Watchtower OMBIMBILIYOTEKA
Omutala Womulavi
OMBIMBILIYOTEKA ONLNE
Nyaneka
  • OMBIMBILIYA
  • OMIKANDA
  • OMALIONGIYO
  • mwbr25 Kakwenye pp. 1-15
  • Omikanda Viokulilongesa ”Omukanda Wovilinga Omwenyo Wetu Woukilisitau”

Naike ovindiu iyeemba ku otyo

Tala mukwe pena etyi tyahaendele movindiu

  • Omikanda Viokulilongesa ”Omukanda Wovilinga Omwenyo Wetu Woukilisitau”
  • Omikanda Viokulilongesa Omukanda Wovilinga Omuenyo Wetu Woukilisitau—2025
  • Onthele-kati
  • 7-13 YA KAKWENYE
  • 14-20 YA KAKWENYE
  • 21-27 YA KAKWENYE
  • 28 YA KAKWENYE ATEE 3 YA KWENYE KUNENE
  • 4-10 YA KWENYE KUNENE
  • 11-17 YA KWENYE KUNENE
  • 18-24 KWENYE KUNENE
  • 25-31 YA KWENYE KUNENE
Omikanda Viokulilongesa Omukanda Wovilinga Omuenyo Wetu Woukilisitau—2025
mwbr25 Kakwenye pp. 1-15

Omikanda Viokulilongesa Omukanda Wovilinga Omwenyo Wetu Woukilisitau

© 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania

7-13 YA KAKWENYE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 21

Onondunge Pala Ehambu Motyinepo

Omutala Womulavi 15/10/2003 pefo 4 § 5

Oñgeni matulingi ovipuka nounongo?

Okulinga vala ovipuka tyiutuka, otyo haunongo-ko. Omihe 21:5 itulondola okuti: “Evi vipanga wonduvia viviuka vala, mahi aveho vatumphauluka vala novipuka vahasoko, vakahepa.” Tyina omukwendye nomuhikwena vameliteketela, vesukisa okukala nkhele omuvo umwe vasoke nawa ine mavelinepe oo kamavelinepe. Mokonda ankho otyo kavetyilingi vapondola okumonekelwa neetyi tyapopia omunongo William Congreve wo ko Inglaterra, kondyimbi yo século 18 wati: “Ou unepa vala liwa, melivele ehimbwe.”

Despertai! 7/2008 pefo 7 § 2

Oityi Mamuligi Otyinepo Tyeende Nawa

Lipaka koututu. “Mwahalingei ovipuka tyitutumba, hamwe amulihape, mahi lipakei koututu, tyina muna vakwenyi valinge ovanene vali kwoonwe.” (Ova Filipu 2:3) Ovinyingi vilingisisa umwe ovanthu velinepa avayaye, okwehelipake koututu; umwe uvela mukwavo onombei tyina pena ovitateka, ehelipake vala koututu okwovola okuviukisa ovipuka. Ponohika ngoopo, tyipondola okututwala kokwahaovola olie wapengesa, okulipaka koututu.

Omutala Womulavi 15/9/2006 pefo 28 § 13

“Hambukilwa Omukai Wanepa Etyi Umukwendye”

13 Ya pahe ine otyinepo tyenyi katyili nokwenda nawa mokonda yeetyi mulitekula? Opo tyeende nawa tyesukisa umwe okulinga ononkhono. Tyipondola hamwe motyinepo tyenyi mweliyombeleka okupopia tyihena okankhenda, pahe otyo umwe vala mukahi. (Omihe 12:18) Ngeetyi twelilongesa monthele yokwalamba, otyo tyipondola okutyopola otyinepo. Pena umuhe umwe m’Ombimbiliya wati: “Hahe vali okukala vala mekongola, tyipona okukala nomukai upomba, omukai unumanesa.” (Omihe 21:19) Ine wanepwa, otyinepo tyenyi ongootyo tyikahi, lipula okuti: ‘Okuti mwene etyi ndyikahi, otyo tyili nokulingisa omulume wange okunkhala kokule?’ Ombimbiliya vokwanepa yeveti: “Onwe valume, apeho humbei ovakai venyi, mwehevenkhilei ononyengo.” (Ova Kolosu 3:19) Ine wanepa, lipula okuti: ‘Okuti natena omutima, otyo tyili nokulingisisa umukai wange okukaovola umunthu omukwavo, mati tyina apopia emutehelela?’ Ouhayo wokulihanda utupu apa utatesilwa. Mokonda povokwelinepa umwe upondola alingi ouhayo wokulihanda, otyo tyihandela tyina muna ovitateka amuntomphola umwe amweheliholeka natyike.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 15/1/2005 pefo 17 § 9

Omaulo Ouhamba wa Huku eli Nokufwiswapo

9 Hono Sesusi ha munthu vala wavelama kotyimbulu-wena, hono pahe Ohamba ina ononkhono ononene. Watiwa upumphi konkhambe —  m’Ombimbiliya onkhambe oyo ilekesa ovilwa. (Omihe 21:31) Eholololo 6:2 yati: “Tala! Onkhambe ongonga, waendela-ko una onkhondyi; apewa ohala, akatukila onondyale mbae ambahaveteko, avitule ovilwa viae.” Tupu omuhoneki woviimbo Ndaviti, pokupopia Sesusi wati: “Siovaa makatandavekela ko Siyau omphangoti yononkhono mbove, ati: ‘Tumina pokati konondyale mbove.’” — Oviimbo 110:2.

KALA NOMBILI MOVILINGA VIOKWIVISA

6. Okuhangununa Evi Tutavela

Elekeso. Omapulo Ovanthu Vehole Okulinga, onthele 54 — Okuti Tyokulihenga Konombangi mba Siovaa Tyaviuka?

Onthwe tulandula etyi Ombimbiliya ipopia otyinepo, nokulihenga. Huku wahinda otyinepo opo omulume nomukai vakale apeho kumwe. Ngeetyi Ombimbiliya ipopia, tyihengesisa vokwelinepa oputyina vala umwe amalingi oumbalehi. — Mateusi 19:5, 6, 9.

Okuti Onombangi mba Siovaa vakwatesako vokwelinepa vena ovitateka?

Yoo, movipuka ovinyingi:

Omikanda. Momikanda vietu no monovindiu, apeho muna ovipuka vikwatesako vokwelinepa atee umwe na vana otyinepo tyavo okutyitala ngoti kamatyiviuku-ale vali. Nkhele tala vala ononthele umbu: “Manter o compromisso com o seu casamento”, “Aprenda a perdoar” e “Recuperar a confiança no casamento.”

Omaliongiyo. Momaliongiyo etu, no movionge vionthiki ike no viononthiki ononthatu, mupopiwa onondunge mbutunda m’Ombimbiliya, mbupakailamo vokwelinepa.

Ovakulu vewaneno. Ovakulu vewaneno vakwatesako vokwelinepa, mokuvelekesa onondunge mb’Ombimbiliya ngoombu mbuli m’Ova Efesu 5:22-25.

Ovakulu vewaneno ovo vena otyilinga tyokuhengesa ovinepo vionombangi?

Au. Na tyina umwe ovakulu vewaneno vakwatesako vokwelinepa valwise ovitateka viavo, kavatumimwe okuvepopila etyi vena okulinga. (Ova Ngalasiya 6:5) Mahi omunthu ukoya-po okulihenga apehena etyi tyilihengesisa, oo kapondola vali okunepa hamwe okunepwa. — 1 Timotiu 3:1, 5, 12.

Oñgeni Onombangi vatala okuliyapuka?

Ombimbiliya ipa undundo vokwelinepa vakale apeho kumwe naapa umwe ovipuka vialema. (1 Ova Kolindu 7:10-16) Ovitateka ovinyingi vitetululwa vala nokulikwambela tyokomutima, nokulinga etyi tyipopia onondunge mb’Ombimbiliya, nokulihumba. — 1 Ova Kolindu 13:4-8; Ova Ngalasiya 5:22.

