Tayaʼ chwäch awan chë Jehová kiʼ rukʼuʼx awkʼë

1. ¿Achkë rkʼë jbʼaʼ nkiquʼ jojun rusamajelaʼ Jehová?

¡KAN jaʼäl nanaʼ natamaj chë «Jehová kan kiʼ rukʼuʼx rubʼanon rkʼë rutinamit»! (Sal. 149:4). Tapeʼ ke riʼ, ye kʼo jojun rkʼë jbʼaʼ yebʼison chqä nkiquʼ: «Kantzij na wä chë Jehová kiʼ rukʼuʼx rkʼë rutinamit, ye kʼa ¿kiʼ rukʼuʼx ryä wkʼë rïn?». Ye kʼïy rusamajelaʼ Dios ri xejeʼ ojer kʼo mul kʼayewal chqä xuʼän chkiwäch xkinmaj chë Jehová kiʼ rukʼuʼx kikʼë (1 Sam. 1:6-10; Job 29:2, 4; Sal. 51:11).

2. ¿Ye achkë riʼ ri kan kiʼ rukʼuʼx rubʼanon Jehová kikʼë?

² Le Biblia kan chöj nuʼij chë tapeʼ xa kʼo qa mak chqij, nqkowin nqaʼän chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë. Ye kʼa ¿achkë nkʼatzin nqaʼän? Nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jesús chqä nqqasäx pa yaʼ (Juan 3:16). Ke riʼ xtqakʼüt chkiwäch jontir chë xqatzolij yän qiʼ che rä qamak chqä chë xqaʼij yän che rä Dios chë xtqaʼän ri nrajoʼ ryä (Hech. 2:38; 3:19). Jehová kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän taq nqaʼän riʼ rchë junan nuʼän qawäch rkʼë. We röj nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqaʼän ri xqatzüj che rä Jehová taq xqajäch qiʼ pa ruqʼaʼ, ryä kan kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë chqä nuyaʼ qʼij chqë rchë nq·ok rachiʼil (Sal. 25:14).

3. ¿Achkë kʼutunïk xtqatzjoj kij chpan re tjonïk reʼ?

³ Ye kʼa ¿achkë rma ye kʼo jojun kʼo mul nkiquʼ chë Dios ma kiʼ ta rukʼuʼx kikʼë? ¿Achkë rubʼanik nukʼüt Jehová chqawäch chë kiʼ rukʼuʼx qkʼë? ¿Y achkë xtqtoʼö rchë xtqayaʼ chwäch qan chë ryä kiʼ rukʼuʼx qkʼë?

¿ACHKË RMA YE KʼO JOJUN NKIQUʼ CHË JEHOVÁ MA KIʼ TA RUKʼUʼX KIKʼË?

4, 5. ¿Achkë ütz nqayaʼ chwäch qan tapeʼ kʼo mul nqanaʼ chë majun ta qaqʼij?

⁴ Kʼïy chqë röj, kan taq kʼa yoj koʼöl na, kʼo mul qanaʼon chë majun ta qaqʼij (Sal. 88:15). Jun qachʼalal, ri Adrián rubʼiʼ, nuʼij: «Ronojel mul nquʼun pä chë majun ta nqʼij. Nnatäj chwä chë taq kʼa yïn koʼöl na xinbʼij che rä Jehová chë tyaʼ qʼij che rä nfamilia rchë xkejeʼ chwäch ri Kotzʼijaläj Ilew, ye kʼa nyaʼon wä chwäch wan chë rïn ma xkikowin ta xkijeʼ chriʼ». Tony xuʼij reʼ chrij ri rubʼanik xkʼiytisäx pä kimä ruteʼ rutataʼ ri ma ye Testigos ta: «Ryeʼ majun bʼëy xkiʼij ta chwä chë kiʼ kikʼuʼx wkʼë chqä chë yinkajoʼ. Xkiʼän chwä chë xinnaʼ chë majun bʼëy xkikowin ta xtinbʼän ri nkajoʼ ryeʼ».

