱ be̱ o was’a peńa e? w24.01 6 § 13-14

E se̱ bwam yeno̱ o bia ná Yehova a do̱lisane̱ tumba lao e! Bibe̱l e makwala ná: “Yehova a to̱ndi tumba lao.” (Mye. 149:4) Nde ponda iwo̱, bō̱ be ná ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ Yehova a do̱lisane̱ pe̱ mba e?’ Baboledi ba Yehova ba jemea ba ponda ni tombi pe̱ ba ta ba be̱ne̱ yi ńai a mo̱nge̱le̱ ponda iwo̱. (1 Sam. 1:6-10; Hiob 29:2, 4; Mye. 51:13) Bibe̱l e malee̱ ná bwē ná Yehova e ná a do̱lisane̱ bato ba titi ke̱nge̱nge̱. Nde jangame̱n dube̱ Yesu Kristo di dubisabe̱ pe̱. (Yohane 3:16) Na nika, di malee̱ bane̱ ná jate̱le̱ na ná di boli Loba kakane̱ o bola jemea lao. (Bebolo 2:38; 3:19) Yehova e muńe̱nge̱ ke̱ di mabola man mambo ná di we̱le̱ be̱ mako̱m mao. Etum te̱ di mabolano̱ me̱se̱ o londise̱ kakane̱ lasu la bolea mo̱, Yehova a mado̱lisane̱ biso̱, di mabe̱ pe̱ mako̱m mao.—Mye. 25:14. w24.03 26 § 1-2

Je ná jembilane̱ bokwedi ke̱ di bengi te̱ dikalo to̱ o ponda manea ma mabangano̱ ná di bole nika. Je ná di be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ biso̱. Kane̱ so̱ ná o kuse ngiń’a mulema na dibie̱. Baise̱ Yehova ná ongwane̱ wa o we̱le̱ lembe̱ to̱ na mitakisan. Jita lasu di mataka o njo̱m a diboa, ndut’a mulema, kwed’a ńandolo, mpungu o ndabo a mbia, mitakisan to̱ ndutu ipe̱pe̱. Mambo ka maboa ma malańe̱ na bila pe̱ ma bati bola ná mi mitakisan mi be̱ ndutu o lembe̱. Langwea Yehova ne̱ni o masengano̱ ná te̱ite̱i. Langwea mo̱ bete̱medi bo̱ngo̱ ka nje te̱ o makwalisane̱no̱ diko̱m la batabata. Be̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ “yue̱le̱” mangea mo̱ngo̱. (Mye. 37:3, 5) Je te̱ titimbe̱ o muka, di me̱nde̱ “we̱lisane̱ o ndutu.” (Rom. 12:12) Yehova a bi ndutu baboledi bao ba be̱nno̱, “a masenga mbemb’abu.”—Mye. 145:18, 19. w23.05 5-6 § 12-15

Ponda te̱ di mapulano̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba mweńa, jangame̱n wasa “bia nje ye jemea” la Yehova, na bupe̱ mo̱. (Efe. 5: 17) Ponda di mawasano̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be mombweye̱ bete̱medi basu, je nde wasa bia jo̱nge̱le̱ la Loba jombwea di to̱ti. Di we̱le̱ pe̱ te̱ be bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo, di me̱nde̱ no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Ńo̱ng’a musinged’asu Satan ńena ńe “bobe,” ńe nde ná di walame̱ne̱ na mambo ma nin wase ńai di si mabe̱ne̱no̱ pe̱ ponda o bolea Loba. (1 Yohane 5:19) Ye ná e po̱ ná kriste̱n e we̱le̱ myam, esukulu na ebol’a musawedi o epol’a boso o longe̱ lao, o mulopo ma wasa ne̱ni bata bola mambo ońola Yehova. Nik’e po̱yedi te̱ kriste̱n, ke̱ mo̱nge̱le̱ ma nin wase ma mábe̱ne̱ ngińa omo̱ń ao. Ye mbale̱ ná ma mambo ma titi bobe, nde ma s’angame̱n be̱ne̱ epol’a boso o longe̱ lasu. w24.03 24 § 16-17