Mahi povitateka ngeevi vili pombwelo apa, Ovakilisitatu vamwe vahula umwe kokuliyapuka:

Tyina omulume aanya okutekula vomeumbo liae. — 1 Timotiu 5:8.

Tyina umwe aveta mukwavo. — Oviimbo 11:5.

Tyina tyalema okulingila Huku, mokonda hamwe ou velinepa nae wehembangi umukuluminya okuhetavela ovitumino via Huku. Movipuka ngoovio, wokuna nokutyikwa okufenda Huku upondola asoko okuti okuliyapuka hahe vali, opo etyivile ‘okutavela Huku, tyipona ovanthu’. — Ovilinga 5:29.

14-20 YA KAKWENYE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 22

Onondunge Mbukahi Nawa Pokutekula Ovana

Omutala Womulavi 10/2020 pefo 27-28 § 7

Longesa Omona Opo Atualeko Okuumbila Huku Atee Ekula

7 Inkha wanepa ine wanepua iya muhanda okukala novana, lipulei okuti: ‘Okuti onthue tuna umwe ovituwa Siovaa ahandela kovanthu aholovona vatekule ovana? Okuti tueliola omutima, tuhole umwe Siovaa Nondaka yae?’ (Ovii. 127:3, 4) Inkha una-le ovana, lipula okuti: ‘Okuti ame ndyilongesa ovana vange okuundapa?’ (Omup. 3:12, 13) ‘Okuti ndyilinga umwe atyiho ndyivila ndyiyakulile ovana vange komaliva avasiwa mouye wa Satanasi?’ (Omih. 22:3) Ove kumetyivili okuyakulila ovana vove komaliva aeho. Mahi upondola okumukuatesako okunoñgonoka oñgeni ha apondola okutetulula ovitateka vipondola okumutumbukila. Oñgeni upondola okutyilinga? Mukuatesako okuyumba onthumbi mo Mbimbiliya. (Tanga Omihe 2:1-6.) Mongeleka, ine umwe mombunga yenyi upolwa mewaneno, kuatesako ovana vove okutala okuti muesukisa okukala ovakuatyili ku Siovaa. (Ovii. 31:23) Ine umwe mombunga wanyima, kuatesako ovana vove okutala oñgeni Ombimbiliya ipondola okuveungumanesa. — 2 Kol. 1:3, 4; 2 Tim. 3:16.

Omutala Womulavi 12/2019 pefo 26 §§ 17-19

Vohe — Longesei Ovana Venyi Okukala Nohole na Siovaa

17 Himbika okulongesa ovana vove tyina ovatutu. Otyiwa ovohe vahimbike okulongesa ovana vavo tyina nkhele ovatutu. (Omih. 22:6) Tala ongeleka ya Timotiu. Me yae Eunise na ina kulu yae Loide, vemulongesile “tunde poututu.” Oityi tyatundililako? Etyi ekula, ahimbika okutalelapo omawaneno na apositolu Paulu. —2 Tim. 1:5; 3:15.

18Ovalinepi ovakuavo navo vakala ko Costa do Marfim vatiwa o Jean-Claude na Peace, valongesa ovana vavo epandu okukala nohole na Siovaa nokumuumbila. Oityi tyevekuatesako? Vahetekela ongeleka ya Eunise na Loide. Vati: “Onthue tualongesa ovana vetu tunde etyi ankho ovatutu, okuhimbikila umwe etyi ankho omalukembe.” — Epal. 6:6, 7.

19Oityi tyihangununa “okulongesa” ovana vove Ondaka ya Huku? Ondaka oyo ihangununa ‘okupopila omona otyipuka tyimwe ovikando ovinyingi.’ Opo vetyilinge, ovohe vesukisa okukala novana vavo apeho. Pamwe ovohe vapondola okunumanena ovana vavo mokonda katyapepukile okuvehinangelesa apeho otyipuka tyike vala. Mahi otyipuka matyivekuatesako, okuhinangela okuti ngotyo vekahi nokulongesa ovana vavo Ondaka ya Huku, nokuvekuatesako okuendela-mo.

Omutala Womulavi 15/11/2015 pefo 5 § 6

Longesa Omona Wove Opo Aumbile Jeova

6 Mokonda uhole ovana vove, wesukisa okuvelongesa. Mahi pamwe wesukisa okuvehangununina omokonda yatyi otyipuka tyimwe tyaviuka ine tyapenga. Mahi inkha kavetavela? (Omihe 22:15) Lilongesila ku Jesus. Noumphua-lundo tualako okuvehongolela, nokuvelongesa, nokuveviyula. Holovona omuvo waviuka, nomphangu yaviuka opo uveviyule, mahi tyilinga noluembia. Omphange umwe ukala ko Àfrica do Sul utiwa o Elaine uhinangela oñgeni ankho ovohe vemuviyula. Ovohe apeho ankho vemuhangununina etyi vahanda alinge. Inkha vemupopila okuti mavemuvete mokonda ketavelele etyi vemupopila, otyo umwe valinga. Elaine wati: “Ovo tate ankho kavetyilingi tyina vanumana ine okuahamphopila omokonda yatyi vambiyulila.” Mokonda yotyo, apeho ankho utyii okuti ovohe vemuhole.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 08/2021 pefo 23 § 11

Hambukilwa Ovilinga Ulingila Siovaa

11 Tyelifwa notyo no onthue tuesukisa okulinga ononkhono mbokulinga atyiho tuvila movilinga tulingila Siovaa. Tuesukisa “okuundapa unene” movilinga viokuivisa, nokulinga ovilinga ovikuavo mewaneno. (Ovil. 18:5; Heb. 10:24, 25) Tyina weheneende keliongiyo lilongesa etyi mamukelilongeswa, otyo matyikukuatesako okukumbulula monkhalelo ipameka. Linga nawa kese nthele wamapewa meliongiyo lyo mokati kosimanu. Inkha waitwa opo ukuateseko okulinga otyipuka tyimwe mewaneno, tyilinga umwe nawa mahi momuvo wetyitumwa. Wahatale otyilinga wapewa ngatyina tyihasilivila, mopesela vala omuvo wove. Linga ononkhono mbokuyawisa kounongo wove. (Omih. 22:29) Tyina ulinga ononkhono mbokulinga nawa ononthele upewa novilinga ovikuavo, mopame liwa motyili, nehambu liove aliliyawisa. (Gal. 6:4) Tupu matyikupepukila okuhambukilwa vakuenyi vapewa otyilinga ove ankho uhanda. — Loma 12:15; Gal. 5:26.

KALA NOMBILI MOVILINGA VIOKWIVISA

6. Elongomona

Ovakwendye Vapula, onthele 100 — Osapi: Oityi Mandyilingi Ine Hetavelele Kovo Tate?

Momaumbo aeho muna umwe evi vilingwamo neevi viahalingwamo, ngeetyi ovitumino vipopia oola yokuhika meumbo, omuvo una okukala nokumanga po telefone, neetyi tyilingwa ovipuka.

Ya pahe ankho una ku tyimwe waliatela? Kamatyitavela-le vali okutyipilulula. Mahi una tyimwe upondola okulinga opo tyahavilepo. Onthele ei maipopi ovipuka vimwe una okulinga.

Etyi wahapondola okulinga

Etyi tyikahi nawa una okulinga

Etyi ovakwendye vamwe vapopia

Etyi wahapondola okulinga

Ankho ovo tate yove kavamwene okuti una kutyimwe waliatela, okuti tyikahi vali nawa okutyinkhinkha vehetyimone umwe?

Ya ankho ovo tate yove vetyi-ale okuti una ku tyimwe waliatela? Okuti hahe vali okutatesa, okuti hatyo otatesila momunthu umwe?