⁵ We röj kʼo mul nqanaʼ chë majun ta qaqʼij, tnatäj chqë chë yë Jehová xkʼamö pä qchë chpan rutinamit (Juan 6:44). Ryä nutzʼët ri ütz taq naʼoj kʼo qkʼë —tapeʼ röj ma nqatzʼët ta— y retaman achkë qanaʼoj (1 Sam. 16:7; 2 Crón. 6:30). Rma riʼ röj ütz nqanmaj taq ryä nuʼij chë kan kʼo qaqʼij chwäch (1 Juan 3:19, 20).

6. ¿Achkë xnaʼ Pablo taq xchʼobʼon chrij ri mak xeruʼän?

⁶ Rkʼë jbʼaʼ jojun chqë röj kʼa ntiʼon na qan rma ri xeqaʼän taq majanä wä tqatamaj ruwäch Jehová (1 Ped. 4:3). Jojun chik kan kʼïy chik junaʼ kiyaʼon pä ruqʼij Jehová, ye kʼa, kʼa najin na nkitäj kiqʼij rchë yekiyaʼ qa jojun naʼoj ri ma ütz ta kʼo kikʼë. ¿Y rït? ¿Kʼa ntiʼon na awan rma ri xeʼaʼän ojer? We ke riʼ, rkʼë jbʼaʼ kan xtkʼuqbʼaʼ akʼuʼx xtatamaj chë ye kʼo rusamajelaʼ Jehová ri ke riʼ chqä xkinaʼ. Jun chkë ryeʼ ya riʼ ri apóstol Pablo. Taq ryä nchʼobʼon wä chrij ri ma ütz ta ri yeruʼän, nunaʼ wä chë majun ta ruqʼij (Rom. 7:24). Tapeʼ rutzolin wä chik riʼ che rä rumak chqä qasan wä chik pa yaʼ, xnaʼ chë «ma kan ta kʼo [ruqʼij] chkikojöl ri apóstoles» chqä chë yë ryä ri más ajmak chkiwäch jontir ri winäq (1 Cor. 15:9; 1 Tim. 1:15).

7. ¿Achkë ütz nqayaʼ chwäch qan we nqatzolij qiʼ che rä qamak?

⁷ Ri Qatat kʼo chkaj nuʼij chë xtqrküy we röj nqatzolij qiʼ che rä qamak (Sal. 86:5). Rma riʼ, we röj kan rkʼë ronojel qan xqatzolij yän qiʼ che rä qamak, ütz nqayaʼ chwäch qan chë Jehová chqä xqrküy yän (Col. 2:13).

8, 9. ¿Achkë xtqtoʼö rchë ma xtqaquʼ ta chik chë jontir ri yeqaʼän ma nuʼän ta chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë?

⁸ Jontir röj nqajoʼ nqayaʼ che rä Jehová ri más ütz kʼo qkʼë. Ye kʼa ye kʼo jojun rkʼë jbʼaʼ nkinaʼ chë jontir ri najin nkiʼän, ma nuʼän ta chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän kikʼë. Ya Amanda, jun qachʼalal ixöq, nuʼij: «Rïn nquʼ chë, rchë nyaʼ ri más ütz che rä Jehová, ronojel mul nkʼatzin nyaʼ más che rä. Rma riʼ kʼïy mul nyaʼ qa más samaj chwij, y taq ma yikowin ta yenbʼän, nnaʼ chë Jehová ma kiʼ ta rukʼuʼx wkʼë achiʼel nnaʼ qa rïn».