Povipuka ovio petupu natyike tyaviuka. Omokonda yatyi? Omokonda omunthu wakola kaholeka etyi alinga, katatesa, nokutatesila movanthu. Ine uholaika, nokutataisa ovo tate yove mavasoko okuti naina nkhele wakamba una ovinyingi una okulongeswa.

“Okukemba tyitupu-ale. Mokonda mapakala vala katutu ovo tate yove avanoñgonoka otyili, pahe atyikulingi umwe navi tyipona ankho wapopile vala otyili.” — Diana.

Etyi tyikahi nawa una okulinga!

Tavela okuti wapengesa. Ombimbiliya yati: “Una uumba kononkhali mbae kakaviuka” (Omihe 28:13) Ovo tate yove kavakevela okuti ove kumapengesa, mahi upondola okuyumbwa onthumbi.

“Ankho upopia otyili, opo ovo tate yove mavakala vali nokankhenda noove. Tyina upopia umwe etyi walinga ovo tate yove mavekuyumbu vali onthumbi.” — Olivia.

Ita Otyiponyo. Ombimbiliyala yati: “Valei okulikondola koututu.” (1 Petulu 5:5) Una umwe okulikondola koututu wiite otyiponyo, ohelipindaulapo.

“Omunthu wokulipindaulapo naapa alinga etyi tyapenga onondunge mbae mbulemana umwe. Pahe haa nokulinga etyi tyapenga esuku-ale vali.” — Heather.

Tavela evi viatuka-ko. Ombimbiliya yati: “Tehelelei onondunge.” (Omihe 8:33) Wahaone-one. Etyi ovo tate yove vamekupopila mokonda ya tyimwe wahalingile tyitavela.

“Ankho woona-ona mokonda yeetyi vekupopila, opo vapondola okukuyawisilako vali. Hahe okutavela vala ohesuku unene neetyi wapengesa.” — Jason.

Likwatehila ovo tate yove vekuyumbe vali onthumbi. Ombimbiliya yati: ‘Lulei-mo omunthu omukulu uyemba vala ku evi ankho mulinga-linga.’ (Ova Efesu 4:22) Ine ovo tate yove vekumona ñga uli nokulikwatehila okukoya okulinga evi vikahi nawa, mavekuyumbu vali onthumbi.

“Ine ukoya okulinga vali evi vikahi nawa ohawane vali evi walingaile-ale, opo ovo tate yove mavekuyumbu vali onthumbi.” — Karen.

LINGA ÑGA: Likwatehila umwe tyimoneke okuti uyumbwa onthumbi. Otyo vala mavekuyumbila onthumbi. Ine ovo tate yove vekupopila oola una okuhika meumbo, oyo umwe uhike, atee upondola ohiki vali liwa: Velikalela tyina wehenehike uvetie unale nokuhika naankho umwe kwasetele-ale. Opo ovo tate yove mavahimbika vali okukuyumba onthumbi.

Etyi ovakwendye vamwe vapopia

“Tyina uholeka ko votate yove etyi walinga, ngootyo uli nokukemba. Hahe wapopile umwe vala otyili mokonda mavetyinoñgonoka-le okuti wakemba pahe atyileme umwe tyipona ankho wapopile vala otyili.” — Darius.

“Tyina otyipuka tyapenga ove wetyilinga pahe otatesila momunthu omukwavo, matyimoneka okuti nkhele kunekole opo ututumbe neevi ulinga viapenga. Ovo tate yetu kamavetuyumbu onthumbi ankho katutyivili okwiita otyiponyo.” — Sierra.

Okupitulula: Oityi mandyilingi ine hetavelele vo tate?

Tavela okuti wapengasa. Ovo tate yove kavakevela okuti ove kumapengesa, mahi upondola okuyumbwa onthumbi.

Ita Otyiponyo. Una umwe okulikondola koututu wiite otyiponyo, ohelipindaulapo.

Tavela evi viatuka-ko. Etyi ovo tate yove vamekupopila mokonda ya tyimwe wahalingile tyitavela.

Likwatehila ovo tate yove vekuyumbe vali onthumbi. Ine ovo tate yove vekumona ñga uli nokulikwatehila okukoya okulinga evi vikahi nawa, mavekuyumbu vali onthumbi.

21-27 YA KAKWENYE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 23

Onondunge Mbukahi Nawa Pokukoya Ankho Matunu

Kalako Nomwenyo Apeho! elongeso 43 ponthele 2

Oityi Ombimbiliya Ipopia Tyiyemba Kokunwa?

2 Siovaa ketyihande omunthu okunwa unene akolwa. (Ova Ngalasiya 5:21) Wapopia Mondaka yae okuti: “Wahakale na vana vanwa unene ovinyu.” (Omihe 23:20) Naina ine tunwa, tyilinge tuli nokunuina povanthu, tyilinge tuli nokunwa atuike, tuna okulunguka tuahalambese. Omokonda yatyi? Omokonda tyina omunthu akolwa, wati umwe oe wahasoko nawa, oe ulinga vala ovipuka viahatiwa ovievi, oe upopia ovityapi. Tupu tyina omunthu anwa unene ulietela umwe vala onombela. Ine omunthu umwe ketyivili okuliteta, opo hahe ahanwa-anwe vali, etyiyekepo.

Omutala Womulavi 12/2023 pefo 14 § 4

Landula Etyi Huku Apopia Tyiyemba Kovikunwa

Mahi onthwe vanthu va Huku, tululikwa nonondunge mbutunda Komutungi wetu utuhole. Una wetulondola-le, wetupopila ovivi vituka kokunwa unene. Momukanda Omihe 23:29-35 mwapopiwa umwe nawa etyi tyikala omunthu onkholwa, novitateka vituka kokunwa unene. Omukulu umwe utiwa o Daniel ukala ko Europa, uhinangela etyi alingaile pweetyi ehenekale Ombangi ya Siovaa, wati: “Tyokunwa unene tyandyetelele vala okulinga ovipuka vimwe viahaviukile, vimwe nokuvisoka vala hivihande.”

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 1/11/2004 pefo 31 § 2

Omapulo Ovatangi

Okunina unene pamwe tyituka umwe kokulia unene, mahi ha apeho oko tyituka. Omunthu upondola okulema unene mokonda yokuvela. Tupu pamwe omunthu upondola anini unene mokonda otyo mbunga. Tupu tuna okunoñgonoka okuti okunina unene okolutu, okulia unene tyili monondunge mbomunthu. Okunina unene, omunthu okukala novilenga, ya okulia unene, omunthu ulia tyelulu. Okulia unene katyitalelwa konokilu omunthu alema, mahi otyetyi akala tyina amona okulia. Omunthu upondola aleme onokilu mbehehi, upondola akala omututu vala, mahi ulia unene. Tupu omunthu onokilu ñgeno ena okulema, mbutei kovilongo no vilongo.

28 YA KAKWENYE ATEE 3 YA KWENYE KUNENE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 24

Lifwiika Ovitateka Maviya

Perspicaz Vol. 2 pefo 643 § 2

Okuhukaiswa

Ovakwa-Kilisitu navo vahambukilwa ondyambi yapakelwa ava vakoleleya. Pokwapopia ondyambi oyo Sesusi wati: “Vahambukwa ovava vamoneswa ononkhumbi mokonda yokuviukisa, Ouhamba wo keulu owavo.” (Mat. 5:10) Okunoñgonoka okuti ovanthu mavatutila, nokunoñgonoka Ou Waetako tyokuti mavatutila, otyo tyivepameka. Tyiveavela umwe ononkhono vakale ovakwatyili ku Huku, naapa umwe vahongwa okwiipawa nonondyale mbavo. Mokonda yonthumbi vena mweetyi ononkhia mba Sesusi mbalinga, pahe vetupu vali owoma tyina nondyale mbavo mbuvehonga okuveipaa. (Hemb. 2:14, 15) Etyi omukilisitau asoka tyina ahukaiswa, tyesukisa unene opo etyivile okukoleleya. Ombimbiliya yati: “Onondunge mbenyi kokusoka mbulinge ngo mba Kilisitu Sesusi, ou . . . wetavela ekehika kononkhia, okunkhila umwe momuti wemone.” (Fili. 2:5-8) Ya “mokonda yehambu ankho apakelwa, [Sesusi] akoleleya umwe pokwapakwa momuti wemone, atyehemukundisa.” — Hemb. 12:2; tupu tala 2 Kol. 12:10; 2 Tes. 1:4; 1 Pet. 2:21-23.

Omutala Womulavi 15/12/2009 pefo 18 §§ 12-13

Hambukwa Umwe no Povitateka

12 Omihe 24:10 yaviukilila umwe yati: “Onthiki yovitateka wahasoye, ine usoya mokambe ononkhono.” Tupu Omihe 15:13 yati: “Omutima okwihamenwa, tyipola omunthu ononkhono.” Ovakilisitau vamwe vakala umwe tyeihamenwa unene avehiki umwe kokuyekapo okutanga Ombimbiliya, nokusoka kweetyi vatanga. Pahe avalingi vala omalikwambelo okuwana-wana okwiiita otyipuka tyike vala, tupu tyipondola pahe avehesuku vali nokukala na vakwavo vafenda navo. Tyotyili okukala vala tyeihamenwa tyinyona umwe. — Omih. 18:1, 14.

13 Okusoka okuti ovipuka maviviuku, tyitukwatesako okusuka, nokulinga evi tuhole mavituwetela ehambu. Ndaviti wahoneka okuti: “Huku yange, okulinga etyi wahanda, otyo ame ndyihole vali.” (Ovii. 40:8) Putyina ovipuka vieheli nokutweenda nawa, pamwe otyipuka tyotete tyiya momutwe wetu okuti, hahe vali okuyekapo okufenda Huku. Mahi otyihemba tyihakula olusoke olo, okulipaka mweevi mavitweetela ehambu. Siovaa utupopila okuti, tupondola okukala nehambu putyina tutanga Ondaka yae atutale umwe nawa etyi ipopia. (Ovii. 1:1, 2; Tia. 1:25) Tyati om’Ovihonekwa Vikola, o momaliongiyo Ovakwa-Kilisitu, tupola-mo “onondaka mbuhambukiswa” mbutwavela ononkhono. — Omih. 12:25; 16:24.

Omutala Womulavi 12/2020 pefo 15

Omapulo Ovatangi

Omihe 24:16 ipopia okuti: “Omuviuki upondola okutoka alo umwe ovikando epandu-vali, mahi makatuka vali.” Okuti otyo tyilekesa okuti omunthu upondola okulinga ononkhali otyo awana-wana-po vala muene Huku memuevela-ale?

Au, ovelesikulu oyo hatyo-ko ipopia ngotyo. Mahi ondaka ‘okutoka’, ipopia omunthu ulambela movitateka ovinyingi iya ondaka ‘okukatuka vali’ ilekesa omunthu ulikuatesila akoleleya movitateka vio.

Ovipuka tuamona vilekesa okuti ondaka ‘okutoka’, yapopiwa mu m’Omihe 24:16, kaipopi okulinga onkhali, mahi ipopia omunthu ulambela movitateka ovinyingi. Mouye muno wovivi, omunthu umwe omuviuki upondola okukala novitateka ovinyingi ngetyi otyitateka tyekongoko, novitateka ovikuavo vali. Tupu upondola okumoneswa ononkhumbi novatumini. Mahi upondola okukala nonthumbi yokuti Huku memukuatesako etyivili okulambela movitateka ovio aviho. Okuti welipulile-ale oityi ovaumbili va Huku ovipuka valinga viendela vala nawa? Omokonda tuna onthumbi yokuti Siovaa ukahi nokukuatesako aveho vekahi nokutoka nokukatula aveho velipetamena-po. — Ovii. 41:1-3; 145:14-19.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 15/10/2009 pefo 12

Omapulo Ovatangi

Kohale, tyina ankho omulume ahanda okunepa akale neumbo liae, ine ‘okupilukila ombunga yae’, una okulipula okuti: ‘Okuti nelipongiya-ale nawa, mandyityivili okutekula omukai wange, novana hamwe ha matukala navo?’ Tyina ankho nkhele ehenekale neumbo, ankho ovilinga alinga okulima. Ya Ombimbiliya Ikola Yaava Ekevelelo Liouye Omupe yapitiya ovelesikulu ei okuti: “Nkhele mana ovilinga viove, kepia pwa-ko umwe. Pahe opilukila eumbo liove.” Okuti na hono tulandula onondunge ombo?

Yoo. Omukwendye uhanda okunepa, una okulifwiika nawa pala otyilinga otyo otyinene. Ankho una ekongoko, una okuundapa. Mahi omulume uundapa unene atekule vomeumbo liae, kapondola vala okuhulila pokuveavela okulia novikutu. Ondaka ya Huku ipopia okuti omulume wahatekula nawa vomeumbo liae, weheveavela okulia novikutu, nokuhapameka oupanga wavo na Huku, wavilapo vali ou wehena onthumbi. (1 Timotiu 5:8) Naina omulume pokulifwiika anepe, akale neumbo, una okulilinga omapulo aa: ‘Ndyinale apa nakwatelela ndyityivile okutekula veumbo liange? Mandyityivili okululika veumbo liange movipuka via Huku? Mandyityivili okukwata otyilinga tyokulilongesa Ombimbiliya nomukai wange novana?’ Ondaka ya Huku itoneka umwe nawa otyilinga otyo otyinene. — Epal. 6:6-8; Efe. 6:4.

Omukwendye woovola omuhikwena, una okusoka umwe nawa konondunge mbuli m’Omihe 24:27. Haityo ñgoo, nomuhikwena uhanda okunepwa, una okulipula ine metyivili umwe okutekula eumbo, nokukala ina yovana. Naava velinepa umwe vala pahe, navo otyo vena okulipula pokusoka ine mavakala novana. (Luka 14:28) Okulinga umwe etyi tyapopia onondunge ombo mbafiminwa na Huku, tyikwatesako ovanthu va Huku okuhakala novitateka, avakala nehambu mombunga.

4-10 YA KWENYE KUNENE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 25

Onondunge Mbutululika Pokupopia

Omutala Womulavi 15/12/2015 pefo 18-19 §§ 6-7

Undapesa Epondolo Lielaka Pala Ouwa

6 Omokonda yatyi tyakolela okuholovona omuvo waviuka pala okupopia? Omihe 25:11 yati: “Ondaka ipopiwa momuvo waviuka, ikahi ngomapelu oolu pelonga lio palata.” Omapelu oolu omawa unene, mahi ehiwa vali unene tyina apakwa pelonga lio palata. Tyelifwa notyo, tyipondola tuna otyipuka otyiwa tuhanda okupopila mukuetu. Mahi inkha tuholovona omuvo waviuka pala okupopia, tupondola okukuatesako vali omunthu. Oñgeni tupondola okutyilinga?

7 Inkha tupopia momuvo wapenga, ovanthu hamwe kamavanoñgonoka ine kamavetavela etyi tupopia. (Tanga Omihe 15:23.) Mongeleka, mu Tyitalale yo 2011 kuaendele otyinimawe tyahanyene omapundaumbo omanyingi mo Japão. Ovanthu valamba po 15.000 avankhi. Namphila Onombangi ononyingi mba Jeova vankhisa ombunga nomapanga, ankho vahanda okuundapesa Ombimbiliya opo vakuateseko vakuavo vekahi motyitateka otyo. Mahi ankho vetyii okuti ovanyingi povanthu ovo ono Budista, iya kavanoñgonokele nawa Ombimbiliya. Ngotyo momuvo omo avehevepopila konthele yetutilo, mahi ovakuatate avevepameka mokuvepopila omokonda yatyi ovipuka ovivi vimonekela ovanthu ovawa.