⁹ ¿Achkë xtqtoʼö rchë ma xtqaquʼ ta chik chë jontir ri yeqaʼän ma nuʼän ta chë Jehová kiʼ rukʼuʼx nuʼän qkʼë? Tnatäj chqë chë ryä ma nukʼutuj ta chqë ri ma nqkowin ta nqaʼän. We najin nqaʼän jontir ri nqkowin rchë nqayaʼ ruqʼij ryä, tapeʼ xa jbʼaʼ o kan kʼïy ri najin nqaʼän, ryä kan nuloqʼoqʼej ya riʼ. Qchʼobʼon chqä chkij rusamajelaʼ Jehová ri xejeʼ ojer ri xkiyaʼ ruqʼij ryä rkʼë ronojel kan, achiʼel Pablo. Ryä kan kʼïy junaʼ chqä kan kʼïy bʼey xuʼän rchë xyaʼ ruqʼij Dios chqä rchë xeruʼän congregaciones. Ye kʼa xbʼeqä jun qʼij taq ryä xjalatäj rukʼaslemal y ma xkowin ta chik xtzjoj ruchʼaʼäl Dios achiʼel xrajoʼ ryä. ¿Ma kiʼ ta chik rukʼuʼx xuʼän Jehová rkʼë Pablo? Manä, ma ke riʼ ta. Pablo xuʼän ri xkowin y Jehová xyaʼ utzil pa ruwiʼ (Hech. 28:30, 31). Ke riʼ chqä röj, ma ronojel ta mul xtqkowin xtqayaʼ ruqʼij Jehová kan achiʼel nqajoʼ röj. Ye kʼa ri kʼo ruqʼij chwäch ryä ya riʼ achkë rma nqayaʼ ruqʼij. Komä xtqatzʼët jojun rubʼanik ri nukʼüt Jehová chqawäch chë kiʼ rukʼuʼx qkʼë.

¿ACHKË RUBʼANIK NUKʼÜT JEHOVÁ CHQAWÄCH CHË KIʼ RUKʼUʼX QKʼË?

10. ¿Achkë rubʼanik nuʼij Jehová chqë chë kiʼ rukʼuʼx qkʼë? (Juan 16:27).

¹⁰ Rkʼë le Biblia. Jehová nqä chwäch nukʼüt chkiwäch rusamajelaʼ chë yerajoʼ chqä chë kiʼ rukʼuʼx kikʼë. Chpan le Biblia nqïl kaʼiʼ mul taq Jehová xuʼij che rä Rukʼajol chë kowan nrajoʼ chqä chë kiʼ rukʼuʼx rkʼë (Mat. 3:17; 17:5). ¿Nawajoʼ rït chë ryä ke riʼ chqä nuʼij chawä rït? Kantzij na wä chë ryä ma ntzjon ta pä qkʼë chlaʼ chkaj, ye kʼa nuksaj le Biblia rchë nuʼän riʼ. Taq röj nqaskʼij ri jaʼäl taq tzij ri xuʼij Jesús chkë rutzeqelbʼëy, nqanaʼ chë achiʼel ta ya riʼ najin nuʼij pä Jehová chqë röj (taskʼij ruwäch Juan 16:27). Jesús xkʼän runaʼoj Rutataʼ. Rma riʼ, taq nqaskʼij chpan le Biblia chë Jesús xuʼij chkë rutzeqelbʼëy chë yerajoʼ tapeʼ kʼo akuchï xesach wä, nqkowin nqaʼij chë Jehová ke riʼ chqä nuʼij chqë röj (Juan 15:9, 15).

11. ¿Achkë rma ma ütz ta nqaquʼ chë ri kʼayewal yeqaqʼaxaj nkikʼüt chë Dios ma kiʼ ta rukʼuʼx qkʼë? (Santiago 1:12).

¹¹ Rkʼë ri yeruʼän. Jehová nrajoʼ nqrtoʼ pä. Jun rubʼanik nuʼän riʼ ya riʼ taq nuyaʼ pä jontir ri nkʼatzin chqë. Ye kʼa kʼo mul, ryä nuyaʼ qʼij chë yeqïl kʼayewal, achiʼel xbʼanatäj rkʼë Job (Job 1:8-11). Ma tqaquʼ ta chë rma qlon kʼayewal Dios ma kiʼ ta chik rukʼuʼx qkʼë, röj tqaquʼ chë ri kʼayewal riʼ nkiyaʼ qʼij chqë rchë nqakʼüt chwäch ryä chë nqajoʼ chqä chë qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij (taskʼij ruwäch Santiago 1:12). Taq xkeqïl ri kʼayewal riʼ, xtqatzʼët achkë rubʼanik xtqrtoʼ pä rchë xtqqʼax chkiwäch.