Omutala Womulavi 15/12/2015 pefo 20-21 §§ 15-16

Undapesa Epondolo Lielaka Pala Ouwa

15 Onkhalelo tupopia navakuetu yakolela unene. Ovanthu ankho vahambukwa okutehelela Jesus mokonda ankho upopia noluembia. (Luka 4:22) Tyina tupopia noluembia, ovanthu mavahambukwa okutehelela etyi tupopia nokutavela etyi tupopia. (Omih. 25:15) Matutyivili vala okupopia monkhalelo ikahi nawa navakuetu, inkha tuna onthilo navo iya tuesuka nonkhalelo velitehelela. Ongotyo ankho Jesus alinga. Mongeleka, tyina amona ovanthu ovanyingi valinga ononkhono opo vemutehelele, ankho uhambukwa unene okukala navo iya evelongesa. (Malu. 6:34) Tyina ankho ovanthu vemupopia omapita kevekondolela. — 1 Pet. 2:23.

16 Namphila tuhole ombunga yetu nomapanga, tupondola okupopia navo monkhalelo yahalekesa oluembia mokonda tuvei nawa. Tupondola okusoka okuti katuesukisile okutala nawa oñgeni matupopi navo. Mahi Jesus ankho kapopi monkhalelo yahalekesa oluembia tyina apopia nomapanga ae. Etyi vamwe puvo vayayele olie omunene vali, eveviyula noluembia aundapesa ongeleka yomona opo evekuateseko okupilulula onkhalelo yavo yokusoka. (Malu. 9:33-37) Ovakulu vewaneno vapondola okuhetekela ongeleka ya Jesus pokuviyula vakuavo noluembia. — Ngal. 6:1.

Omutala Womulavi 04/2018 pefo 23 § 10

Tulipamekei Pokati “Haunene Pahetyino”

10 Ovakulu vewaneno, havoko vala vena okupameka vakuavo. Paulu waavelele ondundo Ovakristau aveho opo vapopie “ondaka ongwa, ondaka itunga ava veikoya-po, ava veyiiva vakope-mo otyiwa.” (Ova Efesu 4:29) Kese umwe puonthue, una okutala nawa etyi vakuavo vesukisa opo tuvekuateseko. Paulu wahonekelele Ovakristau ova Hebreu okuti: “Pamekei omankhanya asoya nonongolo mbasoya, iya tualeiko okuviukisa onondyila mbonomphai mbenyi opo una uteñgina ahavilepo, mahi opo aveluke.” (Ova Hembeleu 12:12, 13) Atuho tupondola okupameka vakuetu muetyi tupopia, alo umwe inkha tuvana.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 09/2023 pefo 15 § 3

Ononkhono Mbuli mo Vomapole

Omapole ha kwatopa, vomapole ovo yatyo vokuna ononkhono. O wokuna vala ononkhono mbokwoondweya omutima wae, ukala tyapoleya na tyina atumbukilwa na tyimwe tyinumanesa. Omapole, nao eli kotyinyango ‘tyononkhono mba Huku.’ (Gal. 5:22, 23) Ondaka yo Ngeleku yatiwa “omapole,” ankho ipopiwa unene pokupopia onkhambe yalongeswa umwe nawa, yamasuka. Onkhambe nga yamasuka umwe nawa, wiinyanena vala itupu-ale vali etyi ilinga. Mahi ononkhono otyo ina-mbo umwe. Ya pahe onthwe, oñgeni matukala ovanthu vomapole mahi otyo tuna ononkhono? Kohalwetu vala katutyivili. Tuna umwe okulikwambela twiite ononkhono mba Huku, mbutukwateseko tutyivile okukala ovanthu vomapole. Ovanyingi-ale vetyivila umwe okukala ovanthu vomapole. Ovanyingi Onombangi, vetyivila-vila-le okukala umwe tyapoleya tyina vakwavo vevelinga evi vivenumanesa, ava vevetala avetyimono umwe okuti naina Onombangi ovanthu vekahi nawa. (Tanga 2 Timotiu 2:24, 25.) Oityi una okulinga ukale omunthu womapole?

KALA NOMBILI MOVILINGA VIOKWIVISA

6. Elongomona

Ovakwendye Vapula, onthele 23 — Osapi: Oityi mandyilingi tyina vamphopia omapita?

Litala: Omatutu

Oityi eihamena unene

Okwiiva ovivi: Hapeho moevili okweetyika

Okwiiva oviwa: Kusukisa okutumphuluka

Litala: Omatutu

1 Utyivila okuyekako vala ine wiiva okuti pena umwe wapopia onombwatu mahi ove apopia?

Yoo ndyityivila

Tyimpwilisa

Nii katyikala!

2 Weiva okuti pena umwe wapopia onombwatu mahi ove apopia. Utyivila okukemwovola amutumphola (okutomphola umwe vala nawa)?

Yoo ndyityivila

Tyimpwilisa

Nii katyikala!

3 Weiva okuti pena umwe wapopia onombwatu mahi ove apopia. Mahi pahe oivi vali okuti nae una “oupuka umwe alinga”. Okuti utyivila okwahalingi ngeetyi ngwe alinga?

Yoo ndyityivila

Tyimpwilisa

Nii katyikala!

Ine amwe pomapulo oo weekumbulula okuti “tyimpwilisa, nii katyikala!” Onthele ei maikukwatesako okutala etyi molingi tyina wameivi omatutu.

Oityi omatutu eihamena unene?

Omatutu amwe eihama unene, haunene umwe tyina ahindwa tyo pala omunthu ahapopiwe nawa movanthu. Mahi namphila hamwe tyakembwa hatyinene-ko-ale, omatutu apondola umwe okwiihama haunene umwe tyina ou weepopia epanga lietu. — Oviimbo 55:12-14.

“Neetyiivile okuti epanga liange ankho uli nokundyamba, ankho uti ndyisoka vala kwaame. Otyo atyindyihama unene! Anehetyinoñgonoka oityi ankho eli nokundyambela.” — Ashley.

Otyili: Tyilinge ou wapopia omatutu epanga liove ine hepanga liove-ko, okwiiva vala okuti wapopiwa omapita, kumetyihande.

Okwiiva evi vihekahi nawa: Vokukwaamba haapeho motyivili okuvetyika

Ovanthu vamwe vapopia vakwavo mokonda yovipuka ovinyingi, ngeevi ñga:

Okusuka na vakwetu. Atuho tutyihole tyokutomphola na vakwetu. Tyakaka umwe tyovanthu okutomphola, pokutomphola opo otyo vapopia-po novanthu ovakwavo. Ngwe tyili Ombimbiliya itwavela ondundo ‘tusuke na vakwetu’ — Ova Filipu 2:4.

“Etompho lihiwa vali tyina tyili nokupopiwa-po ovanthu.” — Bianca.

“Mwene tyili ame ndyityihole umwe tyokunoñgonoka etyi vakwetu veli nokulinga, nokutyipopila vakwetu. Hityii omokonda yatyi, mahi tyihiwa.” — Katie.

Okwahatundu vala filuu. Kohale ankho kuna ovanthu vamwe “vaomba vala, tyavo opo okutomphola vala otyo vatehela ku vakwavo ovipuka ankho vehei.” (Ovilinga 17:21) Na hono ovanthu vamwe otyo umwe valinga.

“Pamwe tyina pehena natyike tyipopiwa, ovanthu vaovola umwe vala etyi mavapopi.” — Joanna.

Okwehena apa wapamena. Ombimbiliya itupopila okuti apeho tuna okulityilika okuhanda okulieleka na vakwetu, otyo ina umwe etyi yetyipopila. (Ova Ngalasiya 6:4) Vamwe tyina vehena apa vapamena, vapopia omapita vakwavo.