12. ¿Achkë nukʼüt qa chqawäch ri xqʼaxaj Dimitri?

¹² Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë Dimitri, jun qachʼalal aj Asia. Kʼo jun qʼij, ryä xesäx rusamaj y, rma kan kʼïy ikʼ majun ta chik jun rusamaj xrïl, xel más chutzjoxik le Biblia rchë xkʼüt chwäch Jehová chë rukʼuqbʼan rukʼuʼx chrij. Ye kʼa xeqʼax ri ikʼ y majun ta rusamaj xrïl. Chrij riʼ, xpë ruyabʼil ri xuʼän che rä chë xqasaj pa chʼat. Pa rukʼisbʼäl, ryä xquʼ chë rma ma najin ta nuyaʼ ri nkʼatzin che rä rufamilia, Jehová ma kiʼ ta rukʼuʼx rkʼë. Ye kʼa kʼo jun aqʼaʼ, ri ti rumiʼal xuʼän imprimir chwäch jun wuj ri tzij ye kʼo chpan Isaías 30:15 ri akuchï nuʼij: «Rïx xtjeʼ iwchqʼaʼ we ma xtixiʼij ta iwiʼ chqä xtikʼüt chë ikʼuqbʼan ikʼuʼx». Chrij riʼ xyaʼ che rä rutataʼ y xuʼij che rä: «Pap, taq xkabʼison, tnatäj re texto reʼ chawä». Dimitri xqʼalajin chwäch chë rkʼë rutoʼik Jehová rufamilia kʼo kiway, kitzyaq chqä kachoch. Ryä nuʼij: «Ri nkʼatzin wä nbʼän rïn ya riʼ ma nchʼpü ta nkʼuʼx chqä nkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chrij Dios». We rït chqä najin naqʼaxaj jun kʼayewal achiʼel ri xqʼaxaj Dimitri, tayaʼ chwäch awan chë Jehová nrajoʼ yaturtoʼ pä chqä chë xtyaʼ awchqʼaʼ rchë xtaköchʼ ri kʼayewal riʼ.

13. ¿Achkë chik jun rubʼanik nukʼüt Jehová chqawäch chë kiʼ rukʼuʼx qkʼë?

¹³ Kikʼë qachʼalal. Jehová nkowin yeruksaj rusamajelaʼ rchë nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx taq más nkʼatzin chqë. Ya riʼ xbʼanatäj rkʼë jun qachʼalal ixöq aj Asia. Ryä xesäx rusamaj chqä kowan xyawäj. Chrij riʼ rachjil xqä chpan jun nüm mak y rma riʼ ma xok ta chik ukʼwäy bʼey. Rma jontir ri najin wä nuqʼaxaj, ri qachʼalal riʼ xuʼij: «Ma xqʼax ta chiwäch achkë rma najin wä nqʼaxaj jontir riʼ. Xinquʼ chë rkʼë jbʼaʼ kʼo jun ma ütz ta xinbʼän chqä chë Jehová ma kiʼ ta chik rukʼuʼx wkʼë». Ri qachʼalal riʼ xuʼij che rä Jehová chë tkʼutuʼ chwäch chë kʼa najowäx na rma ryä, y Jehová kan xuʼän ri xuʼij ri qachʼalal riʼ che rä. ¿Achkë rubʼanik xuʼän riʼ? Ri qachʼalal nuʼij: «Ri ukʼwäy taq bʼey xetzjon wkʼë y xkiʼij chwä chë Jehová kiʼ rukʼuʼx wkʼë». Jbʼaʼ chrij riʼ xuʼij chik che rä Jehová chë nkʼatzin nutzʼët chë ryä najin nutoʼ pä. ¿Achkë xbʼanatäj? Ryä nuʼij chik: «Ri qʼij riʼ, jojun qachʼalal pa congregación xkitäq pä jun jaʼäl carta chwä. Taq xinskʼij xinnaʼ chë Jehová xirukʼoxaj taq xichʼö rkʼë». Achiʼel nqatzʼët, kʼïy mul ri nkiʼij ri nkʼaj chik chqë rchë nkikʼuqbʼaʼ qakʼuʼx, nkikʼüt chë Jehová kiʼ rukʼuʼx qkʼë (Sal. 10:17).