“Omatutu haunene alekesa umwe etyi omunthu weepopia ekahi. Pamwe alekesa okuti mwene komutima wae una onkhi nomunthu ekahi nokwaamba. Uhahanesa omatutu ovanthu vasoke okuti ngwe uli vali nawa tyipona omunthu eli nokwaamba.” — Phil.

Otyili: Tyihambaukilwa wehetyihambaukilwe, ovanthu mavapopi umwe vakwavo, okuti umwe noove.

Okwiiva oviwa: Kusukisa okutila owoma

Ove kumetyivili okutyika ovanthu vehekupopie, mahi upondola okutala etyi mokala tyina vamekupopi. Ankho unoñgonoka okuti kuna ava veli nokukupopia omapita, pena ovipuka vivali upondola okulinga.

UPONDOLA OKULINGA ÑGANA 1: Tyikale vala. Pamwe tyikahi vali nawa tuna okulinga okunianga-ko vala, haunene umwe tyina etyi tyapopiwa hatyinene-ko-ale. Linga etyi tyapopia onondunge ombu mb’Ombimbiliya mbati: “Wahanumane vala liwa.” — Omupopi 7:9.

“Nthiki imwe andyiivi omatutu, tyatiwa ame ndyina nokulihanda nomukwendye umwe naame nehei-ale. Etyi ankho vena nokupopia tyiyolesa, andyihimbika vala okuyola, andyiti tyikale vala.” — Elise.

“Otyihemba tyihakula omatutu okukala vala nonondunge. Nankho vekupopia umwe, petupu-ale ou metyitavela. Mokonda ove hatyoko ukahi, una onondunge.” — Allison.

Linga ñgana: Honeka, (1) etyi vekupopia, (2) etyi tyekukalesa. Tyina wametyisoko umwe nawa ‘otyipopila momutima,’ upondola oti tyikale vala. — Oviimbo 4:4.

UPONDOLA OKULINGA ÑGANA 2: Okukapopia nou weehimbika omatutu atyo. Omatutu amwe omanene umwe, pamwe mosoko okuti hahe okukapopia nou weehimbika.

“Okwenda umwe okapopia novanthu veli nokukupopia, opo vetyikola umwe okuti okwaamba omunthu mwene haa utyiiva. Ya okulinga ngootyo tyipondola avehekupopi vali, okuti hatyo atyipu umwe.” — Elise.

Tyina nkhele wehenekapopie nou wekukuna movanthu tete nkhele tala onondunge mb’Ombimbiliya, nomapulo aa:

“Omutumphuluki nondaka, ukumbulula vala liwa, omuhima ukapola-po vala olukundo.” (Omihe 18:13) ‘Okuti ndyii ovipuka aviho? Okuti omunthu wokwetyimphopila wetyinoñgonoka umwe nawa?’

“Omunthu una okulumbana kokutehelela, elipulukwa kokupopia, elipulukwa kokunumana.” (Tiaku 1:19) ‘Okuti nkhapopie umwe nae pehepano? Okuti mankheetyivila umwe okupoia vala nawa anahatañguna? Ine hahe nakevelelepo katutu ndyitule omutima?’

“Aviho mwahanda vakwenyi vemulinge, noonwe ovio muvelinga.” (Mateusi 7:12, Ombimbiliya Ikola) ‘Ankho ame, nahanda ñgeno omunthu ou pokupopia naame, upopia ñgeni? Omomuvo patyi ñgeno ena okutyipopia? Onondaka patyi ena okupopia, ya pokupopia ñgeno ukala ñgeni?’

Linga ñgana: Tyina nkhele wehenekapopie nomunthu wekwaamba, tete honeka etyi mokapopia. Pahe okevela-po osimano ike, okuti hatyo onombali, otange etyi wahoneka utale ankho pena tyimwe mopilulula-po. Tupu upondola okutyipopila ovo tate yove okuti hatyo otyipopila epanga liove wapama motyili, vekupakelemo.

Otyili: Mwene ovipuka ongootyo umwe vienda, ha apeho motyivili okutyika evi ovanthu vekupopia. Mahi etyi pahe molingi nga tyeyapo, otyo tyitei kwoove.

ETYI OVAKWENDYE VAMWE VAPOPIA

“Omatutu amwe hamaneneko-ale, aa amwe omanene. Ankho omatutu atyo hamanene-ko, opo uhesuke. Mahi ankho omatutu atyo apopiwa ekusilisa umwe, opo hahe vali okwenda-ko okapopia nomunthu weepopia.” — Brianna.

“Tyina ovanthu vekupopia omapita, ove wehevekondolele. Mokonda ankho uvekondolelela opo uli vala nokulinga etyi wahahande.” — Olivia.

11-17 YA KWENYE KUNENE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 26

“Omuhima” Muhondovoka

Perspicaz Vol. 1 pefo 485 § 6

Ombila

Omivo. Omivo viavali vyo motyilongo tyalaelwe, tyati omuvo wokwenye nomuvo wombila. (Tala Ovii. 32:4; Otyii. 2:11 n.) Okuhimbikila pokati kohanyi ya Tyikukutu, atee pokati kohanyi ya Kulindi ombila kailoko nawa. Ombila kailoko momuvo wokuteya. Omihe 26:1 ipopia okuti, pomuvo wokuteya ombila kayesukisile. (Tala 1 Sam. 12:17-19.) Pomuvo wombila, ombila kailoko nawa; iti vala hono ailoko hono aihaloko. Mokonda tyina iloka kutenda, okukala mombila omunthu waandwa. (Esit. 10:9, 13) Naina okukala motyitunge tyili nawa, tyihambukiswa.  — Isa. 4:6; 25:4; 32:2; Som. 24:8.

Omutala Womulavi 1/10/1987 pefo 19 § 12

Okuviyulwa tyieta otyinyango tyombembwa

12 Kuna ovanthu vamwe, pokuveviyula tyihanda umwe okuviya-viyamo kapii, ngoomu mutyipopila Omihe 26:3, yati: “Ongola ilundilwa onkhambe, ofeleyu inthililwa otyimbulu, olu olukava olwo komwongo wovahima.” Pamwe ankho Siovaa uyeka umwe ovanthu vae ova Isilayeli vakondye nononthumbi, mbutuka kweevi ankho valinga: “Mokonda vaanya ondaka ya Huku. Kavalingi onthilo Omunene tyina evelondola. Weveola onomona etyi eveetela ovitateka. Velipunduka avahamono nawike uvekwatesako. Veliyava ku Siovaa evekwateseko tyina vamamono emone. Eveyovola movitateka viavo.” (Oviimbo 107:11-13) Vamwe mokonda youlai, vateneka umwe omitima viavo, tyina nkhele veheneviyulwe. Ondaka ya Huku yati: “Omunthu ukalela vala okuviyulwa otyo aponda ehinga, makateka umwe apeseka, ahahakulwa vali.” — Omihe 29:1.

Perspicaz Vol. 1 pefo 580 § 2

Otyilema

Omuhe. Ohamba Salomau wapopia okuti: “Ou upakesa tyae komuhima ulinyona, wafwa omunthu ulitipula omphai, [tyimukalesa otyilema].” Wokuna otyilinga alingilwa, mahi etyipe omuhima etyikalele komuthwe, unyona onomphango mbae ngou ulitipula omphai. Otyo tyili tyinyona etyi apanga, atyimwetela vala. — Omih. 26:6.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 09/2023 pefo 19 § 18

Ononkhono Mbuli mo Vomapole

18 Otyili, okuhangununina vala nawa omunthu otyipuka, hatyo-ko mesukila neetyi twapopia. Mahi okupopia umwe nounkhengela, tyapoleya, tyipondola okumukwatesako. (Tanga Ova Kolosu 4:6.) Okupopila vakwetu evi tulongeswa, tyafwa okuyumbila mukwenyi ombola. Pokuyumba, tupondola okwiiyumba katutu, tupu tupondola okwiiyumba unene. Ine twiiyumba nawa, na mukwetu kuna metyivili okwiitambula otyo enda no komutwe. Nokutomphola na vakwetu haityo ñgoo, ine tupopia nounkhengela, tyapoleya, navo mavesuku vali nokututehelela, etompho alii no komutwe. Mahi tupu ou wahanda vala tyokulitesa onkhango, nou ulinga vala tyomutomba, tupondola okuyeka-ko vala, atwahapopi nae. (Omih. 26:4) Mahi ovanyingi hatyoko-ale otyo mavalingi, vamwe mavetutehelela umwe.

18-24 KWENYE KUNENE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 27

Oviwa Vituka Kokukala Nepanga Liotyotyili

Omutala Womulavi 9/2019 pefo 5 § 12

Siovaa Upanda Unene Ovaumbili Vae Vokueliola Omutima

12 Omunthu wokueliola omutima upandula tyina aviyulwa. Mongeleka, soka ñgeno ukahi Pondyuo Yomaliongiyo iya ukahi nokutomphola novakuatate ovanyingi. Konyima, omukuatate umwe ekuihanena pokamphengi, ekupopila okuti wasila komayo. Tyotyili matyikukundisa. Mahi tutyii okuti momupopila okuti: ‘Mukwe walinga!’ Alo umwe wahandele ñgeno umwe puvo wekupopililetyo-ale liwa! Tyelifwa notyo, nonthue tuesukisa okupandula tyina omukuatate umwe ametuviyula. Tuna okutala omukuatate oo ngatyina epanga lietu, atuhemutale ngatyina ondyale yetu. — Tanga Omihe 27:5, 6; Ngal. 4:16.

Perspicaz Vol. 2 pefo 1215 § 5

Mukwetu, wo popepi

Momukanda Omihe muna onondunge mbutupakaila-mo okuti hahe tuyumbe onthumbi muvakwetu, povitateka atukelipopia kuvo. Omihe 27:10 yati: “Wahayeke-po epanga liove, wahayeke-po epanga lya ho. Meumbo lya una mulikwai nae, wahaye-mo vala pokwehulilwa. Hahe vali ou mwelitungila nae popepi, tyipona una mulikwai nae uli kokule.” Oityi omuhoneki ou ankho ahanda okupopia? Mokutala apa uli nokupopia okuti epanga lietu twelikala nae popepi tuna okumuhumba, tyina pena etyi tuhanda tukwatesiweko atukelipopia kwe. Ankho ou tulilandula nae uli kokule, tupu apa eli kamatyitavela-le okutukwatesako, aa hamwe komutima katyiko-ale tyokutukwatesako, opo hahe tulipopie kwou uli popepi tulii umwe nae, tyipona okweenda ko wetu.

Omutala Womulavi 9/2023 pefo 9-10 § 7

Vakwendye Novakainthu — Mwahanda Okukakala Ñgeni?

7 Otyipuka tyimwe tulilongesila kwootyo tyalingile Seowasi, okuti, otyiwa tukoye omapanga maetukwatesako okulinga evi viaviuka — ovanthu vehole Siovaa, vahanda okumuhambukiswa. Mahi pokukoya omapanga tuhakoyei vala ava tulifwe navo. Nkhele soka vala kovo Seowasi na Seoyanda. Seoyanda ankho omukulu-ale unene ku Seowasi. Pahe soka komapanga ove, olipulu ñgaa: ‘Okuti vankhwatesako ndyiyumbe vali unene onthumbi mu Siovaa? Okuti vankhwatesako ndyityivile okweendela movitumino vya Huku? Okuti apa veli vahipulula evi viayemba ku Siovaa no kotyili tyili Mondaka yae? Okuti vena onthilo novitumino vya Huku? Tyina ndyina evi nalinga viahaviukile, okuti vapopia vala evi vinthyambukiswa, ine vambiyula umwe?’ (Omih. 27:5, 6, 17) Ine omapanga ove kaehole Siovaa, opo kavatele-mo mokukala omapanga ove. Ine omapanga ove vehole Siovaa, weheveyeke kakatela umwe muvo, mokonda ovo, ovo mavekukwatesako. — Omih. 13:20.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 6/2023 pefo 4 § 8

Vakulu Vewaneno — Talelei ku Sindeyau

8 Omunkhima uviukisa ku Siovaa. Etyi Sindeyau apandulwa pokwatilisa ova Mindiyaa, omunkhima euviukisa ku Siovaa. (Ovak. 8:22, 23) Oñgeni ovalume vokwapewa otyilinga mewaneno mavahetekela Sindeyau? Mavemuhetekela vala tyina vati tyina vamalingi otyipuka omunkhima aveuviukisa ku Siovaa. (1 Kol. 4:6, 7) Pahe ine omukulu wewaneno upandulwa mokonda utyivila okulongesa nawa, oityi ena okulinga? Opo pahe otyiwa omunkhima eutwale no Mondaka ya Huku omu tupola ounongo watyo oo wokulongesa, okuti hatyo eutwala no keongano lya Siovaa lili nokutulongesa. Naina, otyiwa ovakulu vewaneno vasoke umwe nawa ine evi vena nokulinga pahe vina vala nokweeta no kuvo omunkhima. Tala vala etyi tyalingile omukulu umwe wewaneno utiwa o Timothy. Etyi akala omukulu wewaneno otyipuka ankho ehole vali okulinga omalongomona. Ngwe wati: “Pokuhimbika elongomona pamwe ankho ndyipopia vala onondaka ononyingi, nomihe vialema. Otyipuka otyo pamwe ankho pahe tyihuvisa vala unene vakwetu, mahi pahe ankho omunkhima kaweende-ale vali no k’Ombimbiliya nii no ku Siovaa, uya vala no kwaame.” Etyi pakala Timothy etyimono okuti wesukisa umwe okupiluluka pokulongesa opo omunkhima weheye vali no mwe. (Omih. 27:21) Pahe atyiende ñgeni etyi apiluluka? Ngwe wati: “Pahe ankho vakwetu vamphopila oñgeni pamwe elongomona nalinga lievekwatesako motyitateka tyimwe vena-tyo avetyivili okukoleleya, neetyi lievekwatesako avafwene vali ku Siovaa. Otyipuka pahe vakwetu vapopia atyinkhalesa umwe nawa, anahakala ngeetyi ankho ndyikala kohale pweetyi omunkhima uya vala no mwaame.”

KALA NOMBILI MOVILINGA VIOKWIVISA

6. Elongomona

Ovakwendye Vapula, onthele 75 — Osapi: Ine Epanga Liange Wandumanesa Oityi Mandyilingi?

Oityi usukisa okunoñgonoka

Oityi una okulinga

Etyi ovakwendye vamwe vapopia

Oityi usukisa okunoñgonoka

Petupu oupanga wehena ovitateka. Tyina nkhele tuvakwankhali, epanga lietu — okuti umwe nepanga lietu enene — upondola okupopia nokulinga otyipuka tyitunumanesa. Mahi tyili nove umukwankhali. Ine ulitala umwe nawa okuti petupu onthiki walingile otyipuka tyanumanesa mukwenyi? — Tiaku 3:2.

Etyi umona mo internete tyipondola okukunumanesa. Tala vala etyi tyapopia omukwendye umwe utiwa o David wati: “Ñgeno uli mo internete ukati-ko ñgaa onofoto mbepanga liove ankho uli pokapito. Ohimbika okulipula omokonda yatyi ehekukongelele. Pahe upondola umwe onumana.”

Ove upondola okulilongesa okwahasoko ngootyo.