14. ¿Achkë jun chik rubʼanik yeruksaj Jehová ri qachʼalal rchë nukʼüt chqawäch chë kiʼ rukʼuʼx qkʼë?

¹⁴ Jehová chqä nukʼüt chqawäch chë kiʼ rukʼuʼx qkʼë taq yeruksaj ri qachʼalal rchë yojkiqʼïl taq nkʼatzin chqë. Jun rubʼanik xuʼän riʼ ojer, ya riʼ taq xksaj ri apóstol Pablo rchë xerutzʼibʼaj 14 cartas chkë ri cristianos ri akuchï xeruyaʼ äl jojun naʼoj ri nkʼatzin wä nkismajij. ¿Achkë rma Jehová xuʼän chë Pablo xerutzʼibʼaj äl ri naʼoj riʼ? Rma ryä kan ütz runaʼoj chqä kowan najowan y yeruqʼïl rusamajelaʼ «kan achiʼel nuʼän jun tataʼaj rkʼë jun rukʼajol ri kowan nrajoʼ» (Prov. 3:11, 12). Rma riʼ, we jun qachʼalal nuksaj le Biblia rchë nuyaʼ jun qanaʼoj, ma tqaquʼ ta chë Dios ma kiʼ ta chik rukʼuʼx qkʼë, xa tqaquʼ chë ryä kowan nqrajoʼ (Heb. 12:6). ¿Achkë jojun chik rubʼanik nqatamaj chë Jehová kiʼ rukʼuʼx qkʼë?

JOJUN CHIK RUBʼANIK NQATAMAJ CHË JEHOVÁ KIʼ RUKʼUʼX QKʼË

15. ¿Achoq pa kiwiʼ nuyaʼ wä Jehová ri loqʼoläj ruchqʼaʼ, y achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

¹⁵ Jehová nuyaʼ ri loqʼoläj ruchqʼaʼ pa kiwiʼ ri winäq ri kan kiʼ rukʼuʼx rubʼanon kikʼë (Mat. 12:18). Rma riʼ ütz nqaquʼ rij re kʼutunïk reʼ: «¿Nkʼüt rïn chpan nkʼaslemal ri naʼoj ri ye petenäq rkʼë ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios?». Jun tzʼetbʼäl, ¿nanaʼ rït chë komä ma chanin ta chik npë ayowal achiʼel wä xaʼän taq ma ataman ta na ruwäch Jehová? Taq más xtatzʼët chë najin nakʼüt ri naʼoj ri nuʼän ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios chë yejeʼ awkʼë, más xtayaʼ chwäch awan chë Jehová kiʼ rukʼuʼx awkʼë. (Tatzʼetaʼ ri recuadro «Ri naʼoj ri nuʼän ri loqʼoläj ruchqʼaʼ Dios chë yejeʼ awkʼë ya riʼ. . .»).

16. Rkʼë ri nuʼij 1 Tesalonicenses 2:4, ¿achkë yeruksaj Jehová rchë nkitzjoj ri ütz taq rutzjol? ¿Y achkë nanaʼ rït rma ryä nuʼän riʼ?