Oityi una okulinga

Litala nawa. Ombimbiliya yati: “Wahanumane vala liwa. Mokonda, okunuma mwene o tyomalai.” — Omupopi 7:9, okatoi.

“Pamwe ukati-ko ñgana etyi ankho wanumanena naina ankho katyinumanesale.” — Alyssa.

Nkhele soka: Okuti ove unumana vala liwa? Oityi usoka, ha hahe ulikwatesile ohakala omunthu wokunumana vala liwa? — Omupopi 7:21, 22.

Soka kweevi vituka kokwevela. Ombimbiliya yati: “Tyihiwa. . . ngalewa-ñgo, ngwe ehesuku.” — Omihe 19:11.

“Nankho ove wapengehiwa umwe, hahe vala okweevela. Tyina wamalingi ngootyo kumakalela vala okuhinangelesa ou wekunumanesa, tupu kumemulingisisa apeho okulivela onombei mokonda yeetyi alinga. Ankho wemweevela, waevelwa umwe.” — Mallory.

Nkhele soka: Etyi ñgaa tyalingwa otyinene umwe? Okuti ha hahe vala ndyete ombembewa? — Ova Kolosu 3:13.

Lipaka pomphangu ya mukwenyi. Ombimbiliya yati: “Mwahatalei vala kweetyi onwe mwene musuka natyo, amutale no kweetyi vakwenyi vesuka-vo natyo.” — Ova Filipu 2:4.

“Tyina poupanga pena onthyole, nonthilo, opo ove uhanda umwe ñgeno ovitateka vitetululwa vala liwa. Naina opo ove molikwatehila opo upanga wenyi wahankhie-po.” — Nicole.

Nkhele soka: Okuti ove upondola okutala mukwenyi ngatyina omunena omunene vali? — Ova Filipu 2:3.

Okumanuhula: Okutyivila okututumba neevi pehepano vikunumanesa, otyipuka tyimwe otyiwa matyikukwatesako komutwe. Naina, ha hahe ulilongese-tyo pehepano?

Etyi ovakwendye vamwe vapopia

“Hesukile-ale nokutetulula ovitateka aviho. Ankho ndyityivila okuyekako vala opo tyikahi nawa. Hahe vali okulinga vala ngootyo tyipondola okuti nokapuka vala okatutu nanumana-le.” — Kiana.

“Apeho ndyilipula okuti: ‘Okuti ñgana pahe ndyipumbwa umwe epanga mokonda yotyipuka etyi?’ Nga nelipula ngootyo, andyiti hahe vali okuhula kepanga.” — Treigh.

25-31 YA KWENYE KUNENE

OLUMONO LUKAHI MONDAKA YA HUKU OMIHE 28

Okwelikalela Kwou Uviukisa, Nondingavivi

Omutala Womulavi 15/5/1993 pefo 26 § 2

Okuti Uyumba Onthumbi mu Siovaa?

“Onondingaviwa vetupu owoma vafwa onkheyama.” (Omihe 28:1) Vena eyumba-nthumbi, Ondaka ya Huku veiyumba onthumbi, velikwatehila umwe vafende Siovaa tyehena owoma, naapa umwe veli movitateka.

Perspicaz Vol. 1 pefo 814 § 2

Enoñgonoko

Ava vapambuka mondyila. Una okondoka monkhali, uyekapo okusoka okuti Huku wesukisa unene pokupanga, na pokukoya evi matulingi. (Som. 34:27) omunthu ukala ngootyo uyeka omutima wae uhikwe nonondyila mbae mbovivi, aombo mekungunyiko. (Ovii. 36:1-4) Namphila ati ufenda Huku, upaka vali komutwe evi ovanthu vasoka, tyipona evi Huku asoka. (Isa. 29:13, 14) Usoka, atatesila mokwahakundo kwae ngamo “atalukwa” (Omih. 10:23) alingi woonya, ututumba vala, usoka vioulai, ehiki umwe kokusoka okuti Huku wahamonwa kamono ovivi alinga, ngatyina uti pahe ononkhono Huku ena mbokutala ovipuka mbaponya. (Ovii. 94:4-10; Isa. 29:15, 16; Sele. 10:21) Pahe movipuka alinga uti: “Kutupu-ale Siovaa” (Ovii. 14:1-3) ‘kesukwale nae’. Mokonda yokwahalandula onondunge mba Huku, wati umwe oe wehetyivili okweendeka nawa ovipuka, oe wehetyivili okuvipunga, nii okutala umwe nawa, tupu ketyivili okukoya okulinga etyi tyaviuka. — Omih. 28:5.

Perspicaz Vol. 1 pefo 1237 § 1

Oukwatyili

Tyitavela omunthu okukala omukwatyili, mahi hanonokhono, o neyumba- nthumbi liapama mu Siovaa, no mononkhono ena mbokuyovola. (Ovii. 25:21) Huku wati malingi “ondyakulilo,” makala omu onthwe“tupamena”, mayungu nawa ondyila yavana vaendela moukwatyili. (Omih. 2:6-8; 10:29; Ovii. 41:12) Etyi vesuka natyo tyokwovola okuhumbwa na Siovaa otyo tyipameka omwenyo wavo, avetyivili okukwama tyihapambuka, okutala kweetyi vesuka natyo. (Ovii. 26:1-3; Omih. 11:5; 28:18) Ngeetyi Sombe amwene, vokwahavelwa onombei upondola umwe okumona ononkhumbi mokonda yo uye ou utuminwa nonondingavivi, atee umwe upondola okunkhila kumwe nonondingavivi, mahi Siovaa utupopila okuti kalimbwa vokwahavelwa onombei, epingo lyo vokwahavelwa onombei malikakala-kalako vala apeho, komutwe wandyila makakala nombembwa akapewa etyi tyikahi nawa. (Som. 9:20-22; Ovii. 37:18, 19, 37; 84:11; Omih. 28:10) Nga Sombe, tyipa omunthu ouwa wotyotyili, uhiwa okulingwa onthilo, okukala omunthu omukwatyili, hauhona-ko. (Omih. 19:1; 28:6) Ovana okukala novanthu vekahi ngootyo tyilinge o he tyilinge o ina, elao enene, ovo tyili vena umwe okutiwa ovanthu vehambu. (Omih. 20:7) Ovana vena ovohe vekahi ngootyo mavakapopiwa nawa avakalingwa onthilo.

Olumono Lwa Huku

Omutala Womulavi 1/12/2001 pefo 12 § 1

Tyitavela Oupanga Wove Na Huku Wehehike Kokuteka-po

Okuliyumba unene onthumbi. Ovanthu ovanyingi vehika kokuvela omutima, mokonda yokusoka okuti vekahi-ale nawa. Pamwe mononthiki ñgeno ankho venda konondotolo vakatalwe kavai-ko, kavesuku umwe natyo. Tyelifwa nootyo, vamwe mokonda yokwakala-le onombangi kohale, vasoka okuti petupu-ale etyi matyinyono oupanga wavo na Huku. Tyipondola vanianga-ko avehelitale etyi vekahi moupanga wavo na Huku, atee umwe vakati-ko ñgaa oupanga wavo na Siovaa wateka-po. Otyiwa okwahalimbwa onondunge onongwa mbokweheliyumbu unene onthumbi omutumwa Paulu apopia, mbati: “Naina, ou uti tyina elitala usoka okuti ndyitai, alunguke ahatoke.” Otyiwa okunoñgonoka okuti tuvakwankhali, tuna umwe okuti atukala, atulitale etyi tukahi moupanga wetu na Huku. — 1 Kol. 10:12; Omih. 28:14.

    Nyaneka Publications (1998-2025)
    Lupukamo
    Nyingila
    • Nyaneka
    • Tuma
    • Likoyela
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • Etyi Munyingilwa
    • Etyi Tyilingwa Pokunyingilamo
    • JW.ORG
    • Nyingila
    Okutuma