¹⁶ Jehová nuyaʼ qʼij chkë ri winäq ri kiʼ rukʼuʼx rubʼanon kikʼë rchë nkitzjoj ri ütz taq rutzjol (taskʼij ruwäch 1 Tesalonicenses 2:4). Tqatzʼetaʼ achkë rubʼanik ya Jocelyn xqʼalajin chwäch chë kan ya riʼ nuʼän Jehová. Kʼo jun qʼij, taq ryä xkatäj nmaqʼaʼ, majun ta wä nrajoʼ nuʼän. Ryä nuʼij: «Majun ta wä wuchqʼaʼ chqä majun ta wä nwajoʼ nbʼän. Ye kʼa najin wä nbʼän nprecursorado y ri qʼij riʼ kʼo wä chë yinel chutzjoxik le Biblia. Rma riʼ xichʼö rkʼë Jehová y xibʼä». Ri nmaqʼaʼ riʼ ya Jocelyn xtzjon rkʼë ya Mary, jun ixöq ri kan ütz runaʼoj xuʼän rkʼë chqä xrajoʼ xtjoj riʼ chrij le Biblia. Jojun ikʼ chrij riʼ, ya Mary xtzjoj che rä ya Jocelyn chë ri qʼij taq xkokaj ruchiʼ rachoch, ryä najin wä nukʼutuj rutoʼik che rä Dios. ¿Achkë xtamaj qa ya Jocelyn rkʼë ri xqʼaxaj? Ryä nuʼij chik: «Rïn xinnaʼ chë achiʼel ta Jehová najin wä nuʼij ya reʼ chwä ‹Rïn kan kiʼ nkʼuʼx awkʼë›». Kantzij na wä chë ma jontir ta winäq xkojkikʼoxaj taq xtqtzjon kikʼë, ye kʼa tqayaʼ chwäch qan chë Jehová kiʼ rukʼuʼx qkʼë we nqaʼän jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqatzjoj ri ütz taq rutzjol chkë ri nkʼaj chik.

17. Rkʼë ri xuʼij ya Vicky, ¿achkë nukʼüt chawäch rït ri xuʼän Jesús pa qawiʼ? (Salmo 5:12).

¹⁷ Rma rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, Jehová yeruköl ri winäq ri kan kiʼ rukʼuʼx rubʼanon kikʼë (1 Tim. 2:5, 6). Ye kʼa ¿y si röj kʼayewal nuʼän chqawäch nqanmaj chë Jehová kiʼ rukʼuʼx qkʼë tapeʼ qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk chqä yojqasan chik pa yaʼ? Ma tqamestaj ta chë ma ronojel ta mul ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri nqanaʼ, ye kʼa ronojel mul ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová. Chwäch ryä, kan ye chöj ri winäq ri kikʼuqbʼan kikʼuʼx chrij rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, y rma riʼ nuʼij chë xtyaʼ utzil pa kiwiʼ (taskʼij ruwäch Salmo 5:12; Rom. 3:26). Ya Vicky kowan xtoʼ ri xquʼ rij ri xuʼän Jesús pa qawiʼ. Tapeʼ pa naʼäy kʼayewal xuʼän chwäch xnmaj chë najowäx rma Jehová, pa rukʼisbʼäl, ri qachʼalal riʼ xuʼij ya reʼ: «Jehová kan kʼïy tiempo ma xikʼo ta rukʼuʼx wkʼë [...]. Rïn achiʼel ta wä najin nbʼij ya reʼ che rä: ‹Rïn ntaman chë ma yinawajoʼ ta. Ri rukʼaslemal xyaʼ Akʼajol pa kamïk ma nutöj ta jontir nmak nbʼanon›». Achiʼel xuʼän ya Vicky, we röj nqaquʼ rij ri xuʼän Jesús pa qawiʼ, xtqanaʼ chqä chë nqjowäx rma Jehová y xtqayaʼ chwäch qan chë ryä kiʼ rukʼuʼx qkʼë.

18. We röj nqajoʼ ri Qatat kʼo chkaj, ¿achkë ütz nqayaʼ chwäch qan?

¹⁸ Tapeʼ röj xtqatäj qaqʼij rchë xtqaʼän jontir ri xqatamaj qa chpan re tjonïk reʼ, rkʼë jbʼaʼ kʼo mul xtqbʼison y xtqaquʼ we Jehová kiʼ rukʼuʼx qkʼë o manä. We ya riʼ xtbʼanatäj awkʼë rït, ma tamestaj ta chë ryä kan kiʼ rukʼuʼx rubʼanon kikʼë «ri kijowan pä» ryä (Sant. 1:12). Rma riʼ, kajelun más rkʼë Jehová y tatjaʼ aqʼij rchë natzʼët achkë rubʼanik nukʼüt ryä chawäch chë kiʼ rukʼuʼx awkʼë. Majun bʼëy tamestaj ta chë «ryä ma kan ta näj kʼo wä chqë röj» (Hech. 17:27).